Donesek k ilustraciji istrskih razmer. V 26. št. letošnjega »Tovariša« sem bral popis turških razmer v Istri. Dovolite, da dostavim še nekaj črtic. Javno omenjam, da bise jaz na mestu Zlatiča ne nadejal, da mi bodo kmalu nakazali plačo. Ako bi imeli gospodje srce in dobro voljo, že kdaj bi bili prisilili deželni odbor, da bi moral plačevati tudi Zlatiča. Ali niso na Kranjskem prisilili deželni odbor, da je moral v Ljubljani odpreti nemško šolo in mora plačevati tudi nemško učiteljstvo ? Ali niso za Istro veljavni isti državni zakoni kakor za Kranjsko ? Seveda, tam je šlo za nemške Benjamine, a tu gre za ubogo slovansko paro ! Pri našem deželnem šolskem svetu nimajo niti časa, da bi se ukvarjali s tem, ker se tiče ta zadeva le učltelja. Kako je mogoče misliti, da bi imeli čas za to, ko imajo delo, trud in skrbi že nad eno leto s tem, da bi disciplinarno prestavili učitelja, ki je enakega mnenja, kot ga je izrazil kranjski deželni šolski svet v odloku 17. januarja 1905, št. 5391/1904, namreč: učiteljstvo ni dolžno voditi šolske mladine ob nedeljah in praznikih k farni, oziroma kaplanski maši. Kakor sem rekel, razmišljajo o tem že nad leto dni in sedaj so jo vendar modro iztuhtali, tako da se ne bo pritoževal učitelj na ministrstvo. Dotični učitelj je imenovan zaradi disciplinarne preiskave, ki se ni nikdar vršila, za učitelja v kraju, kjer sedaj službuje, a poleg tega še za učitelja v drugem bližnjem kraju. Tako ima učitelj sedaj dve službi in čemu bi se pritoževal! Ali ni ta modra ? Ne vem kaj je vzrok, ali to, da bi morali učitelju nakazati dve plači, ali se zdi gospodom vendar nekoliko premodro, da se zadnji čas izgovarjajo na pisarski pogrešek, a tega jim ne more nihče verovati, ker so gotovo prebrali dekret, še preden so ga vročili učitelju. Prebral ga je oni, ki ga je podpisal: deželni šolski nadzornik, predsednik okrajnega šolskega sveta in okrajni šolski nadzornik, a da bi štirim parom tako bistrih oči ušel takšen pisarski pogrešek, tega ni mogoče niti misliti. To bi tudi ne bilo častno, a če bi se kdo upal sklepati, da oni niti ne čitajo dokumentov, ki jih imenujemo dekrete, bi bilo gotovo vredno kazni. Da se gode take modrosti pri našem deželnem šolskem svetu, to ni še čudež, a čudež je to, da ima deželni šolski svet upravljati ljudsko šolo, a nima niti enega člana izmedljudskošolskega učiteljstva, zato pa lahko rečemo, da deželni šolski svet niti ne ve v kakšnih razmerah je učiteljstvo po deželi. Ce pa kdo kaj ugovarja, se čutijo takoj užaljene ker, mislijo, da so nezmotljivi kakor papež. O tem smo se prepričali pri zadnji okrajni učiteljski skupščini. Naš deželni šolski svet je naložil v popolnem nasprotstvu z zgoraj navedenim odlokom kranjskega deželnega šolskega sveta, da mora učiteljstvo vsako nedeljo in vsak praznik zbirati šolsko mladino v šolskih prostorih in jo od tam voditi v cerkev k farni, oziroma kaplanski maši. 7. oktobra 1904 je glasovala okrajna učiteljska skupščina za referat o tem in 8. okt. je dokazal referent, da je to iz praktičnega ozira neizvršljivo in naravnost šolstvu škodIjivo. Oglasil se je še drug učitelj in hotel dokazati, da ta odlok dež. šol. sveta ni utemeljen ni v državnem ni v deželnem šolskem zakonu, a ko je predsednik spoznal, kaj misli govornik dokazovati, mu je odvzel besedo, čeravno se nam je prebral ob pričetku skupščine opravilnik, kjer je bilo rečeno, da se govorniku prekine beseda, ako prične koga osebno napadati ali če se oddalji od predmeta in govori o čem, kar ne sodi k predmetu. Da so v Istri takšne razmere, je mnogo krivo učiteljstvo samo. Ako bi se učiteljstvo zedinilo in energično nastopilo, bi se premenilo marsikaj. Sedaj nastopi tupatam posameznik za svoje koristi, a zato ga šikanirata okrajni in deželni šolski svet, a tovariši se mu posmehujejo. Ako se mu posreči, da zmaga, mu nekateri častitajo, ako ga pa šikanija potlači, se mu večina zadovoljno posmehuje. Misliti na zedinjenje z italijanskimi tovariši bi bilo preoptimistično, ker bi potem Italijani svoje učiteljstvo šikanirali, a lahko bi se izvršilo zedinjenje med Hrvati in Slovenci. Bili smo zedinjeni v »Zavezi«, a kako je večina Hrvatov odstopila, je znano in nočetn ponavljati tega.