Akcija za zboljganje sadne trgovine Z ozirom na mnogoštevilne pritožbe s strani Bvojih članov, da plačujejo sadni trgovci letos nizke cene za jabolka, je Kmetijska zbornica povabila Zbornico za TOI naj bi se priredila skupna konfcrenca obeh zbomic ter pozvalo na U> Kmedko zvezo, sadne trgovce, zainteresirane narodne poslance in še druge interesente. Zbornica TOI se je temu vabilu odzvala, nakar sta zbornici sklicali sestanek, ki se je vršil v Mariboru 22. avgusta v dvorani Združenja trgovcev. Sestanka so se udeležili za Kmetijsko Zbornico svetnik g. Prelog in glavni tajnik g dr. Lavrič, za TOI svetnik: g. Senčar in tajnik g. dr. Ples, za Kmečko zvezo tajnik g. Finec, za izvoznike gg. Kranjc, Oeet, Kostanjšek, Kercudič, Vaupotič in drugi. Poleg teh ao se sestanka udeležili tudi narodni poslanoi: gg. žebot, špindler, Kobaun, nadalje g. ing. šturm in g. ing. šiftar. Prisotni so bili tudi številni sadni producenti. Sestanek je otvoril tajnik za TOI g. dr. Ples; Jti je po otvoritvenih formalnostih predal vodstvo zborničnemu svetniku g. Senčarju in obenem zaprosil tajnika Kmetijske zbornice g. dr. Lavriča, da poroča o razlogih, ki so dali povod za sklicanje sestanka. V svojih izčrpnih izvajanjih je g. dr. Lavrič povdarjal, da se producenti pritožujejo nad nizKimi cenami sadja, ki znašajo od 0.90—1.25 din za kg\ dočim znaša cena po pogodbi z Nemčijo 2.90 din plus premija 0.25 din. Razlika med nakupovalno in izvozno ceno je po mnenju producentov tolikšna, da upravičuje zahtevo po zvišanju nakupne cene. Pritožbe producentov gredo tako daleC, da se zahteva, naj bi »Prizad« prevzel celokupno trgovino s sadjem, kakor je to storil za žito, odnosno da se odredijo minlmalne odkupne cene navzdol. Ob koncu svojih izvajanj je g. dr. Lavrič prosfl zastopnika jzvoznikov, da k pritožbam producentov zavzamejo svoje stališče. V teku debate, ki se je nato razvila, so zaetopniki izvoznikov v glavnem povdarjali: Res je, da je bil po pogodbi dovoljen. kontingent 3000 vagonov in da so od teh dobili naši izvoznitki 300 vagonov, vendar so jih mogli izrabiti sarao 100 vagonov. Nemčija je namreč dovolila potrebne devize skupno samo za 250 vagonov. To je vsekakor odločilno vplivalo na razvoj sadne trgovine. Poleg tega s Češkim protektoratom ni bila sklenjena pogodba niti glede cen niti glede kontingentov, kar je zaradi konkurence zlasti v času, ko je bil izvoz v Nemčijo ustavljen, znatno vplivalo na znižanje cen na domačem trgu. Dejstvo pa je tudi, da je letos sadje na Hrvaškem in v južnih pokrajinah prej dozorelo, tako da so niogli izvozniki iz teh krajev v g-lavnem izkori&titi dovoljene kontingente. Važna okolnost pri formiranju cen je tudi ta, da je letos sadje zelo dobro obrodilo v vseh državali in da je radi tega poleg nas še mnogo drugih izvoznikov. Morda je na izvoz nepovoljno vplivala tudi določitev cene ob sklepanju pogodbe, kar se more zaključiti iz najnovejših poročil, da se je cena znižala na 15 RM mesto dosedanjih 22 RM. Glede razlike med nakupno in prodajno ceno je poročal predsednik Udruženja sadnih izvoznikov g. Kranjc, ki je uvodoma pojasnil, da je producentom po večini neznano, kako se obremenjuje sadje z raznimi dajatvami, še preden zapusti mejo. Izvoznik mora plačati samo na raznih taksah in pristojbinah za 5 tonski vagon 3,983.50 din, za 10 tonski pa 5.966 din, ne da bi bili v tej vsoti vključeni davki, bančne obresti, tečaine diference, riziko, režija tn običajni dobi«ek." Vsi navzoči so sprejeli navedbe g. Kranjca na znanje in jih. tudi kot pravilne ocenili. Važna je bila tudi izjava g. Kranjca, da na cene vpliva zlasti dejstvo, da nimamo s češkim protektoratom iate pogodbe kot z Nemčijo in da ao bili izvozniki ob zastoju izvoza v Nemčijo prisiljcni izvažati blago na Češko. Težave, ki jih moramo že danes predvidevati v razvoju sadne trgovine, bo mogoče vsaj delno premostiti, ako se takoj doseže s češko enak režim, kot je uveden z Nemčijo. G. ing. šiftar je sprožil vprašanje mešetarjev, ki so po večini žušmarjl in ki se pri svojih poslih poslužujejo raznih nedopustnoeti v škodo izvoznikov in tudi producentov. Soglasno je bila odobrena zahteva, naj se uvedejo za nakupovalce obvezne legitimacije, ki jih naj vidirajo sreska naCelstva. Legitimacije naj dobijo samo strokov- ao usposobljene osebe. V tem pogledu naj se takoj napravijo potrebne akcije pri kraljevski banski upravi. Prav tako se mora nujno opozoriti oblastva na nedopustno trgovanje inozemcev, ki ee kakor vsako leto, tako tudi letos na našem trgu prav živahno udejstvujejo in zbijajo cene navzdol. Soglasno je bila tudi sprejeta zahteva po vižji kvalifikaciji izvoznlkov, kar naj bi se upoštevalo pri novelizaciji obrtnega zakona, ki je pravkar v teku. G. dr. Lavrič je ob koncu debate resumiral vsa izvajanja, povdarjal, da je treba najti med producenti in trgovci lojalno sodelovanje, da se odstranijo nesporazumi, ki mnogolirat nastajajo radi neinformiranosti ene in druge strani, prosil pa, da trgovci upoštevajo siromašnost našega kmeta in da nastavljajo za odkup njegovih produktov primerne cene. V smislu izraženih želj je stavil tudi predlog, da se takoj uredi vprašanje mešetarjev pri kraljevski banski upravi in da se v pogledu ureditve našega izvoza na češko nemudoma pošlje deputacija v Beograd. + Bazširjena prodaja sadja v Mariboru Piše podžupan Franjo Žebot Slovenske gorlce in mariborska okolica so letos oblagodarjene z ranim tn žlahtnim sadjem, kakor že malo kdaj poprej. Hrušk, breskev, sliv in sličnega sadja je tx>liko, da ga dobiš na mariborskem trgu za 1 dinar pošteno mero. Radi neprilik v sosednjih državah (ki pa jih ni zakrivila Jugoslavija) je izvoz tega sadja nemogo«. Ker zunanjih kupcev ni po naše žlahtno sadje, smo pri mariborski mestni občiini sklenili, da gremo našim sadjarjem v toliko na roko, da jim letos izjemoma dovolimo prodajo sadja na vozovih in kožarah tudi izven mariborskega trga. Pri posebni komisiji v ponedeljek, dne 28. avgusta, smo soglasno sklenili, da smejo kmetje-sadjarji in tudi bajtarji prodajati sadje na določenih proBtorih na Trgu Svobode pri mestnem gradu, v širših ulicah blizu kolodvora, pri Magdalenskem parku iai raznih dragih ulicah, kjer se s prodajo sadja ne bo oviral promet. Pač pa smo sklenili, da so izlodijo od pravice prodajanja sadja lia maribarskem trgu, ozir. drugih. prostorih liakršni koli prekupčevalci. Radi tega pozivam sadjarje, ki vozijo svoje prideLke na mariborski trg in določene prostore, da javijo mestnemu tržnemu nadzorstvu s podatki vsak slučaj prekupčevanja in imena prekupcev, ki pod naslovom sadjar prodajajo sadje in druge krnečke pridelke na mariborsltem trgu. Samo na ta način se bo iztrebilo škodljivo prekupčevanje in prekupovanje sadja na škodo kmečkili sadjarjev in mestnega prebivalstva. Občinske urade pa prosimo, da ne izdajajo dovoljenja, ozir. izkaznice za prodajo sadja in grozdja takim osebam, ki so morda sami posestniki, pa se na tihem pečajo s prekupovaniem. Ugodnost prodajanja sadja se raztegne tudi na prodajo domačega grozdja in opozarjamo naše vinogradnike iz Slov. goric in mariborske okolice, da bo dovoljeno pod istimi pogoji, kakor sadje, prodajati tudi grozdje; tudi pri prodaji grozdja morajo biti prekupčevalci izključeni ter smejo grozdje prodajati samo kmetje-vinogradniki in pa branjevci, ki imajo za to pcsebno obrtno dovolilo. Mislim, da smo s tem sklepom šli pri mestni občini mariborski našemu podeželju na roko in smo njihovo prošnjo ugodno rešili. Izvoz živine v Italijo Dne 28. avgusta je bil podpisan sporazum med našo državo in Italijo glede izvoza goveje živine v Italijo. Po besodilu sporazuma bomo v Italijo tedensko lahko izvozili 450 glav živine. Od tega odpade na krave 50 glav, 400 glav pa na vole. Dosežen je sporazum tudi glede cen. Za vole bodo Italijani plačali 8 din kg franko Reka, prej pa so plačevali samo po 7.50 din. Nadalje bodo Italijani plačali za krave 6.80 din za kg franko Reka, dočim je bila dosedanja cena 6.30 din za kg. O cenah Iimelja pravi »Slovenski hmeljar«, da ne bodo slabe. Pridelek ne bo večji kot lani, poraba piva se je pa dvignila. Seveda na neverjetno visoke cene ni računati, pač pa na primeme. Treba je pa vedeti, da Usti, ki blago ponujajo, Se nlso nikoli dobro odrezali, kateri ga pa zadržujejo, pa tudi ne. Najvišja cena se navadno rada izmuzne. Pameten prodajalec počasi in previdno prodaja, ter doseže zdravo in solidno povprečno ceno. V Savinjski dolini se je kakih 1000 stotov hmelja že prodalo. Cene, ki so bile prvotna 35 din'za kg, so se počasi dvignile na 40 din kg, za najboljše blago pa se je izjemoma plačalo že več. Zadnje dni je zaradi zunanje nesigurncsti kupčija malo zastala. Pridelka v Savinjski dolirii računajo na 18.000 stotov. Kakovost je prav dobra, pa tudi aroma, dočim so kobule bolj drobne. Iz tujine poročila o hmelju izostajajo. • Gospodarske zanimivosti Potrebščine na karte. Od nedelje, 27. avgusta, si je v Nemčiji mogoče nabaviti življenjske potrebšMne samo na karte. Ena oseba dobi na teden 700 gramov mesa, 60 gramov mlečnih izdelkov ali mesto tega 60 gramov olja ali mausti, 280 gramov sladkorja, 150 gramov zdroba (griz), 63 gramov kavinih nadomestkov, 20 gramov čaja in 0.2 litra mleka ter 120 gramov marmelade ali pa mesto marmelade 55 gramov sladkarja. Mila se dobi za 4 tedne 125 gramov. Blago (tekstilije) se dobi na karte le v izjemnih primerih, in to samo spodnje perilo, posteljno perilo in pletenine. Za restavracije in domače kur^, javo so posebne karte. '' 190 milijonov din znaša čisti dobiček naše države pri kovanju novega denarja. Ta dobiček pride od tega, ker je denarja sedaj več nakovanega in ker je lažji kot stari, pri čemer ae je prlhranilo 125.050 kg srebra in 125.000 kg niklia- Cene goveje živine Voli. Maribor debeli 3.50—4.50 din, poldebeli 3—3.50 din, plemenski, 4—5 din, Slovenj Gradec 4—5 din, Slov. Konjice 4—4.50 din, Ljubljana prvovrstni 5.50—6 din, drugovrstni 4—5 din kg žive teže. Biki. Maribor 3—4 din kg žive teže. Krave. Maribor klavne 3.25—4.25 din, plemen« ske 3.50—4.50 din, klobasarice 2—2.75 din, molzne 3.75—4.50 din, breje 3.25—4.25 din, Slovenj Gradec 3—4 din, Slov. Konjice 3—3.50 din, Ljubljana 3.50—4.50 din kg žive teže. Telfce. Maribor 3.50—4.75 din, Slovenj GradeiS 4—5 din, Slov. Konjice 4—4.50 din, I/jubljana prvovrstne 5.50^—6 din, drugovrstne 4—5 din kg žive teže. Teleta. Maribor 4—5.50 din, Slovenj Gradec 5—6 din, Slov. Konjice 4—4.50 din, Ljubljana 6—7 din kg žive teze. Svinje Plemenske. Maribor 5—6 tednov stare 70 da 90 din komad, 7—9 tednov 100—120 din, 3 do 4 mesece 155—230 din, 5—7 mesecev 300 do 420 din, 8—10 mesecev 430—510 din, 1 leto stare 700—900 din komad, kg žive teže pa 6—8.50 din. V Ptuju so bili mladi pujski 6—12 tednov atari po 60—170 din komad, kg žive teže pa 6.50 do 7.50 din. Pršutarji (proleki). Ptuj 7.75—8 din, SlovenJ Gradec 7 din, Slov. Konjice 7 din, Ljubljana 8 do 9 din kg žive teže. Debele svinje (špeharji). Ptuj 9 din, SlovenJ Gradec 7 din, Slov. Konjice 8 din, Ljubljajia 9 dq 9.50 din kg žive teže. Tržne cene Krma. Seno Maribor 80—90 din, Celje 90 clin, Slovenj Gradec 75 din, Slovenske Konjice 45 din, Ljubljana 60—80 din 100 kg. Lucerna Slovenj Gradec 125 din, Ljubljana 90—100 din 100 kg. Slama Maribor 45 din, Celje 60 din, Slovenj Gradec 50 din, Slov. Konjice 20 din, Ljubljana 50 din 100 kg. Drva. Slovenj Gradec 80 din, Slov. Konjice 70 din, Ljubljana 100 din kubični meter. Vino. V okraju Konjice navadno mešano vino pri vinogradnikih 4—5 din liter, f inejše sortiranq vino pri vinogradnikih 6—7 din liter. Sadje. Na mariborskem trgu kg jabolk 2 d<T 4 din, hrušk 2—6 din, breskev 5—10 dim, grozdja 5—10 din; liter borovnic 1.50—2 din, brusnic 6—7 din. Krornpir. Maribor 0.75—1.75 din, Ccljo 1 din, Slovenj Gradec 1 din, Slov. Konjice 0.80 dixJ, Ljubljana 0.75—1 din kg na trgih. Sejmi 11. septembra svinjski: SrediSča — 12. septemibra tržni dan: DoLnja Lendava; svinjski: Ormož; živtnski: Maribar; živinaki in kramarski: Loka pri Zusmu — 13. septembra svinjski: Celje, Ptuj, Trbovlje; žtvinski ia kramaraki: Dobova — 14. septembra tržni dan: TurniSče; živinslri: Ščavnica; živinskl toi kramarski: Golobinjek, Petnovče, Vitanje — 15. aeptamhra svinjski: Maribar; tržnl dan: Trbovlje; goveji in kramarski: Pleterje — 16. septemhra svinjaki: Brežice, CeIje, Trbovlje; živinaki: Sv. Lenart nad Laškim.