Štev. 159 (Posamezna številka 8 vinarjev.) V Trstu, v petek 14. junija 1918 Letnik XLIII. izhaja vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah is praznikih. — Uredništvo-Ulica sv. Frančiška Asišfcega Sv 20, I. nadstr. — Dopisi naj se pošiljajo £reanič*vu. — ^efrankirana pisma se ne sprejemajo; rokopisi te ne vračajo, i— Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista »Edinosti0. — Tisk Tiskarne „Edinostia, vpisane zadruge z omejenim poroštvom, V Trstu, ulica sv. Frančifka Asiškega št. 20. — Telefon uredništva in upratf 11-57. — Naročnina znaša: Za telo leto K 31-20, pol leta K 15*60, ttl mesece K 780, za nedeljsko Izdajo za celo leto K 6-20. pol leta K 3*60- EDINOST Posamezne Jtevilke po 8 vin., zasiaieie 10 vin. Oglasf se računajo na miliiaet!^ v širokosti ene kolone. Cene: oglasi trgovcev m obrtnikov mm po 10 via} osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, ogla^ denarnih zavodov mm po SO vin t oglasi v teksta Usta do pri vrst K 20.—; vsaka oadaljna vrsta K 2.—. Mdf oglasi po 6 vin. beseda, najmanj pa <30 vin. Oglase sprejema Inseratni oddale^ »Edinosti*. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje s* izključno le upravi „Edinosti". Plača in toži se v Trstu. Uprava In iaseratnl oddele* se nahajata v ul.sv. FranČUka As. št 20. PoStnohrantlnJfnl račun Št. 841.G53L ! ZUEZNA AKMADNA POROČILA. AVSTRIJSKO. ! DUNAJ, 13. (Kor.) Uradno se razglaša: ; Na italijanski fronti majhno bojno delovanje. V ] Mbaniji je bilo prodiranje Francozov ustavljeno v i črti Kamia—Slnaprente. Načelnik generalnega štaba, f NEMŠKO. BEROLIN, 13. (Kor.) Veliki slavni stan Javlja: J Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča ! Ruprchta: Od časa do Časa povečan topovski boj. ! Krajevni pehotni boji. — Armada nemškega cesar-{ jevlča: Jugozapadno Noyona so izvršili Francozi zopet močne protinapade na obeh straneh ceste . Roye—Estrees in St. Denis. Ob najtežjih izgubah 1 se je razbil tudi ta naval. Nad 60 oklopnih vozov .1 leži razstreljenih na bojišču. Število ujetnikov je narastlo na 15.000, topovski plen znaša po dosedanjih ugotovitvah nad 150. Pri odbijanju sovraž-| nlh protinapadov smo Izgubili par topov, ki so prl- vozill notri v prve sovražne črte. ] Severno AIsne so vdrli napadalni oddelki v so-i vražne jarke. Južno AIsne smo po močni topovski ^ pripravi napadli sovražnika In ga vrgli iz njego-- vlh črt vzhodno Curty—Dommlaeres preko teh krajev. Severno Courcya je bilo zemljišče Savle-: res očiščeno sovražnika. Ujeli smo nad 1500 mož. Več ponovnih sovražnih napadov severozapadno Chateau Thierrya se je razbilo izgubonosno. V obeh zadnjih dneh smo sestrelili 35 sovražnih i letal. Stotnik Berchtold in poročnik Wenkow sta izvojevala 33., nadporočnik Schleieh 29. in 30„ i poročnik VelHens 20. in 21. in stotnik Reinhart 20. • letalsko zmago. BEROLIN, 13. (Kor.) Večerno poročilo: Na bojnih frontah Je položaj netzpremenien. Krajevni boji južno Vperna, jugozapadno Noyona in južno Aisne. Prvi generalni kvartlrinojster pl. Ludendorfl BOLtIARSKO. SOFIJA, 11. (Kor.) Zapadno Ohridskega jezera je bil naš topovski ogenj od Časa do časa nekoliko j srdltejši. Vzhodno gornjega Skutnbija so se vrnilo naše poizvedovalne čete s francoskimi ujetniki. Med Prespanskim in Ohridskim jezerom, kakor tudi v ozemlja Mogleae smo razpršili sovražne napadalne črte. Južno Hume živahno obojestransko topovsko streljanje. Vzhodno Vardarja smo pregnali več angleških poizvedovalnih oddelkov, ki so se dvakrat poizkušali približati našim postojankam pri vasi Krastali. V dolini Strume patruljni sunki. TURSKO. CARIGRAD, 12. (Kor.) I z glavnega stana se poroča: Palestinska fronta: V večernih urah 9. t. m. fe sovražnik po jako srditi topovski pripravi obnovi! svoj napad v obalnem ozemlju. Vsled dobro umerjenega topovskega, strojniškega in pehotnega ognja je imel sovražnik najtežje izgube. Napad sovražnika se je zopet Izjalovil. Na drugih frontah nič važnega. ITALIJANSKA ZBORNICA. . Cehi pri Seidterja. j pošiljajo v svet dan na dan vesti, ki Imajo na CURIM, 12. (Kor.) Prva seja italijanske poslan-j DUNAJ, 13. (Kor.) »Slaviscbe Korespondenz« j pečat nesmiselnosti in neverjetnosti. Slovani ske zbornice, ki so ji prisostvovali na tribuni dr. poroča: Danes sta se podala imenom »Češkega J da so v tesnih zvezah s sovražnim Inozemstvom; Terbit in belgijski poslanik, je bila otvorjena od | Svaza« podpredsednik Habermann In podpredsed-j ustvarili da so v inozemstvu organizirano rova-podpredsednika Alessia. ki se je spominjal bojev | nik poslanske zbornice Tusar k ministrskemu renje proti monarhiji; uresničenje svojih namenov v Franciji, kjer odbijajo zavezniki sovražnika in predsedniku dr. Seidlerju in sta v daljšem razgo- — pogubnih za državo, to se razume samo ob pozdravljal zavezne bojevnike imenom zbornice, voru naglašala potrebo takojšnjega sklicanja par- sebi — da pričakujejo od sovražnikov monarhije. Nato je ob spldšnerm odobravanju pozdravljal I lamenta. Naglašala sta, da si pridržujejo Čehi sicer • Posebno pa igrajo v zadnji čas veliko vlogo neke SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 12. junija. — Na vsej fronti je bilo topovsko delovanje omejeno na posamično streljanje. Naše patrulje so prizadejale sovražnim predstražam in poizvedovalnim oddelkom južno Stilfskega sedla, v dolini Presene in na Monte Asolonu več izgub, ujele par mož in uplenile mnogo orožja in materijala. Sovražni oddelki v dolini Conteo in v dolini Lagarine so bili odbiti. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN. 13. (Kor.) V Sredozemskem morju so potopili naši podvodniki šest parnikov. skupno 22.000 ton. VVASHINGTON, 12. (Kor.) Ameriški parnik »Pl-nar del Rio* je bil v soboto pri Mary Landu torpediran od nekega podvodnika. Vse moštvo je bilo izkrcano. WASHINQTON, 13. (Kor.) Mornariški oddelek je sklenil v varstvo obalne plovbe proti bodočim podvodnišklm operacijam uvedbo spremstva. AMSTERDAM, 12. (Kor.) Glasom nekega tukajšnjega lista poročajo »Times« Iz VVashingtona, da je sprejel mornariški oddelek vse obalne in oceanske vožnje pod svoje nadzorstvo. Sedaj je končno ugotovljeno, da operira v atlantskih vodah več kakor en počvodnik. Skoro istočasno so bili naznanjeni napadi na Virginio iz Nanthukett; raz-ven tega je neki vračajoči se parnik mnogo južne je videl neki teleskop. Mornariški tajnik Daniels potrjuje, da ne bo odpoklicana nobena ameriška ladja in da ameriški brodovni načrti ne bodo iz-premenjeni. Pristavil je še, da se nikakor ne sme pozabiti, da se vojuje vojna na drugi strani oceana. Navzočnost par podvodnikov čisto nič ne "zpreminja na stvari. CHIASSO, 13. (Kor.) Glasom »Corriere della Sera« se poroča Iz Ancone, kamor so prispele torpedovke s kapitanom Riccom, da je bilo opaženo, da se je potopil eden sovražnih dreadnoughtov, J očim uspeha torpednega strela proti drugemu ni bilo mogoče ugotoviti, kakor tudi ne učinka eksplozije na torpednem lovcu. PODLISTEK. Pustolovcev! zapiski. Roman. Iz francoskega prevedel A. R, — Da. { — Nepreklicno. - — Popolnoma! — — Strela! — je odgovoril Jean Paul In udaril • pestjo po mizi. — To ni lepo od tebe; malopridnež si! — Malopridnež? — sem ponovil in skočil po-froncu. — Zakaj mi praviš tako, Jean Paul? — Ker je tako. Davi si mi obljubil vse, kar sem hotel imeti, ker si me potreboval, da ti napravim Jiovo obleko. Sedal, ko si si jo kupil z mojim denarjem, pa preklicuješ svojo besedo. Opeharil si rne, ?n kdor opehari s\-oJega prijatelja, jc malopridnež. belgijske goste, proslavljal Belgijo kot vzgled In zaključil z zahvalo italijanski armadi. Ministrski predsednik Orlando je proglasil imenom vlade prisrčno soglasje z izvajanji Alessia in je pripomnil med drugim, da pričakujejo vojaki Italije svojo uro trdno in nentrašeno. Njihovi tovariši na morju so z naravnost legendarično čudežnostjo ravnokar izvojevali velikansko zmago. Ze skoro tri mesece traja bitka na zapadu, pri kateri se armade skoro vseh svobodnih in kulturnih narodov bojujejo za zmago, ki ni več daleč. Imenom socijalistov jč izvajal posl. Modigllanl. da zahteva resnost tre-notka drugačnih izjav in drugačnega reda parlamentarnega dela, kakor misli vlada. Nahajamo se pod vtisom dejstev, ki odločajo o obstoju Italije. Govornik ic opozorjal na to, du je imel francoski parlament priliko, da je obširno razpravljal o vojnem problemu in je zahteval isto tudi za italijansko zbornico, ki se še ni bavila z dozdevnimi mirovnimi pismi cesarja Karla. Sedaj bi se zaraogla pričeti mirovna pogajanja. Kakor aprila 1917, je uanes nastop Amerike dokaz, ki prihaja diploma-ticno v poštev, posebno ker se zatrjuje, da bo izvojevana zmaga z zadostnim dovažanjem ameriških čet. Tudi bojazljivo namigavanje na Brest-Litovsk ni merodajno, kajti entenia še ni V takem vojašketn in političnem položaju, kakor je bila takrat Rusija. Vlada mora računati tudi s tem, da zamorejo napake nesposobnih generalov iti vojaška smola obrezuspešiti ameriško pomoč. Na skrajnem orijentu zamorejo tudi nastati neugodne nove skupine vlasti. Sociiallstična frakcija bo predlagala zato, da se izpremeni poslovnik po vzoru francoske zbornice in ustanovijo kontrolne komisije, ki bodo omogočevale parlamentu, da izve resnico in da vpliva na politiko. Ministrski predsednik Orlando je odgovoril, da je Modigiianova kritika prenagljena, kajti njegova predidoča prošnja še ni vse, kar namerava poročati parlamentu o političnem položaju in predlaga, da naj se vrši politična debata v okviru razprave o proračunskem provizoriju. Modiglianovo sklicevanje na francoski vzgled je neumestno, kajti francoska zbornica je ravno v smislu želj Ciemeu-ceaua opustila razpravljanje položaja in socialistična frakcija francoske zbornice je protestirala proti komisijam, da se bo zamogio govoriti več v odprti zbornici. Nato se je pričela proračunska razprava, za katero "ie priglašenih že 60 govornikov. Posl. Sighieri se je pritoževal nad mnogimi občinskimi upravami. Angleška spodnja zbornica. LONDON, 12. (Kor.) V spodnji zbornici je vprašal Lee Smith, ali je bil med Združenimi državami in aliiranci sklenjen kak dogovor glede vmešavanja v ruske zadeve In ali je bilo sklenjeno, da se dovoli Rusiji dalekosežna gospodarska pomoč. Balfour je odgovoril, da je neresnično, da bi se aliiranci odpovedali iutervencijl v Rusiji. Samo-obsebi umljivo želimo, da pomagamo Rusjj na gospodarskem polju. . Iz Rusije. KIJEV, 13. (Kor.) Po poročilih moskovskega časopisja je parniški promet med Kazanom in Niž-njijem ustavljen. Orenburg je obkoljen od koza-kov. V zapadni Sibiriji proti boljševikom operira-joče češke čete so bile baje odločilno poražene. Proces proti es-carju. AMSTERDAM, 13. (Kor.) »Daily Expresss poroča iz Petrograda k predstojećemu procesu proti bivšemu carju sledeče: Sovjet zbira sedaj pisma carja evropskim vladarjem in državnim poglavarjem, kakor italijanskemu, bolgarskemu, grškemu in belgijskemu kralju in nemškemu cesarju in Po-incareju. __ Poljaki in poljsko vprašanje. VARŠAVA, 12. (Kor.) Neki komunike poljske vlade pravi: Glasom uradnega poročila Agencer Havas z dne 3. t. m. je bil na sestanku ministrskih predsednikov Francije, Velike Britanije in Italije sprejet sledeči sklep: Ustanovitev enotne in neodvisne poljske države s prostim dohodom do morja tvori pogoj za trajen in pravičen mir in zmago pravice v Evropi«. Ne da bi se spuščali v precenjevanje sklepa, poljska vlada nikakor ne more prezreti okoliščin svojega nastanka. Preveč bolestno se spominjamo trenotka, ko se je carska vlada, potem ko so ruske čete zapustile Poljsko, odločila, da se približa udejstitvi ene onih pravic, ki smo jih celo stoletje zahtevali zaman. Doba sklepa, ne pa vsebina mu podeljuje pravi značaj. Poljska vlada bo, ne meneč se za ovire in težkoče, stremela za uresničenjem temeljnih potrebščin naroda. za parlamentarno zasedanje prosto roko, da pa se j legendarne slovanske legije, ki da se bore v vr-bodo držali parlamentarnih sredstev. Končno sta stah sovražnikov proti lastni državi. Vrhu tega poročala poslanca o zadnjih dogodkih na Češkem. | Pa še kriče sedaj o nekem na veliko zasnovanem načrtu sovražnih držav, po katerem naj bi se Konference glede prehrane. Avstro-Ogrska - revolucijonlrala! Hočejo reči: DUNAJ, 13. (Kor.) Danes so se med zastopniki Slovani Avstrije sc pripravljajo za revolucijo! avstrijske in ogrske vlade nadaljevala pogajanja | Ne glejte nas debelo! Mi sicer res ne vidimo ni- glede raznih vprašanj prehrane. Na konferenco ie prispel na Dunaj danes tudi ogrski prehranjevalni minister princ Windischgraetz. Posvetovanj, ki se tičejo predvsem razdelitve ogrske žetve, se udeležujeta tudi avstrijski minister dr. Paul in predsednik skupnega prehranjevalnega odbora, gm. Land\vehr Konference dr. Wekerleja s Hrvati, BUDIMPEŠTA, 13. (Kor.) Konference med ministrskim predsednikom dr. Wekerlejem in hrvatskimi politiki so se danes ob 5 nadaljevale in so trajale do 8 zvečer. Bile so začasno končane in se bodo nadaljevale zopet prihodnji teden. Hrvatski politiki so odpotovali danes z banom - Mih alo vičem v Zagreb. FmL \Voyrseh — iuejftetj pešpoika št. 138. DUNAJ, 13. (Kor.) Cesar Karel je imenoval gen. flm. Woyrscha za imejitelja pešpoika št. 138. Spomenica železniearsk« organizacije. DUNAJ, 13. (Kor.) Spnmeuica organizacije železničarjev brez razlike strank, ki opisuje bedo železničarjev, je bila izročen železniškemu ministru baronu Banhansu. Ta ic priznat potrebo polnitve stavljenih zahtev in je obljubil, da se bo zavzemal zanje v ministrskem svetu. Naznanil bo v kratkem od vlade ukresjjece odredba Položaji ua Romunskem. BUKAREŠT. 13. (Kor.) Po poročilih l? Jaša je bilo Take Jonesctt iti nekaterim njegovim prijateljem dovoljeno, da smejo odpotovati v inozemstvo. "BUKAREŠT, 13. (Kor.) Razumska sodišča razkrivajo vedno bolj nereduosti pristašev Bratlana. Pred kratkim sta bila obsojena dva brata bivšega justičnega ministra Antonesca, eden radi pone-verjenja, drugi, ker je potrarjai Javne listino in izvršil poneverbe. Nemčija in FOzozemska. AMSTERDAM, 12- (Kor.) i Times« poročajo iz Haaga, da zahteva Nemrr'a za dobavljanje premoga Nizozemski razven takojšnjih dobav mesa in masti tudi še koncesije za dobo po vojni. Izpremembe v švedski diplomaciji. STOCKHOLM, 13. .(Kor.) Dunajski Švedski poslanik baron Beck Friis je bdi Imenovan za poslanika v Kopenhaguu in kabinetni tajnik Ewerhof za poslanika na Dunaju, kjer nikakih priprav za tako revolucijo, ali Nemci govore o taki nevarnosti in imajo — na nesrečo — tudi takega občinstva, ki veruje tudi take nesmiselnosti in očitne neverjetnosti. In imamo v Avstriji tudi takozvanih odločilnih krogov, l>i sicer morda ne verujejo, k? pa so jim take klevete — dobrodošle. Saj nas v zadnjih časih razni znaki, ves kurs, ki ga je ubrala avstrijska vladna politika, utrja v domnevanju, kako dobrodošli so jim ti načrti za »revolucijo v Avstriji«, da bi mogli še ostreje napeti strune proti slovanskim narodom v državi. Kakor slike na platnu kinematografa pasirajo pred našim duševnim očesom: »veleizdajalski* procesi pred vojno, denuncijatoriška in potem smrtno blamirana kampanja proslulega Friedjunga, tista efijaltska pojava Nastičeva; razni Chlumetz-kyji z njihovimi »revijami«; drakonično postopanje proti i Slovenski Matici« in proti osebi nje predsednika; aretacije, internacije in izlasti postopanje s temi aretiranci iti ititcrniranci kakor da je njihovo veleizdajalstvo že dokazano, čeprav se sodna preiskava niti še začela ni in da-si se ie pozneje izkazalo pri ogromni veČini, da so po nedolžnem trpeli, in čeprav so mnoge izpustili, niti da bi bilo prišlo do kake preiskave, ali pa celo — tudi to se je dogodilo v mnogih slučajih — ne da bi bili obdolženci sploh kedaj prišli k zaslišanju pred sodnika in ne da bi bili doznali za to, česa so obdolženi prav za prav; potem kooperacija »lepih duš« v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu in njihovi poizkusi varanja z neko »veliko Hrvatskot; strahovitosti v Bosni in Hercegovini, o katerih je poslanec Korošec na manifestacijskem shodu v Trstu dne 31. maja navedel take konkretne podatke, da je zborovaJccm silila solza v oči; pretve-zno organizirano ^rovarenje« v inozemstvu proti monarhiji; slovanske Icscije v taborih sovražnikov; in sedaj še — to je najnoveji trik — ilačrti za »revolucijonaraiije« neslovanskih narodovi Infernalna sredstva, ki se jih poslužuje naše po-litikujoče neinštvo — padši s tem na najniži nivo, globoko pod črto najelementarneje moralnosti — iz samega sovražtva proti Slovanom lastne države, z namenom, da bi dobili »merodajni krogi* pretvezo za nasilno postopanje proti slovanskim narodom, da t>i mogli ustreči gospodovalnemu in hegemonijskemu pohlepu nemškega radikalizma, da bi mu zagotovili, Česar ne more doseči z lastno močjo. V naši državi naj ne velja moč pravice, ampak moč nasilja, ki pa mora biti, to se razume, usužnjeno klevetnikom. Ta cilj ima vsa denuncija-torična kampanja, na kateri sodeluje nemštvo vseh barv od desnega »krščansko-socijainega Influenca na Španskem. MADRID, 10. (Kor.) Glasom listov le Ifliluenčna | krila, pa do levega, kjer stoje Wolfi in vsa takr epidemija na Španskem znatno padlo. Kralj Alfonz jo zopet popolnoma okreval Avstrijski ministrski svet. DUNAJ, 13. (Kor.) Včeraj popoldne se je vršil pod predsedstvom ministrskega predsednika viteza Seidlerja ministrski svet. — Toda poslušaj me vendar in videl boš. da me sodiš po krivem. Na! Vzel sem pest cekinov iz žepa in dal sem mu enega. — Saj imaš še več denarja 1 —■ je dejal, ko ie zagledal zlato v moji roki. — Imam ga. — O, in jaz sem mislil, da si pogorel popolnoma. Kakor se ml zdi, si imel priliko, da si dela! sam zase. • . — t — Ne tako, kakor misliš tf — Torej denarja nisi ukradel?. — Ne. i — AH imaš državne papirje? — Ne. — Ali si podedoval? . ^ — Potem ne uganem. Pojasni mi tO uganko. — Igral sem in dobil. — Torej si imel denar za Igro? — Z enim frankom sem dobil štiritisoč. ' Ne sdnebBjms In zaupajmo v MoJe pravo! Politika radikalnega nemStva v Avstriji je zlezla nizko -doli. Dalefi |K>d nlvd po&ične morale. — Razumljivo je to, ker slaba in krivčna stvar se ne da branti s poštenimi, hoaeiniini sredstvi, vrednimi kulturnega človeka! Vendar osuplja ta fenomen tem boli ravno zato, ker sc Nemcf s samoza- j vestjo, ki jim je prirojena, sami proglašajo za naj-kulturneji narod na svetu, za izvoljeno ljudstvo, ki da je pozvano od Previdnost^ da prednjači vsem drugim narodom, da s svotirn nemškim bitstvom preporodi in ozdravi vse človeštvo! To zvenečo j frazo moramo poslušati steiienri dan iz vrst njihovih govornikov, iz izfav nj&ovih — politikujočih učenjakov, znanstvenikov, socijologev, in kakor se že imenujejo vse t« velečine i» nemškega družba! Hude Čase morajo preživljati sedaj Slovani i državi — kakor da se je vse zaklelo proti njim od brutalnih in brezvestnih demagogov pa do postavnih — državnikov ! In zdi, da morajo biti slovanski naredi pripravljeni še na hujše čase! Znaki kažejo ua to. Oktroiranja na Češkem, napovedovanja persekucij Jugoslovanov, Seidlerjeve grožnje z Izločenjem parlamenta, z odtegnenjem mesta, kjer bi se mogli braniti pred svetom; invazija nemških uradnikov, posebne na železnicah, pogo-dovanje denuncijantom, ki se jim odpirajo vrata celo do prestola: vse to so znaki, da mera krivice se jim ne zdi še polna. In mi Slovani: ali naj klonemo? Teman je pogled v bližnjo bodočnost. Vendar ni razloga, da M klonilL Tudi pri nas mora proces zdravljenja prehoditi težko pot po tistem znanem reku: mora priti do hujšega, da pride potem bolje! In pride bolje — mora priti, ker etična moč pravice je tako silna, da se jej ne bodo mogle trajno upirati tudi vse peklenske mahi nacije s klevetami, lažmi. umstvenega sveta! Iu glejte: vsi ti sinovi naroda »mislecev* so se j podtikanji in denuncijacijami. Samo vstrajatl mora-že davno odrekli boja s silami uma, s stvarno ar- mo, da izsilimo tisti moment, ko se začne naš gumentacijo: orožje Jim ni moč pravice, marveč jo nadomeščajo z močjo nasilja; a če to ne izdaja več, s podlimi nizkotnimi denuncijacijami in klevetami. In ravno v sedanjem času, ko se prijavljajo nove ideje, ko veliki problemi medsebojnega življenja narodov in držav silijo z neodklonljivo silo k rešitvi, ko stvari dozorevajo, zahtevajoč novih podlag za rečeno življenje: ravno sedaj služijo politiki našega nemštva izključno le označen sredstva v boju proti Slovanom v lastni državi. Ovajajo, črnijo, podtikajo, pretvarjajo dejstva in zahtevajo, naj jim da vladno nasilje, česar ne morejo doseči z lastno močjo in z dokazi pravičnosti svoje stvari in svoiih zahtev. problem reševati na pošteni, moralični, kulturni, moderni in demokratični podlagi: z umstvenim orožjem: argument proti argumentu, pravica na pram pravici. Razne politične vesti, Kriza rešena — kriza vsiaja! Kakor tat v temni noči je padla kriza v Seidlerjev kabinet. Sicer le parcijalna. Nikdo je ni pričakoval. Nikdo slutit. Vsaj tako hitro ne. In rešena je bila istotako presenetljivo: naglo, z mesta. Minister za notranje stvari grof Toggenburg je odšel in prišel je na njegovo mesto vitez Gayer, dosedaj predsednik Izmišljajo si, da nas morejo obrekovati. Tako I Policijskega ravnateljstva na Dunaju. Kako je prišlo do te nenadne krize, kje je vzrok, ki je izsilil to izpremembo, ki jc presenetila ravno zato, ker ie Ie parcijalna, ker je iztisnila le enega člana kabineta?! Da je odšel ves kabinet, ne bi se zdelo nikomur čudno, ker bilo bi naravno, logično, zahtevano po vsem položaju in razvoju stvari, ker bi bilo ustavno, kakor se spodobi v ustavni državi. Seidler išče večine in je ne more najti in v vedno večo daljavo se mu odmika možnost, da bi jo kdaj dobil. Potemtakem bi moral iti on sam. g. Seidler! Da pa ui odšel on sam, ampak nekdo drugi — to preseneča. Kaj se je godilo za kulisami? Ali so osebna nasprotsiva, ali navskrižja v naziranjih, ali so nastale neskladnosti v kabinetu, ali pa se je morda ubežnik celo ustrašil poti, ki jih ubira g. Seidler? Po Jejstvu, da je.naslednik vzet iz policijske službe, se niuogi nagibljcjo k mnenju, da se ima kurz poojstritl — seveda proti Slovanom! Vijak da sc ima nategniti ic bolj. Seidler da hoče popolnoma poplačati menico, ki jo jc izda! nemškim strankam. 2c mo ino, cclo zelo verjetno. Vprašanje pa je, da-!i bo niogcl g. Sei- — To je sreča! In sedai misliš živeti kot velik gospod? — Da. — In potem, ko ne bo več? — Bom zopet Igral in dobi L • i — To ie zelo negotovo. ^ V — Jaz mislim nasprotno. — Tem bolje zate. — Hvala! . , T . — če bi pa zopet zašel v zagato, kč spomni svojih prijateljev. Kar sem ti predlagal, velja za vedno, In spreimem te vsak čas v svojo družbo. Moj posel je Se vedno gotovejši kot pa igra. Hvala ti za ponudbo, toda mislim, da je ne uporabim. — Kakor hočeš. Jean Paul ml je podal roko, jaz pa sem zapustil gostilno in odšel v svoje novo stanovanje. ---(Dalje ) dler brez parlanieuta — in to ravno ie glavna zahteva nemških strank «— zadostiti potrebam države v teh velekritičnlh časih?! Ne, to ni nobeno vprašanje, ker je gotovost. Ne bo mogel. Država ima potrebe, ki jim more zadostiti edino le parlament. Je tu je v igri ugled in gospodarstvo države, nje kredit! Kak utis mora napraviti na inozemstvo, če vlada noče sklicati ljudskega zastopa iz splošno znaneca razloga, ker ima večino državljanov proti 3ebl?! Je-li treba še h razlagati, kaj pomenja to za državo?! More-li država prenesti tako igro z nje življenskimi — Življensklml v najširšem pomenu te besede — interesi?! Nemški rndikalizem seveda ne pozna takih ozlrov, ker mu ni nič do države, če on ne gospoduje v njei. A gospod Seidler je njegov ujetnik; zapisal se mu je z lasmi in kožo. Kako bolje izpoznanje pri njem sploh ni več možno, oziroma, se ne more ve* uveljaviti. Ministrstvo Seidlerjevo sploh nI več nikaka individuvalnost, je le še senca nemških gromovnikov. Silni in siloviti so res. Vendar ne tako močni, da bi se mogel njihov suženj vzdržati edino le ob njihovi opori. Pride čas — Ui morda prej, nego mislimo v tem trenotku — ko tudi Seidleria zapeče za nohti, da bo moral odmakniti roko od krmila države. Ker to je gotovo: brez parlamenta ne bo mogel izhajati, a v parlamentu ne dobi večine. Odpovedali so se mu tudi Poljaki. Nestrpno so pričakovali Nemci in vlada sklepov parlamentarne komisije poljskega kluba, ki je zborovala v Krakovu. Ti sklepi so razglašeni in kličejo Nemcem in vladi: Lasclate ogni spe-ranza! Te sklepe prinašamo na drugem mestu. Slovani moremo ostati mirni in hladni. Izpremeni-ba v ministrstVn Seidlerjevem nas ne vznemirja vkljub novi primesi s pplicijskega ravnateljstva na Dunaju. Naj le še bolj nategnejo vijaki Ne odtisne nas s poti, kamo-Ii da bi zdrobil naš odpor!! Imamo to gotovost: parcijefna kriza le rešena, na mesto Toggenburga je prišel Gayer — kriza pa ostaja, ki jej bo moral Seidler položiti tribut vsega — minljivega na tem svetu. Pollaki proti Scldferjevi vladi. Sklepi polj^keiu zborovanja v Krakovu se glase: 1. Parlamentarna komisija pooblašča predsedstvo Poljskega kola, da začne s parlamentarnimi skupinami pogajanja, ki naj bi ustanovila uspešna jamstva proti atentatu na nerazdeljivost Galicije, zavarovala izpod ruskega gospodstva osvobojene dežele pred aneksijskim! namerami ter zagotovila izpolnitev vseh deželnih zahtev, ki jih jc Poljski klub stavil vladi. Uspeh pogajanj naj se predloži Poljskemu klubu v. odobrenje. 2. Z ozlrom na to, da je zavzela vlada dr. vit. pl. Seidlerja nasproti poljskemu vprašanju med drugim s tajno pogodbo o delitvi Galicije naravnost sovražno stališče, dalje ker od začetka svoiega delovanja kljub temu, da je Poljski klub trikrat omogočil, da je bil proračun v državnem zboru sprejet, kljub kategoričnim obljubam nI izpolnila niti tistih zahtev Poljskega kluba, ki izvirajo Iz dolžnosti države nasproti državljanom, ker je na robat način omajala temelje za ohranitev miru med narodi tekom vojne, ker je v veliki meri izpodkopala parlamentarni življenje in ker je ohromela državno zavest, se izjavlja dno 9. In 10. junija v Krakovu zborujoča parlamentarna komisija v interesu države za to, da se vlada dr. vit. pl. Seidlerja odstrani. 3. Parlamentarna komisija brezpogojno zahteva, da .se hitro skliče parlament In v naprej protestira proti vsemu požeUenJ«, da bi se vladalo brez par! a« mentarno kontrole. 4. Čas In krai prihodnje klubove seje naj določi predsedstvo; na dnevni red prihodnjega zborovanja naj postavi tudi volitev klubovega načelnika. — Sklepi so bili soglasno sprejeti. Kako bi Neincl ia Madjarl hoteli jugoslovansko vprašanje — ne rešiti! Zagrebški »Tagblatt* razpravlja o tisfih po nemških listih razglašenih pre-tveznih načrtih za »revolucijoniranje* Avstro-Ogrske in o hujskarijah, ki jih nadovezujeta na te vesti židovsko-libcralno-nesrninna »Neue Freie Presse* in kršč^nsko-sociialna »Reichsposte, ki ste obe enako polni sovraštva proti Slovanom. Naglaša, da to sovraštvo-teh dveh različnih, in vendar tako podobnih silistov se ne izcrplja le v zasmehovanju, s katerim odgovarjata na samo-obsebi umevne, v zakonih narave utemeljene zahteve Jugoslovanov po ujedinjenju. »Reichs-posti pravi, da bi mogli Nemci Avstrijo združenju Dalmacije s Hrvatsko pritrditi Ic tedaj, če sc s Hrvatsko združita tudi Bosna in Hercegovina ter da se ta »nova celota* spoji s krono sv. Štefana. Teinu nasprotno pravi »Neue Freie Presser, da na Ogrskem si še niso na jasnem, ali naj se Bosna in Hercegovina direktno pripojita k Ogrski, ali kot nekak Banat z neko avtonomijo. Ker se vodilni krogi v monarhiji pripoznavajo k prezvite-mu naziranju, da je o bodočnosti Jugoslovanov, o njih željah in zahtevah glede rešitve jugoslovanskega vprašanja povprašati vse druge, samo Jugoslovane ne, pred vsem pa Nemce in Madjare. potem je jasno, da se ne izvrši niti delno »pregrupiranje« jugoslovanskih območij. Kajti to, kar hočejo baje Nemci, odklanjajo Madjarl,-in to, v kar bi privolili Madjari, zavračajo Nemci! Posledica temu bi bila, da bi na slovanskem jugu ostalo vse pri starem. To se pravi: v resnici ne ostane tako prav gotovo, ker po tej vojni ne ostane nič, ali prav nič pri starem, najmanje odnošaji med narodi! Človeška kri sc ni mogla zastonj preliti v toliki meri le zato, da bi ostalo vse tako kakor je bilo. Toda, po mnenju »vodilnih krogov* naj bi Že ostalo vse ncizpremenjeno, in članka v rečenih dveh dunajskih listih bi imela le namen, da od-stranita izvčstno grizenje vesti, skllcevaje se na j to, da se ».jugoslovansko vprašanje ne da rešiti.« Kaiti, če se ne morejo sporazumeti Nemci In Madjari, kako naj bi se potem rešilo to vprašanje?! In poleg tega bi kaj radi videli, da bi se na Jugu razvnel boj za * veliko hrvatsko« in za »jugoslovansko* rešitev..,. Nu, ti časi so minuli! . . « V J-*- ♦ lo prepuščajo d.a-iUin; »Neue i'rcic 1're^se- in >Rcichsposti«, ter vodilnim krogom, ki i:toje za tema listoma!.... K tem veljavnim in omenjene ^reševalce« jugoslo- . vanskega vprašanja primerna označujočim Izvajanjem zagrebškega lista bi mi dodali nekoliko rripomb. Navskrižja v naziranjih Nemcev in Ma-djarov o jugoslovanskem problemu potrjajo le, kar ' Stran li. smo mi rekli nedavno: ne ljubijo se, nameni in cilji so jim navskrižni, eni hočejo tako, drugi drugače, združuje jih le sovraštvo proti Slovanom. V tem so si zavezniki! In pa v glavnem sredstvu, ki naj temu sovraštvu zagotovi vspehe: eni In drugi gledajo, kako bi nas Jugoslovane — razdvajali. V ta namen so najeli frankovce in stad-lerjevce. da bi se razvnel boj za »veHkohrvatsko« rešitev proti »jugoslovanski«! Mi naj bi se klali med seboj, da potem ne bi prišli do nikake rešitve! Naj podamo malo primero iz navadnega življenja. Med dvema vasema se ima graditi nova cesta. Nastaja v obeh vaseh veliko vprašanje: ali naj bo tekla nova cesta bližje tej, ali oni vasi! Boj je ljut, ki se ga veseli tisti, ki naj bi gradil cesto, da-si — nerad. In posledica medsebojnega prepira je res ta, da se cesta res — nc gradi!! Tako naj bi tudi mi z medsebojnim prepirom o-mogočili mogotcem, da bi jim našega problema ne trebalo reševati! Pridružujemo se veri zagrebškega lista, da so taki nesrečni časi minuli, da Jugoslovani niso več taki bedaki, da bi vtikali glavo v zanjko, ki jo nastavljajo frankovci in stadlerjevci po nalogu tistih, ki bi hoteli jugoslovanski problem »rešiti« brez nas in proti nam, to je: ne tako, kakor zahtevajo pamet, logika, pravica in korist tistih, ki so prizadeti In ki bi morali imeti prvo besedo. Slovenke! Boj za našo narodno samostojnost, za našo tro-edino Jugoslavijo pod žezlom habsburško-loren-ske dinastije je jasno dokazal, da so naše slovenske žene. naše Slovenke matere, naša slovenska dekleta vedno in povsod pripravljene stopiti v prve vrste bojevnikov za našo staro pravdo. Ko njihovi možje, sinovi, očetje, bratje prelivajo svojo kri tam zunaj, se bore slovenske žene, da ohranijo svtjo lastno grudo. Treba je pa, da se te množice naših slovenskih zeua strnejo, organizirajo, združijo, da pojdejo vse za eno, ena za vse. V ta namen je pa treba skupne vezi — in ta naj bo časopis »Slovenska že na«, k: zacue Izhajati v najkrajšem času. List bo organiziral, združeval. Prinašal bo pa tudi zabavno in poučne čtivo izpod peres naših najboljših pisateljic ir< pisaieijev 2e prva številka objavi članke naših pivofcoriteljev; g.ce Cilke Krekove, načelnika t Jugoslovanskega kluba«, drž. poslanca dr. A. Korošca voditelja tržaških Slovencev, drž. poslanca