Poštnina plačana v gotovini. Leto XV., štev. 49 LJubljana, četrtek L marca 1934 Cena j.— Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. lnseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105.241. Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 8122, 8123, 8124, 3125, 8126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi ae ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Proračunska razprava vedno bolj napeta Senzacija včerajšnjega dne je bil ostri govor bivšega prometnega ministra posl. Andre Staniča - štirje govorniki iz dravske banovine - Poudarjena gospodarska nota Beograd. 28. febr. r. Tudi današnji, tretji dan proračunske razprave v Narodni skupsčini je bil zelo živahen. Senzacijo dneva tvori obširni govor bivšega prometnega ministra Andre Staniča (JNS), ki je v strokovno podprtih izvajanjih podvrgel ostri kritiki prometno politiko, zlasti pa nekatere pogodbe za graditev železniških prog. Iz-ažajoč govorniku priznanje je predsednik vlade izjavil, da bo vlada storila vse, da se ta zadeva do kraja razčisti, treba pa je počakati na pojasnila, ki jih bo o tem podal prometni minister v podrobni razpravi o svojem resoru. Med številnimi drugimi govorniki so danes povzeli besedo tudi poslanec dravske banovine gg. Albin Koman, dr. Stane Rape, Anton Cerer in Kari Gajšek, ki so se podrobno bavili s prilikami v dravski banovini in grajali nerazumevanje, na katerega naleti JNS čestokrat pri odgovornih upravnih oblasteh. Njihova izvajanja. ki so se poleg trezne in objektivne kritike odlikovala tudi s stvarnimi predlogi, so vzbudila v parlamentarnih in političnih krogih splošno pozornost. Tudi danes je zasedala Narodna skupščina globoko v noč. Včerajšnja nočna seja Včerajšnja nočna seja je trajala od 21.30 d-o 1. zjutraj. Poslanec Milan živanovič (JNS) je v svojem govoru med drugim dejal, da gospodarski krogi niso še nikdar, odkar obstoja naša država, tako enoaušno protestirali, kakor ob priliki sprejetja poslednjih davčnih zakonov, ki predstavljajo novo hudo obremenitev. Ta protest ni bil nekaj protidržavnega, marveč je le izraz in dokaz, da so javna bremena dosegla višek. Zato je neobhodno potrebno, da se Izvrši najrigoroznejša štednja in odmerijo državni izdatki le v neobhodno potrebni višini. Po njegovem mnenju bi bilo treba odpustiti iz državne službe sploh vse ženske, ker spada žena k ognjišču in ker imamo dovolj kvalificiranih moških moči. Potrebna je še večja štednja Poslanec Miljutin JeJič (JNS) je naglasa!, da je v državnem gospodarstvu še mnoKo pip, ki točijo in ki bi jih bilo treba zapreti, da bo proračun še manjši in še bolj v skladu s plačilno močjo naroda. Med drugim je zahteval, naj država iziplača odškodnino za rekvizicije, ki jih je izvršila vojska v 1. 1914. in 1913. Proti razpihovanju nezadovoljstva Posl. dr. Bogdan V i d o v i č (JNS) je zahteval iziboljšanje in reorganizacijo celokupne državne uprave. Obširno se je bavil s položajem vojnih sirot in invalidov ter razjnimi drugimi socialnimi problemi, ki so na dnevnem redu in ki se morajo pravično rešiti. Nezadovoljstvo, o katerem so govorili nekateri predgovorniki, ni samo na Hrvatskem, marveč v vseh delih države enako in tako nezadovoljstvo najdemo danes po vsem svetu. Najbolj pa greše oni, ki to nezadovoljstvo še podpihujejo, mesto da bi z zdravim optimizmom in treznim delom pomagali pri izboljšmju prilik. Izjavil se je proti temu, da bi se reducirale ženske v državni službi, ker bi bilo to socialno krivično. Klic po investicijah Zadnji govornik na nočni seji je bil posl. Mihajlo Je vtič (JNS), ki se je izjavil proti temu, da se reducirajo v prvi vrsti materialni izdatki. Po njegovem mnenju bi smel biti proračun višji, če bi bilo predvidenih par milijard za javna dela, ker bi to koristilo vsemu gospodarstvu in bi bili na. mah rešeni tudi mnogi socialni problemi Govornik se je tudi obširno bavil z vprašanjem narodne obrambe in izrazil mnenje, da so v to svrho predvideni krediti mnogo prenizki ter da bi bilo treba zlasti naši mornarici posvetiti večjo pozornost. Odločno se je izjavil proti favoriziranju tujih podjetij, ki uživajo razne privilegije in ne plačujejo niti toliko davka, kakor domača podjetja, dasiravno bi bilo pravično, da bi plačala več. Dopoldanska seja Proračunska razprava se je nadaljevala ob 9. dopoldne. Posl. dr. Kosta A 1 e k s i č (JNS), je dokazoval, da je potrebna v vsem javnem gospodarstvu še večja štednja. Revizija državnih uslužbencev je neizbežna, a najbolj rigorozno naj se izvede v pogledu državnih upokojencev, število upokojencev je nesorazmerno visoko in med njimi so mnogi bogati ljudje, ki niso najmanj navezani na državno pokojnino. Takim upokojencem naj bi se pokojnina odvzela. Enako pa naj bi se tudi v aktivni službi reducirali vsi oni, ki imajo posestva ali druge dohodke, od katerih morejo živeti, ker je dovolj reflektantov, ki so absolutno navezani na uradniške plače. V zaščito mest Zagrebški posl. Ferdo šega (JNS) se je obširno bavil z vprašanjem zaščite kmetov in izrazil mnenje, da se pri tem ne sme iti predaleč v škodo mest, ki se morajo prav tako primerno upoštevati. Mesta igrajo važno vlogo v socialnem življenju našega naroda, poleg tega pa je treba upoštevati, da sprejemajo mesta ves višek od kmetskega prebivalstva Zato bi se moral omogočiti mestom pravilen razvoj, ker bi to v vseh primerih prispevalo k omiljenju splošne gospodarske in socialne krize. Zlorabljanje ljudske stiske Posl. Šalih Baljič (JNS) je obširno obravnaval finančno politiko v naši državi gospodarsko depresijo. Finančni zakon vsebuje amandmane, na katerih se bodo zgradila nova temeljna načela naše finančne politike in se izvajal proračun, ki ima na novo urediti odnos med davčnimi obvezniki in gospodarsko močjo naroda. Lahko je kritizirati onemu, ki noče prevzeti odgovornosti, zlasti pa onemu, ki stoji izven tega doma in k| lahko zlorablja pojave In momente, ki jih naše sile ne dosežejo In jih niti ne obvladajo. Boriti se moramo proti defetizmu in političnim špekulacijam, s katerimi se ob vsaki priliki izrablja kriza v neprave namene. Plače državnih nameščencev Posl. Ignjat Stefanovič (JNS) je rekel, da bi bilo treba glede na sedanji gospodarski položaj najprej oceniti narodne dohodke in šele na osnovi te ocenitve določiti višino državnih dohodkov, potem pa Po teh državne izdatke. V nobenem primeru pa se ne smejo znižati dohodki državnih uslužbencev in upokojencev, ki so pri nas znižani že daleč pod povprečno evropsko mero. V zadnjih štirih letih so do-sedaj padli za celih 30 odstotkov, tako da dejansko predstavljajo skrajni minimum, ki je uradniku ipotreben za njegovo eksistenco. Preko tega ni mogoče, če nočemo, da se ves državni aparat kompromitira. Govoriti bi bilo mogoče le o redukciji števila državnih uslužbencev, vendar pa je treba poprej reorganizirati vso administracijo. črtajo se lahko tudi razni osebni is-datki, ki niso nujno potrebni. Tako Je določenih 125 milijonov le za selitve državnih nameščencev, za druge posebne izdatke pa še okrog 160 milijonov, za honorarje in nagrade 29 milijonov. Takih v proračunu vnašenih izdatkov je še mnogo in če bi se ti izdatki opustili aii pa reducirali do skrajnosti, bi bilo nedvomno mogoče doseči prihranek več sto milijonov. Kritika finančne politike Posl. Milovan Lazarevič (JNS) ugotavlja: če bi hoteli s predloženim proračunom izvršiti vse želje in potrebe vseh nas in vseh naših volilcev, bi bilo to, kar Je pač vsakomur jasno, absolutno nemogoče. Kdor je le malo lojalen, mora to tudi odkrito priznati. Zaupamo ministrskemu predsedniku Nikoli Uzunoviču, čeprav je prevzel vodstvo vlade šele kakih 10 dni, preden se je Narodni skupščini predložil novi proračun in ni imel niti toliko časa, da bi izvršil potrebne korekture vnesenih postavk. Zaupamo, da bo vlada izvedla državni proračun v čim večje zadovoljstvo vseh nas in vsega naroda. Govornik je nato kritiziral finančnega ministra in mu očital, da se vse preveč ravna po teorijah, ki jih za normalne čase predpisujejo finančni in gospodarski znanstveniki. Toda teorije so eno, praksa je drugo. Poslanec je končno izrazil mnenje, da bi bilo treba izzvati kontrolirano, omejeno inflacijo, ki bi nam dala sredstva za javna dela in pobijanje nezaposlenosti. Bivši prometni minister ostro kritizira Senzacionalen govor nar. posl. Andre Staniča — Hude obtožbe v zadevi pogodb, sklenjenih z Batignolom Govor posl. Staniča je trajal skoro polne tri ure in je izzval v zbornici največjo pozornost. Posl. Stanič je uvodoma izjavil, da bo govoril o vprašanju, ki je zelo velikega pomena v finančnem in političnem pogledu, to je o pogodbah, ki so bile sklenjene glede graditve železniških prog, pri katerih je angažirana naša država, da v teku 12 let izplača nad 2.1 milijarde dinarjev. Zelo mu je žal, da o teh pogodbah ni mogel govoriti že prej iz enostavnega razloga, ker mu niso bile znane. Takrat bi bil mogel še vplivati, da bi se bilo to vprašanje pravilno rešilo. Pravilna rešitev pa bi bila samo taka, da bi se bile vse te pogodbe enostavno odklonile Z današnjim govorom hoče predočiti škodo, ki je nastala zaradi teh pogodb in pa omogočiti revizijo vsaj enega zadnjih sklepov, ki je zelo škodljiv za interese države V imenu države so bile sklenjene štiri velike pogodbe, in sicer za gradnjo železniških prog Poža-revac—Kučevo, Veles—Prilep, Priština— Peč, Bihač—Knin, Beograd—Fančevo, Kur-šumlija—Priština in pogodba za zgraditev drugega tira na progi Beograd—Resnik. Vse te pogodbe doslej Narodni skupščini sploh niso bile znane. Pogodbe nimajo javnega značaja in zaradi tega misli, da bi bilo dobro, da se Narodna skupščina seznani vsaj z njihovimi glavnimi odredbami. V svojih nadaljnjih izvajanjih je posl. Stanič obrazložil vsebino posameznih pogodb, citiral njihove odredbe in dokazoval, da so v nasprotju z ustavo in zakoni. Država se je s temi pogodbami obvezala, da bo izplačala ne samo svoje menice, marveč tudi menice, ki sta jih izstavili du-navska in moravska banovina. Govornik je nato navajal, da so pogodbe, ki so bile sklenjene v času od leta 1929 do leta 1931, po večini podpisane samo od prometnega ministra. To je očividno nezakonito, zaradi česar se je čutil prometni minister primo-ranega, da te pogodbe uzakoni v finančnem zakonu. To je storil v zadnjem trenutku potom posebnega amandmana, navajajoč pri tem le številke posameznih pogodb, tako da Narodna skupščina sploh ni bila v stanju, da bi mogla o njih stvarno razpravljati. Govornik dokazuje, da so te pogodbe, ki so bile po večini sklenjene z družbo Batignol, odnosno pozneje na njo prenesene, v pogledu finančnega aranžmana na največjo škodo državnih interesov. Glede cen, ki jim služijo za osnovo, predstavljajo te pogodbe naravnost nemogočo kalkulacijo. Na posameznih primerih dokazuje govornik, da so cene po teh pogodbah za ročno delo in tako dalje neprimerno višje, nego so bile 7a enaka dela na enakem terenu pred petimi leti, akoravno je iz statistike samega prometnega ministrstva razvidno, da so mezde od takrat pa do danes padle za več ko 50 odst. Kot unikum označuje Stanič dejstvo, da predvidevajo nekatere pogodbe pričetek del šele po 4 letih, obresti za celokupno vsoto pa tečejo že od 1. 1932. Z močnimi argumenti je govornik podprl svojo tezo. da bi za anuitete, ki jih sedaj vsako leto vnašamo v proračun, mogli do 1. 1938 z domačimi podjetniki dograditi in v celoti izplačati vse navedene proge, dočim bomo sedaj plačevali te proge vse do 1. 1944 Ostro je poslanec Stanič razčlenil tudi značaj sklenjenih pogodb. Naglaša! je, da pogodbe niso finančnega značaja, ki bi nam z graditvijo teh prog prinesle v državo tuji denar v obliki posojil. S tega stališča bi se dale končno te pogodbe še nekako br».mti, toda niti en sam frank na osnovi teh pogodb ni prišel v Jugoslavijo. Pogodbe tudi nimajo kreditnega značaja, ker bi v tem primeru bil aranžman tak, da bi tuji podjetniki s svojimi sredstvi gradili proge, mi pa bi jih odplačevali v dolgoročnih anuitetah. Iz pogodb samih je razvidno, da moramo mi celo v naprej plačati, tako da se mora vsak trezen človek vprašati, zakaj smo sploh Iskali tuje podjetnike, ko smo mogli z domačimi podjetniki skleniti mnogo ugodnejše in cenejše pogodbe. Če bi ta dela izvršila domača podjetja, ki morajo sedaj delati kot podnajemniki tujih družb, bi prihranili nad 800 milijonov državnega denarja. Ta denar bi skoraj v celoti ostal doma in celokupno naše gospodarstvo, industrija, trgovina in obrt, predvsem pa delavstvo, ki je sedaj pri teh podjetjih tako mizerno plačano, bi imelo od tega koristi, največjo korist pa bi imele državne finance. Tako pa so te pogodbe povzročile ne le ogromno stomilijonsko škodo, marveč so neizmerno škodovale tudi ugledu naše države. Človek ima vtis, da so bile te pogodbe enostavno predložene v podpis in da ni bilo na naši strani nikogar, k' bi bil branil interese države. Iz sedanjih ugotovitev se jasno vidi, da so vse te pogodbe nepotrebne in da se je z njihovo sklenitvijo kršila ustava na škodo ugleda in kredita države Za" kaj so bile sklenjene te pogodbe, na to vprašanje naša javnost, kakor tudi Narodno predstavništvo še nista dobila odgovora. Njihova sklenitev zasluži zaradi tega največjo obsodbo. Toda to še ni dovolj. Naša dolžnost je. da v teh časih, ko nas na vseh straneh pritiska gospodarska kriza in ko dosegajo državna bremena skrajno mejo naše gospodarske moči, storimo vse, da se te nesrečne pogodbe popravijo. Takšne, kakršne so sedaj, za nobeno ceno in pod nobenim pogojem ne smejo ostati. Skoda, ki grozi državi, se mora za vsako ceno preprečiti. Nesporno je, da je v tem pogledu potrebna odločna akcija narodnega predstavništva in vlade. Želim pa, da pri tej priliki dosežemo tudi še drugi cilj, a to je, da onemogočimo enkrat za vselej tako prakso, ki bi zavajala državo še v kake take posle. Po Beogradu so razširjene vesti, da se razni špekulanti, ohrabreni s temi pogodbami, vsiljujejo in ponujajo prometnemu ministrstvu izgraditev novih prog potom sličnega aranžmana. Narodna skupščina in vlada v naprej obsojata in odklanjata vse take ponudbe. Nastane vprašanje, kaj nam je sedaj storiti. Na to vprašanje je bilo lahko odgovoriti pred prvim aprilom leta 1933, do katerega so bile vse te pogodbe izven zakona. Tedaj jih je bilo lahko odbiti kot nezakonite. Težave prihajajo pa po 1. aprilu preteklega leta, ko so postale te pogodbe zakoni, ker so bile vnešene v finančni zakon. Posl. Stanič je zaključil z zatrdilom, da je iznesel svojo kritiko odkrito in objektivno. Potrebno pa je, da Narodna skupščina takoj spozna vse te pogodbe in da se na podlagi tega vidi, kdo je odgovoren. Pred tako težkimi dejstvi, ki govore dovolj zgovorno, mora odgovorni minister takoj izvajati posledice. Izjava predsednika vlade Ko Je posl. Stanič zaključil svoj govor, ki ga je Narodna skupščina sprejela z napetim zanimanjem, je stopil na govorniško tribuno ministrski predsednik g. Nikola Uzunovič, ki ga je Narodna skupščina tudi danes sprejela z burnimi ovacijami. Splošno pozornost Je vzbudilo dejstvo, da se ministrski predsednik % vso vnemo ndele-tuje proračunske debate in osebno takoj odgovarja na vse pripombe, ki jih izrazijo posamezni govorniki na njegov naslov ali na naslov cele vlade. Ministrski predsednik Uzunovič Je dejal: »Veiin, gospodje, da Narodna skupSčina ni pričakovala, da se bo oglasil k besedi takoj za našim spoštovanim tovarišem g. Andro Staničem in stopil na govorniško tribuno predsednik vlade. G. Stanič nam je ■ preglednostjo in objektivnostjo, s kakršno razpolaga le on, govoril o predmetu, ki je izzval nedvomno veliko zanimanje ln ki tudi dejansko mora zelo zanimati Narodno skupščino. In ona je s tem zanimanjem tudi spremljala obširno, toda pregledno obravnavo g. Staniča. Iz njegovih izvajanj smo mogli mi, ki nismo tehniki in ki ne razpolagamo z veliko strokovno finančno izobrazbo, videti vsaj to, da so njegove navedbe tako tehnično kakor finančno zelo strokovne ter zahtevajo od nas in nam dajejo obenem pravico, da se zanimamo glede predmeta tudi na drugi prizadeti strani, ter zahtevamo odgovor v vseh teh vprašanjih tudi z druge strani. Ker Je prometni minister pedaj nujno diskusiji, se bo oglasil k besedi v obrambo svojega delovanja v podrobni disksiji o proračunu njegovega ministrstva; tedaj bo dal svoje tozadevne izjave. Naša osnovna dolžnost je z vso pozornostjo spremljati ta vprašanj a in poslušati tudi navedbe ministra, ostajajoč tako pri načelu, da se čuje tudi druga plat zvona. Nato moramo zavzeti stališče tako mi, ki smo v kraljevski vladi, kakor tudi vi na poslanskih klopeh. Govor posl. Albina Romana Narodni poslanec Milan D o S e n (JNS) Je podal zelo lep in globoko zasnovan pa-triotični govor. Za njim se Je oglasil k besedi narodni poslanec g. Albin Koman. Izvajal je med drugim: Zasledujoč politiko, ki jo Je vodila vlada pod predsedstvom gg. dr. Srškida in Nikole Uzunoviča, lahko rečem, da je bila ta politika pravi tolmač šestojanuarekih načel narodnega in državnega edinstva. Stoječ ne-pokoleibljivo na tej politiki, ee ni spuščala v nikake kompromise. Zaradi tega ie vlada z uspehom zbrala okoli sebi vse dobronamerne Jugoslovane, vse poštene Srbe, Hrvate in Slovence, s katerimi je enako in pravično postopala, budno pazeč, da se ji ne bi moglo očitati, da ie koga favorizirala. One maloštevilne centrifugalne sile, ki še vedno ne razumejo nove jjgoslovenske državne politike in ki podzemsko skušajo varati narod, ie treba energično toda pametno zatre«ti. Z lepo in poučno besedo se mora pridobiti ono zavedno ljudstvo, ki veruje škodljivim podzemskim silam, ali pa užaljenim političnim veličinam, zavajalce pa ie treba zasluženo kaznovati. Dejal 6em, da so ie centrifugalne sile maloštevilne, kljub temu pa si jih je treba pazno ogledati, ker morejo imeiti v politiki ob svojem času nedogledrv posledice. Ker je mogoče v pravem trenutku z malimi žrtvami preprečiti nezaželrene dogodke, je trpba te sile pazno motriti in gledati, da ne preidejo preko svojega okvira. Ugotavljam, da so vsi napori vlade v preteklem letu šli za tam, da se znižajo gospodarska bremena. V to svrho so bile izdane naredbe. ki so na eni strani preprečile izkoriščava nje naroda, na drugi strani pa vrnile narodu moralo in zaupanje v favno življenje. One nesrečne naše ljiudi, ki so zaradi krize in brezvestnega kapitalizma vrženi na cesto, brez sredstev za življenj*, ie treba zaposliti pri javnih delih. G. minister za socalno politiko je. to ugotavljam, uspešno rešil vprašanje brezposelnosti in mu gre za to vse priznanje in pohvala. Tako Je treba delati! Nato se je govornik bavil z uredbo o zaščiti denarnih zavodov in stavil več predlogov. Bavil se ie tudi z vprašanjem prilagoditve cen industriiskih izdelkov cenam kmečkih pridelkov. Predvsem smatra, da je treba izdati posebno 'J red bo o kartelih te* izdelafti načrt za načrtno gospodarstvo. Co ee to izvede. P* ni oportuno v sedanjem času uničiti karfcele in vreči podjetja v svobodno konkurenco, ker bi to povzročilo znižanje delavskih mezd, poslabšanje delovnih pogojev in nove redakcije, kar bi povzročilo še večie redukcije in izzvalo še večjo brezposelnost. Na vsak način pa je treba kartele postaviti pod državno kontrolo. Industrijsko produkcijo je treba urediti potom prisilnih organizacij. Treba ie urediti ne samo produkcijo posameznih panog, marveč v prvi vrsti rešiti vprašanje industrijskih cen ter regulirati minimalne delavske in uradniške plače. V zveri z re-mlaciio industrijskih cen se mora reformirati tudi železniška tarifa. Interesi posameznikov in razredov se morajo podrediti skupnim interesom naroda in države. Zato zahtevamo, da se interesi kapitala podrede interesom celcte in da se nujne urede odnošaji kapitala do dela ter prepreči kopičenje dobičkov. Kapitalizem ie brezdušen in brezobziren, zato je država dolžna, da zakonitim potom prisili kapital, da prevzame in izvršuje socialne obveznosti, ki jih je po zakonu dolžan izpolnjevati. Delavstvo se mora zavarovati za primer starosti in delovne nesposobnosti. Končno ee je govornik bavil s vprašanjem državnih nameščencev, navajajoč, da je mnogo primerov dvojnih zasljžkarjev. Zato je potrebna brezobzirna redukcija takih uradnikov. Taka redukcija bo vsem brezposelnim v zadoščenje. V državnih službah nai se v bodoče zaposli samo po ena os^ba iz iste družine. Govornik se je zavzemal tudi za revizijo upokoien-cev. Vsak državni uradnik, ki je bil predčasno upokojen, se mora podvreči _ novemu zdravniškemu pregledu in se. ako je sposoben za delo. vrniti v službo, v nasprotnem primeru pa naj se mu odvzame pokoinina. Končno je govoril še o potrebi znižanja obrestne mere. o uvedbi kmečkega zavarovanja ter o izdaji posebnega zakona o zadružništvu. , . Poslednji govornik Je bil na dopoldanski seji Narodne skupščine narodni poslanec Todor T o m i č (JNS), ki je govoril pred vsem o gospodarskih razmerah v svojem volilnem okraju. Poudaril je, da bo z izvajanjem noveea proračuna hudo prizadeta zlasti Industrija. Govor posl. Antona Cerer ja Popoldne se je zasedanje Narodne skupščine nadaljevalo ob 15. Kot prvi je govoril narodni poslanec Anton Cerer. Izvajal je med drugim: Odkar obstoja naša država, se noben proračun še ni obravnava! v tako težkih razmerah kakor letos. Vse težja so bremena, kj jih mora prenašati narod v že itak neznosni gospodarski depresiji. Naša država je vezana na izvoz agrarnih proizvodov. Ta izvoz pa je naletel na skrajne težave zaradi izrednih odredb v državah, v katere je usmerjen naš izvoz. Da moremo sploh še kaj izvažati, moramo prodajati po smešno nizkh cenah, daleč pod produkcijskimi stroški. Vse to vodi k vedno večjemu obubo-žanju naroda in k popolnemu zastoju gospodarskega življenja. Nujno rotrebno j®, da vzame zaradi tega Izvoz v svoje roke država. Kakor druge države, tako mora iskati tu- Velik vtis Staničevega govora Beograd, 28. febr. v. Govor narodnega poslanca g. Andreja Staniča je napravil v parlamentarnih krogih globok vtis. Popoldanski beograjski listi prinašajo govor pod senzacionalnimi naslovi, kakor n. pr. »Narodni poslanec zahteva ostavko prometnega ministra«. Minister Radivojevlč ni prisostvoval dopoldanski skupščinski seji, kar je dalo g. Staniču povod, da je v svojem govoru poudaril, da je že včeraj obvestil ministra Radivojeviča, o čem namerava govo- riti. jn da zato tem bolj obžaluje, da prometni minister ni smatral za potrebno priti na sejo. Besede ministrskega predsednika Uzunoviča. ki je dal na sličen način izraza svojemu začudenju, ie skupščina sprejela z živahnim odobravanjem in z vzkliki: Tako ie! Z vso nestrpnostjo se seda? rričakuj© odgovor prometnega ministra g. Radivojeviča, !:i je izjavil, da bo v podrobni debati da! potrebna pojasnila. dj Jugoslavija možnost, da se najdejo novi trgi za njene agrarne produkte. Na drugi strani naj se uvoz omeji na minimum, ker še vedno uvažamo letno n. pr. nad 3 milijarde tekstilnega blaga, katerega velik del bi se dal izdelati doma. Poslanec Cerer je nato prešel na »zvoz lesa ter je dejal, da mora Italija, ki ji lesa zelo primanjkuje, kriti vse svoje potrebe z uvozom. Da Pa bi ta uvoz v č!m večji meri reducirali, pogozdujejo v Italiji velike komplekse goličav. Treba bi bilo. da se tudi mi učimo od drugih držav, kako poskušajo tam vlade z najrazličnejšimi odredbami olajšati gospodarsko depresijo, ki tlači narod. Isto velja tudi za Sovjetsko Rusijo, kjer vidimo ogromne napore za gospodarsko obnovo ruskega kolosa. Govornik se je dalje časa mudil pri razmerah v Rusiji :,n govoril nato tudi o Avstriji, kjer poskuša vlada z vsemi silami podpreti agrarno produkcijo. Isto velja za Češkoslovaško, ki se mora boriti z večjimi notrauje političnimi težavami kakor mi, pa more vendar pokazati velike uspehe v vseh panogah gospodarskega življenja. čeprav je pri tem ne ograža nič manjša gospodarska kriza kakor druge države. lovornik je zatem obširno razpravljal o zunanji politiki ter pohvalil preudarno in modro linijo, ki jo vidimo v vseh zunan.ie-poiitičnih ukrepih naše vlade. Izrazil je željo, da čimbolj ■trdimo naSe prijateljske odnoSaje s sosednimi državami, predvsem pa, da še ojači-mo zveze, ki nas vežejo na Malo antanto, in da čim bolj poglobimo bratske odnošaje, ki nas vežejo s prijateljsko Češkoslovaško kakor tudi z veliko slovansko sestro Poljsko. Končno je izrazil željo, da bi obnovili čimprej tudi diplomatske zveze z Rusijo. Razpravljajoč o notr?n!I politiki, I je govornik naglaša] blagodejne posledice šestoianuarskd politike. Onemogočila je razdiralno delo onih, ki so rušili mir ni nacionalni razvoj jugoslovenskega naroda. V duhu te politike se ie organizirala mogočna politična organzacija JNS. ki združuje pod svojim praporom vse nacionalne Jugos o-vene. Nad poldrugi milijon pristašev se je zbralo okrog našega velikega voditelja na programu zedinjenie države, za katero so dalj stotisoči svoje življenje. Tega pokreta ne morejo ovirati niti oni zločinski elementi, ki so vtihotapijaii v našo državo peklenske stroje, da bi ubijali nedolžne ljudi. Jugosiovenski narod je odgovorili na te zločine in na ta izzivanja s tem, da se je v vedno večjih množicah zbira! pod praporom JNS in zapuščal demagoške sugestije, s katerimi so ti elementi hoteli izkoristiti težki gospodarski položaj zato, da zapeljejo narod k nepremišljenim dejanjem. Vsak mora priznati, da sta zastavila vlada ln Narodno predstavništvo vse sile, da * smotreno zakonodajo ublažita težke gospodarske razmere, in da je v preteklem letu izšlo dosti novih zakonskih ukrepov, ki so globoko posegli v gospodarsko življenje našega naroda. Tako je vlada zaščitila ogroženo kmečko Posest izvedla do kraja agrarno re-fornto, obnovila z novimi pogodbami zunanjo trgovino, reformirala denarne zavode, v državnem gospodarstvu pa izvedla proračunsko ravnotežje. Vrhovni princip državne uprave je skrajno štedenje. Želeti bi bilo le še, da ^e zadovoljivo reši še naše denarno vprašanje. Devalvacija zlatih valut v nekaterih državah Evrope nas sili, da tudi mi prekinemo s i svojo dosedanjo finančno poBtfko. Kakor )® Češkoslovaška v zadnjem času znižala zlato vrednost svojega denarja, bomo morali tudi mi izvršiti adekvatne ukrepe. Prenehati mora diktatura Narodne banke, ki Je ovirala doslej sleherni gospodarski razmah. S svojo politiko je vzdrževala visoke obresti in zadrževala razvoj gospodarstva ta industrije. Ob zaključku je ros!. Cerer razčlenil posamezne postavke proračuna ter k vsaki izrazil svoje pripombe. Končno fe krazil prepričanje, da bo kraljevska vlada, ki ji načeljuje predsednik naše velike Jugoslovenske nacionalne stranke, storila vse, da povede državo iz težke gospodarske krize. Izjavil je, da bo glasoval za predloženi proračun. DrugI popoldanski govorniki Narodni poslanec Uroš Nedeljkovič (JNS) je v svojih izvajanjih poudarjal, da bo izredno težko zbrati vse one dohodke, na katere računa finančni minister v pred" loženem državnem proračunu. Bremena bo moralo v prvi vrsti nositi kmečko prebivalstvo, baš to pa ne zmore nobenih novih bremen več, ker je že sedaj prezadolženo. Navedel je praktične primere. V neki vasi v njegovem srezu je 22 kmetov kadilcev. Toda le dva kadita tobak, vsi ostali pa posušeno travo, ker nimaio denarja n:ti za sol, kaj šele za tobak. Kraljevska vlada bo morala upoštevati take razmere našega kmečkega stanu. Narodni poslanec Josip Antoni.jevič (JNS) je v svojem govoru izrazil popolno zaupanje kraljevski vladi. Svoj govor je zaključil z zahtevo, naj se v Biogradu na moru ustanovi nova škofija. Posl. Milivoje Perič (JNS) je med drugim dejal, da so danes vsi proračuni sveta nezanesljivi, ker bolehajo na gospodarski krizi. Po njegovem mnenju tudi ta proračun ni v vsakem pogledu zadovoljiv, ker ni v skladu z gospodarskimi prilikami in plačilno močjo naroda. Ze v naprej je treba računati s tem, da bodo predvideni dohodki zaostali in da bo treba iskati novih sredstev. Smatra pa, da je vlada postopala pravilno in previdno ter da bo tudi v bodoče storila vse, kar bo v korist naroda in države. Rapeta Naslednji govornik je bil nar. posl. dr. Stane Rape. V svojem govoru je med drugim rekel: Naša država je izrazita agrarna izvozniška država, zaradi česar je napredek gospodarstva v mnogem odvisen od možnosti večjega izvoza. Od izvoza je odvisna tudi naša plačilna bilanca, ki ima sama po sebi vpliv na naš nacionalni denar. Uspeh našega izvoza je seveda odvisen od pogodb s tujimi državami. Zato smatram za potrebno, da kot poslanec obmejnega sreza, ki živi samo od prodaje in predelave lesa in le malo od živinoreje, ugotovim, da naši delegati za trgovinska pogajanja z Italijo niso dovolj pazili na dejstvo, da je treba naši državi zagotoviti izvoz lesa. Po konjunkturi v lesni industriji so prišla leta propadanja in z njimi osiromašen je našega naroda, ki direktno ali indirektno živi od gozdov in lesa. Ce vidi naš človek, kako se pri trgovinskih pogodbah skoro pozabljajo njegovi življenjski interesi in kako prijateljske države kupujejo le3 skoro v vseh mogočih, nedavno še neprijateljskih državah, nikakor pa ne v Jugoslaviji, potem je težko raztolmačiti tem siromakom, zakaj je prišlo tako daleč, da moraš, kadar prodajaš les, dati kupcu skoraj še denar, samo da vzame tvoj les! človek, ki ima svoje premoženje v gozdu, mora sedaj gledati, kako se mu prodaja živina po nemogoči ceni, da plača državne davke. Naš človek sicer zelo dobro ve, da mora dati državi vse, kar ji dolguje, razumeti pa ne more logike finančnih oblasti, ki prodajajo njegovo imetje pod vsako ceno, da se ne dobi niti pokritje za dolžne davke in za ekse-kucijo. S tem se samo upropašča narodno in državno imetje. Iz vrst teh siromakov prihajajo predlogi, ki najjasneje govore o njihovi požrtvovalnosti. Naj navedem en sam primer, uvideven in pameten predlog, ki gotovo najjačje obsoja opozicijo v njeni želji, da bi se na račun neugodnih razmer napravila popularno, ki pa mora biti nam in vladi memento, da storimo vse mogoče za zaščito našega kmeta pred popolno propastjo. Ta predlog pravi, naj se v primeru, ako je prodaja neizbežna, onemogoči za vsako ceno, da bi s finančnimi organi prihajali k dražbam sumljivi tipi, ki izkoriščajo bedo ljudstva za svoje ©bogatenje ter kupujejo, kakor se je v mojem srezu dogodilo, par volov, vrednih 8 do 10.000 Din, za celih 1.200 Din, nakar jih prodajo za najmanj 7 do 8.000 Din. Ako ne bomo onemogočili take tatvine imetja, more priti do nedeglednih posledic. Prodaja naj se vrši samo kvalificiranemu trgovcu, v kolikor pa to ne bi bilo megoče, naj kupuje erar živino zase po določeni ceni, ker mora itak kupovati meso za vojaštvo, ki ga gotovo plačuje mnogo dražje za slabšo kvaliteto. V tem primeru ne bi bil samo davek plačan v celoti, marveč bi prejel kmet od prodaje živine še presežek in naše vojaštvo bi prišlo do dobre in cenene prehrane. Če že na vse načine sikušamo pomnožiti denar v državnih blagajnah, potem ne smemo prinašati ljudstvu samo novih bremen, temveč moramo štediti tudi z imetjem svojih državljanov. Finančni minister naj preide s čisto birokratskega motrenja vodstva državnih financ k razumevanju psihe naroda ter na tej osnovi poišče način, kako bi se z ustvaritvijo znosnega razpoloženja med narodom dosegel čim večji uspeh pri reševanju naših financ in našega gospodarstva. Stalno čujemo govoriti o potrebi povečanja uašega izvoza. Govori o tem .sani g. minister in tudi mi. Kadar pa nam je z največjim trudom uspelo, da omogočimo prodajo svojih proizvodov v inozemstvu, pride birokracija ln upropasti v«e, kar se je zgradilo. Tako smo s težkim trudom v mojem srezu priučili ljudstvo racionalnega gospodarstva v živinoreji. Osnovana je bila zadruga za predelavo in prodajo mleka, ki ji je uspelo prodajati ga po zelo ugodni ceni v Trst. Vsa količina bi se imela vsak dan plačati pri prevzemu na našem ozemlju. Da bi se mleko ne pokvarilo, so ga nameravali prevažati z avtobusom. Zato so zaprosili, naj se dovoli tržaškim avtobusom prehod meje v desetkilometrski obmejni pas. To pa se ni zgodilo, češ, da bi bila s tem oškodovana železnica. Zadruga bo morala zaradi tega svoje delo ustaviti. Nemogoče Je zagovarjati tako postopanje. Govornik se je nato obširno bavil tudi z raznimi drugimi vprašanji ob meji, kjer se v škodo naše narodne tn državne misli često postopa preozkosrčno in preveč po suhi črki zakona. V svojih nadaljnjih izvajanjih je obširno obravnavaj tudi obmejno šolstvo in grajal zanemarjanje tega vprašanja. Konstruktivno delo med ljudstvom je pod takimi prilikami zelo težko in nerazumno postopanje oblasti je naravnost voda na mlin onih, ki izkoriščajo nezadovoljstvo v svoje temne svrhe. Dr. Rape je nato orisal delovanje JNS v drav«kl banovini in grajal nerazumevanje onih činiteljev v Beogradu, ki dopuščajo v dravski banovini lažne pojave, s katerimi se ruši solidarnost nacionalnih ljudi Nikakor ne gre, da posamezniki in skupine pod krinko kulturnega ali stanovskega programa načenjajo politična vprašanja in zlorabljajo javna zborovanja patriotičnih in strokovnih organizacij. To se čeetokrat zgodi celo pod protektoratom oblasti. Tako je bila ustanovljena neka zveza bojevnikov, ki združuje razne organizacije, kojih obstoj in delovanje Je docela upravičeno, ki pa jih skušajo gotovi ljudje sedaj pretvoriti v politično formacijo. Razumljivo je. da niso vsi ljudje enakih misli, toda zakon mora biti za vse enak in kdor hoče drugačno politiko, mora ali v naše vrste in iz naše sredine ve » » 71.307 31.872 Zad-ivna hranilnica M.7 0 7,. fJrMiana. Sv. Petra c, 19 merodajne kroge v Beogradu, da ta zveza bojevnikov nima političnega značaja, dočim prireja v Ljubljani shode, na katerih ne samo da obravnava izključno politična vprašanja, marveč ruši tudi ugled vlade 'n vseh onih, ki smo na poprišču javnega dela. Ne bojimo se nobene kritike in nobene odkrite politične borbe, odklanjamo ga -«a-plotne napade, ki se skrivajo za stanovskimi in patriotskimi gesli in razpihujejo strasti ter širijo nezadovoljstvo. Govornik se Je nato dotaknil občinskih volitev v dravski banovini in dokumenta-rično dokazal, da se je nasilja posluževala le opozicija. Zaključil je svoj govor s pozivom, naj vlada energično nadaljuje za-početo delo čiščenja in podpre delo onih, ki jim Je dobrobit ljudstva res pri srcu. Zadnji govornik na popoldanski seji je bil narodni poslanec Mihajlo Zivančevič, ki je podvrgel proračun ostri, a stvarni kritiki in apeliral na vlado, naj stori vse. da se bremena olajšajo in državni izdatki kar naibolj prilagode dejanskim dohodkom. Ob 8. zvečer je bila seja prekinjena ter se je nadaljevala ob 9. Nočna seja še t reja. Komisija za zakon proti korupciji Beograd, 28. februarja, v. Danes dopoldne se je sestala v predsedstvu senata posebna komisija, ki je bila na iniciativo predsedstva JNS imenovana pri ministrstvu pravde z nalogo, da sestavi predlog zakona proti korupciji. Komisiji predseduje sena* tor Ilidžanovič, ki je nedavno v senatu predložil načrt takega zakona. Člani komisije so senatorja dr. Fran Novak in dr. Šilovič, narodni poslanci dr. Paleček, dr. Mato Matič in dr. Ljuba Miletič, univerzitetna profesorja dr. Toma Zivanovič in dr. Arandjelovič ter sodnik kasacijskega sodišča v Beogradu dr Prokič. Po potrebi lahko pritegne komisija še nadaljnje eksperte. Prvo sejo komisije je otvoril predsednik senata dr. Ljuba Tomašič, ki Je pozval ko" misijo, naj kar najbolj pospeši svoje delo, da bi mogel biti predlog zakona o ko" rupciji takoj po sprejetju proračuna predložen Narodnemu predstavništvu. Komisiji je bil predložen ves material, ki je bil o tem vprašanju zbran v naši državi, da ga točno preštudira, obenem pa bo komisija proučila vse slične zakone v drugih državah ter na podlagi teh študij sestavila zakonski načrt. Prihodnja seja komisije bo v ponedeljek. Izplačilni načrt za ljubljansko Mestno hranilnico Ljubljana, 28. februarja Ker poteče 4. marca Mestni hranilnici ljubljanski zaščita po uredbi o izplačilu vlog z dr.3 26. decembra 1932, če po novi uredbi o zaščiti denarnih zavodov, ki je stopila 4. decembra preteklega leta v ve-liavo, ne vloži prošnje za odlaganje plačil, je gerentski sosvet Mestne hranilnice na seji 21. febr. sklenil naprositi občinsko upravo, da odobri vložitev take prošnje. Zato je bila za danes popoldne sklicana redna tajna seja občinske uprave, ki je imela na dnevnem redu samo to točko. Na seji je župan dr Dinko Puc pojasnil vsebino prošnje, ki jo bo Mestna hranilnica predložila ministru za trgovino in industrijo. Mestna hranilnica prosi v tej prošnji v smislu uredbe za odgoditev plačil za 5 let, kar pa ni razumeti tako, da Mestna hranilnica v tej dobi ne bo izplačevala vlog, temveč tako, da bo v teh petih letih izplačala vse stare vloge. Načrt za izplačilo vlog je v prošnji predlagan samo za prvo leto, upoštevajoč sedanje razmere. Obseg izplačil je predlagan na dosedanji način, če pa se bo položaj v teku leta izboljšal, bodo izplačila povišana Razmere pri Mestni hranilnici se pola goma izboljšujejo. Od 1. januarja do 27 februarja je bilo pri Mestni hranilnici na 7320 hranilnih knjiž vloženo 3,270.000 Din. Župan dr. Puc je v svojih izvajanjih še opozoril, da je zavod v jedru zdrav in da nihče ni v nevarnosti, da bi kaj izgubil. Vlagatelji pri Mestni hranilnici so mnogo na boljšem, ker jim v vsakem primeru jamči mesto za vloge z vsem svojim premoženjem in s svojo davčno močjo. Predlog. da se odobri vložitev prošnje za odložitev plačil, je bil soglasno sprejet. * Iz bilance Mestne hranilnice za leto 1933 je razvidno, da so znašale vse hranilne vloge ob koncu preteklega leta 424.6 milijona Din nasproti 446 milijonom ob koncu leta 1932. Vloge na knjižice so znašale 1432 milijona Din (31. dec. 1932 152.4), vloge po tekočih računih pa 281.5 milijona Din (293.9) Med aktivami znaša v bilanci gotovina 1.1 milijona Din (0.5), naložbe pri denarnih zavodih 13.3 (15.0) vrednostni papirji 30 2 (27.2), občinska po sojila 120 6 (124.4) in dolžniki po tekočih računih 229.3 milijona Din (235.5). Na obrestih je hranilnica lani prejela 30.7 milijona Din (34.8), na tečajnih razlikah pa 3.4, dočim je na drugi strani sama priznala vlagateljem 21.7 milijona Din (25 7) Upravni stroški so znašali 2.5 milijona Din (2.3), davki pa 13 milijona Din (1.4). V računu izgube in dobička je izkazan čisti dobiček v višini 8.4 milijona Din ki se bo lahko v celoti porabil za kritje dubioz. Iz zdravstvene službe Beograd, 28. februarja p Z odlokom ministra za socialno politiko je edobr?na ostavka rednega člana banovinskega sanitetnega sveta v Ljubliani dr. Janeza Plečnika. Na njegovo mesto je Imenovan za člana sanitetnega sveta izredni profesor medicinske fakultete v Ljubljani dr. Ko-8ir. Okrog Habsburžanov Obveznosti Avstrije in Madžarske preprečujejo povratek Habsburžanov, ki bi položaj v Srednji Evropi samo poostril Pariz, 28. febr. d. V diplomatskih krogih naglašajo glede na vesti o možnosti obnove habsburške monarhije, da bi bilo vsakršno dejanje v tej smeri v nasprotju z obveznostmi, ki sta jih sprejeli avstrijska in madžarska vlada v zvezi s sklepi posla-niške konference 4. februarja 1920 in 1. aprila 1921. V teh sklepih se je, kakor znano, predočilo dunajski in peštanski vladi, da bi bila restavracija Habsburžanov v nasprotju s temeljnimi načeli mirovnih pogodb in da je zato glavne zavezniške države ne bi mogle dovoliti. Madžarska je vrh tega po neuspelem prevratnem poskusu bivšega cesarja Karla prevzela nasproti velesilam novo, še kategoričnejšo obveznost v tej smeri. »Temps« razpravlja o položaju v Avstriji in pravi med drugim: Nihče ne more tajiti, da ni položaj Avstrije tragičen. Gotovi krogi predlagajo zato za preprečenje »Anschlussa« restavracijo Habsburžanov na Dunaju. Morda bi restavracija Habsburžanov res napravila konec rovarjenju narodnih socialistov, toda veliko vprašanje je, če more dunajska vlada resno misliti na to, da bi položaj države še bolj poostrila z izpremembo režima. Restavracija Habsburžanov na Dunaju se more izvršiti le s pristankom vseh prizadetih držav ter je mogoča le istočasno na Dunaju in v Budimpešti, kar pa zadeva na odpor Madžarov. Vsekakor restavracija Habsburžanov v sedanjih okoliščinah ne bi bila primerna za rešitev avstrijskega vprašanja. Oton ne pride na Dunaj Bruselj, 28. febr. d. V Steenockerzeelu demantirajo govorice, da namerava bivši nadvojvoda Oton Habsburški odpotovati na Dunaj. Starhemberg t Habsburža-nom naj se popravijo krivice Dunaj, 28. februarja, a. V zvezi z legi-timistično manifestacijo, ki je bila predvčerajšnjim na Dunaju, je podal knez Starhemberg poročevalcem listov o programu Heim-•vvehra daljšo izjavo, v kateri pravi med drugim: Hočemo obnoviti zgodovinsko poslanstvo, ki ga je nekoč vršila Avstrija v okviru avstro-ogrske monarhije, vendar pa je treba vedeti, da so se časi izpremenili in da nacionalna zavest, kakor se danes razvija v posameznih državah, ne dopušča več povratka avstro-ogrske monarhije. Naloga Avstrije mora biti v tem, d*i a primernimi gospodarskimi pogodbami popravi škodo, ki jo je napravil polom bivše monarhije. Habsburžanom se je napravila velika krivica, ker se jim je zaplenilo njihovo premoženje in so jih izgnali iz Avstrije. Če so posamezni člani habsburške rodbine vodili napačno politiko, to še ni noben vzrok, da bi se s kako rodbino postopalo tako, kakor se je zadnjih 15 let s Habsburžani. Zato se 'mora zakon, ki prepoveduje Habsbur-žanom bivanje v Avstriji, ukiniti. Glede privatnega in državnega premoženja Habsburžanov se bo mogla kasneje najti sporazumna rešitev. Na vprašanje, aH namerava Heimwehr izvesti rastavracijo Habsburžanov, je izjavil Starhemberg, da ta stvar za sedaj ni aktualna. Sedaj je važnejša izvedba pre" ureditve države. Problem restavracije Habsburžanov pa ni samo docela avstrijska, temveč evropska zadeva. V ostalem mora odgovor na to vprašanje priti iz naroda samega. Na koncu je Starhemberg poudarjal, da sta Heirmvehr in avstrijska vlada z Dollfussom na čelu zvezana v sreči in nesreči, da izvedeta obnovo Avstrije. Mala antanta na straži Bukarešta, 28. februarja AA. Neodvisni »Universul« registrira najnovejše vesti ia inozemstva in pravi, da je avstrijsko vprašanje postalo sedaj zelo resno. Vlade velesil posvečajo čim dalje večjo pozornost temu vprašanju, in sicer zaradi velikih interesov, ki so z njimi v zvezi. Tudi Mala antanta se zaveda resnosti sedanjega časa in spremlja dogodke kar najbudnej«. Od konca svetovne vojne pa do danes avstrijski problem še nikdar ni bil tako akuten kakor danes. Toda sedaj ni časa razpravljati, kdo je dejansko kriv in odgovoren, temveč Je treba imeti pred očmi samo golo dejsbvo, da je avstrijsko vprašanje zašlo v veleresno fazo, posebno spričo uprav tragičnega notranjega po'ožaia države. V takšnih razmerah pa je treba mnogo hladnokrvnosti in razumnosti nasproti vestem, ki prihajajo iz inozemstva, hkratu pa tudi mnogo razumevanja za resne možnosti, ki Izvirajo iz sedanje ve-leakutne mednarodne krize. Avstrijski socialistični voditelji pred so Obtoženi bodo, da so vedeli za načrte upornikov Potek Habichtovega ultimata Dunaj, 28. febr. g. Aretirani člani oačel-stva bivše socialno-demokratske stranke bodo v prihodnjih dnevih izročeni kazenskemu sodišču Zasliševanja so končana in so podkrepila sum, da so bili poučeni o načrtih upornikov, kar je tudi že kaznjivo. Proti vodilnim strankinim funkcionarjem so bile že vložene kazenske prijave, nekatere pa bodo oblasti začeie preganjati v kratkem. Obnova hitlerjevske propagande Dunaj, 28. febr. AA. Danes je potekel ultimat, ki ga je postavil avstrijski vladi Habicht. Do 19 30 sta_ vladala po vsej Avstriji red in mir. Nocojšnji »NVeltblatt« poroča, da so avstrijski narodni socialisti bržkone prejeli iz Nemčije nalog, naj do nadaljnjega ne demonstrirajo. List pravi, da za sedaj še ni jasno, kaj naj tako zadržanje pomeni, pribiti pa je treba, da vlada v Avstriji mir. Dunaj, 28. febr g. Kakor poročajo iz Gradca, so tamkaj narodni socialisti že zopet pričeli svojo propagando, točno potem. ko je poteklo premirje, ki ga je napovedal znani Habicht. V teku popoldneva se je razletelo okoli 10 papirnatih bomb. po večini v koših za odpadke. Policija je aretirala več ose,b. Kakor zatrjujejo, so graški grad zastražili z vojaštvom in tudi pred važnejšimi javnimi poslopji so postavljene vojaške straže. Narodni socialisti na Dunaju so dobili nalog, naj do nadaljnjega ustavijo vse morda že pripravljene akcije. Doslej so še nepotrjene govo- Eden zopet v Parizu Rim. 28. febr. s. Angleški delegat Eden je opoldne odpotoval v Rim. London, 28 febr AA. Jutri bo prispel v London ameriški pooblaščenec na razorožitveni konferenci Norman Daviš. Verjetno je, da bo konferiral z Edenom. ki se bo vrnil v London v petek. Glede na to bo vlada po redni poti obvestila ameriško vlado o ugotovitvah Edena pri obiskih v evropskih veleprestolnicah. Kralj Boris v Berlinu Berlin, 2S. febr; AA. Bolgarski kralj Boris je dopoldne prispel v Berlin, kjer so ga sprejeli člani bolgarskega poslaništva in šef protokola Obeda v bolgarskem poslaništvu na čast kralju se je udeležilo tudi več ministrov s Dapenom na čelu. Popoldne je bolgarski kralj položil venec na spomenik v svetovni vojni padlim vojakom, zvečer pa je bil na večerji pri predsedniku Hindenburgu. Kardinal Faulhaber papežev le?at Berlin, 28. februarja č. Papež je imenoval kardinala Faulhaberja v Monako-vem za svojega legata. S tem je kardinal Faulhaber pridobil pravico eksteritorial-nosti ter bo užival napram nemškim oblastem ista prava kakor ostali diplomati. Vohunska afera na Madžarskem Budimpešta, 28 februarja a. Policiji se je posrečilo razkriti vohunsko gnezdo, ki je imelo svoje niti razpredene po vsej državi in je opravljslo vohunske posle za eno izmed sosednih držav Med aretiranimi so člani iz vseh družabnih krogov. rice iz narodno-socialističnih krogov, da namerava Nemčija usmeriti tranzitni promet drugod in ne po avstrijskih železnicah ter razen tega izgnati iz Nemčije vse tamkaj naseljene Avstrijce. Prisilna patriotska vzgoja Dunaj, 28. febr. g. Vlada pripravlja popis vseh mladoletnih od 14. do 18. leta. Vladni ukrep stremi za tem, da bi se mladina čimbolj vzgojila v patriotskem duhu. Že v prihodnjih dnevih bo vlada izdala naredbo, po kateri se bodo morali mladoletniki vsak mesec enkrat ali dvakrat udeleževati patriotskih vaj. Samo na Dunaju bo ta naredba zadela okoli 80.000 mladih ljudi. Njen praktični smisel je ta. da mladoletniki, ki so bili doslej najbolj dostopni za politično propagando z desnice in levice, ne bodo več prišli pod ta vpliv. MIklas bo odstopil ? Basel, 2S. febr. v. Londonski in berlinski listi so objavili vest, da namerava predsednik avstrijske zvezne republike Miklas zares v kratkem odstopiti. Kot njegovega naslednika so navedli habsburškega nadvojvodo Evgena, ki že od 1. 1919. staino biva v Baslu. Nadvojvoda Evgen je za enkrat odklonil vsako izjavo. Nadvojvoda Evgen je star že nad 70 let. Zaradi tega ie malo verjetno, da bi zapustil svoje mirno življenje v tihem baselskem hotelu in prevzel težke dolžnosti, kakor so funkcije predsednika republike s tako nemirnim političnim življenjem, kakor se je v zadnjem času pokazalo v Avstriji. Odobritev mariborskega občinskega proračuna Beograd. 28. febr. v. Semkaj je prispel mariborski župan dr. Franjo Lipold, ki jo popoldne razpravlja! z referenti finančnega ministrstva o proračunu mariborske mestne občine. Po njegovih pojasnilih je finančni minister predloženi proračun v celoti potrdil. Olajšave za mestna avtobusna podjetja Beograd, 28. febr. v. Tu se mudi depu-tacija županov jugoslovenskih mest, ki v lastni režiji vzdržujejo avtobusni promet. Deputacijo tvorijo mariborski župan dr. Fran Lipold. celjski podžupan mag. pharm. Posavec. novosadski senator dr. Culja in zastopnik zagrebškega župana dr. Lapajne. Zastopniki jugoslovenskih mest so predložili prošnjo, naj se mestna avtobusna podjetja, ki delajo brez dobička in deloma niti ne krijejo režijskih stroškov, oproste povišane vozarinske takse Člani deputaci-ie so v navzočnosti ministra dr. Kramerja konfcrirali s finančnim ministrom dn. Ojordjevičem. ki je obljubil najblagohot-nejše upoštevanje njihovih upravičenih zahtev. Vremenska nanoved Zaarrebška vremenska napoved sa danes: Oblačno, deževno, v kratkem hladneje. — Bnnajska vremenska napoved za fetrteb: Pretežno oblačno, ponekod padavine. Temperatura bo padla. Naši kraji in ljudje Naši protituberkulozni dispanzerji pred svetom Anketa pariškega profesorja dr. Bernarda za mednarodni protituberkulozni kongres — Napredek naših dispanzerjev — V naši banovini vodijo Trbovlje Ljubljana, 28. februarja V kratkem bo v Parizu kongres ftiziolo-gov, ki bo pretresal pereča vprašanja moderno organizirane borbe proti jetiki. Eno najvažnejših vprašanj, ki bodo na dnevnem redu, je brez dvoma ono, v kakšnem smislu naj uredijo svojo delavnost protituberkulozni dispanzerji, ki so po vojni po v vseh državah zavzeli tako važno mesto v borbi proti jetiki, da bi njih napor rodil čim izdatnejše uspehe. O tej zadevi bo na kongresu poročal najznamenitejši francoski ftiziolog profesor dr. Leon Bernard iz Pariza, ki se je ob zbiranju podatkov o praksi in izkustvih dispanzerjev v moderni Evropi obrnil tudi na vodstva vseh dispanzerjev v naši državi. V posebni okrožnici je dr. Bernard zaprosil, naj mu sporoče svoja mnenja o vprašanju, katerega rešitev bo v bližnji bodočnosti najbrž do osnove preoblikovala poslanstvo dispanzerjev: o vprašanju, ali naj se preventivni in higienski nalogi, ki je bila dispanzerjem zastavljena od vsega početka. pridruži še naloga, da bi izvrševali tudi nekatere metode zdravljenja, predv«em umetni pnevmotoraks. Dt. Bernard naglasa, da bi dispanzerji vršili svoje poslanstvo samo napol, če bi ostali samo pri iskanju in ugotavljanju tuberkuloze. Kdor hoče resnično pomagati, mora pomagati z dejanjem, to se pravi z zdravljenjem. To svojo misel bo profesor dr. Bernard zastopal na kongresu in tako se je obrnil tudi na šefe naših dispanzerjev z vrsto vprašanj, ki naj bi mu prinesla konkretnega gradiva v oporo njegove teze. V naslednjem ne mislimo podajati kakšnega strokovnega odgovora na okrožnico francoskega učenjaka, temveč hočemo v zvezi ž njo samo kratko očrtati stanje in delovanje naših dispanzerjev, kakor se bosta po odgovorih poklicanih činiteljev zrcalili naposled tudi v referatu dr. Bernarda. Pri nas že dalje časa deluje več proti- tuberkuloznih dispanzerjev, ki jih vodijo delno speci jalisti, delno praktični zdravniki. O pravem dispanzerju moremo govoriti samo v prvem primeru. Vsi naši zavodi, ki jih vodijo specialisti, so se razen s preventivno (zaščitno, varovalno) bavili že doslej tudi s kurativno prakso (z zdravljenjem). To se pravi, da so ti naši dispanzerji že pred časom krenili na pot Bernardo-ve zamisli, ki dandanes postaja aktualna. Ti dispanzerji zdravijo vse bolnike, ki se zatečejo vanje ir, ki sami ne premorejo sredstev za zdravljenje. Ta smer dispanzerskega dela je pri nas doslej najbolj idealno izvedena v Trbovljah, kjer je itak skoro vsak bolnik ali zavarovan pri bra-tovki skladnici ali pri kakšni drugi bolniški blagajni, ali pa pride v dispanzer po občinskem zdravniku. Zato pa se v Trbovljah tudi kažejo prav lepi uspehi in niso več redki primeri, da si pacient, ki je pred nedavnim časom prišel k dispanzerskemu zdravniku hudo bolan, danes s pnevmotoraksom v pljučih lahko spet služi kruh. Naši dispanzerji uporabljajo pri zdravljenju vse najvažnejše sodobne kurativne metode: umetni pnevmotoraks, tuberkulin in zlato. Po drugih dispanzerjih se daje samo dopolnilni pnevmotoraks, v Trbovljah pa. se s pnevmotoraksom tudi začenja Takšna operacija namreč zahteva zavodsko zdravljenje, bolnik mora za nekaj časa v posteljo. V Trbovljah se to lahko izvaja. ker posluje dispanzer v bolnišnici bratovske skladnice. Tako se Trbovlje lahko ponašajo, da premorejo v dispanzerski panogi borbe proti jetiki najvzorneje urejen zavod pri nas. V Trbovljah ima dispanzer pod stalno kontrolo 200 bolnikov z odprto ali s pretečo odprto tuberkulozo (v Ljubljani okrog 250). V Trbovljah je 48 pnevmoto-raksov (v Ljubljani enako število). V dispanzerje, ki brezplačno nudijo Pri siabi prebavi, slabokrvnosti, shuj-šanju, bledici, obolelosti žlez, izpuščajih na koži, tvorih, uravnava »Franz Josefova« voda izborno tolivažno delovanje črevesa. Odlični možje zdravilstva so se prepričali, da celo najnežnejši otroci dobro preneso »Franz Josefovo« vodo. »Franz Josefova« grenčiea se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. zdravnika in zdravljenje, se zatekajo pacienti iz vseh slojev, saj danes na svetu v resnici ni več stanu, ki ne bi štel siromakov med svoje. Stroške nosijo predvsem zainteresirane organizacije, Protituberku-lozna liga, dispanzerji sami, bolniške blagajne. občine. Med dispanzerji v naši banovini imajo doslej samo štirje specialiste za šefe: v Ljubljani, Mariboru, Trbovljah in na Jesenicah. Tem štirim se bo v doglednem času pridružil še dispanzer v Kranju, ki bo lahko vzorno deloval zaradi neposredne bližine zdravilišča na Golniku, in pa v Slovenjgradcu, kjer je že odrejena ustanovitev postaje za pnevmotoraks. Iz te postaje se bo v doglednem času lahko raz- vil dispanzer, ki bo Imel v velikem delu nekdanje Spodnje Štajerske prav obširno področje in ki bo ob sodelovanju s slo-venjgraško bolnišnico imel tudi prav lepe pogoje za razvoj. Na koncu svoje okrožnice vprašuje francoski učenjak še, ali se občuti pri nas potreba po izpremembi dosedanje prakse, kakor si jo zamišlja on. Naši dispanzerji odgovarjajo na to vprašanje, da si žele samo več možnosti za praktično specialno zdravljenje. Vsem je potrebno večje število postelj, zakaj samo higienska skrb in konkretno zdravljenje skupaj lahko rodita resničen uspeh. V zvezi s tem pa morajo dispanzerji dobiti svojo sanitarno ekseku-tivo. Vobče smo ob odgovorih, ki jih bodo naši dispanzerji dali na okrožnico in po profesorju dr. Bernardu mednarodnemu kongresu, lahko ponosni nad živim razvojem te najsodobnejše in najaktualnejše medicinske panoge. Seveda pa bo treba tudi pri nas še mnogo hudega dela, preden bo borba proti jetiki dosegla tako lepe uspehe kakor med evropskimi državami v Danski, ki se ponaša z najmanjšo umrljivostjo za tuberkulozo in ki jo naša država glede na to umrljivost šestkrat prekaša. nn Denar za javna dela Ljubljana, 28. februarja V prihodnjih dneh se bo v vseh srezih dravske banovine pričelo živahnejše gibanje na terenu javnih del. Banska uprava je prejela pred dnevi iz Beograda 3 milijone iz državnega sklada za javna dela in je zdaj samo na posameznih sreskih načel-stvih in sreskih odborih, da utemelje prošnje za primerne vsote, ki bodo porazdeljene, da pridejo ljudje do zaslužka in se izboljšajo ceste, pota in drugo v vseh srezih, kjer in kakor pač zahtevajo potrebe. Oblastva dobivajo iz premnogih krajev na deželi naravnost obupna poročila o revščini prebivalstva. Otroci prihajajo v šolo oblečeni pomanjkljivo in morajo vztrajati brez zadostne hrane. Z nadaljevanjem javnih del bo mogoče nuditi dokajšnjemu številu revnejšega prebivalstva dnevno vsaj toliko, da bo odpomagano največji sili. Tudi iz banovinskega bednostnega sklada je bilo razdeljenih baš te dni na posamezne sreze spet 1.701.000 Din, tako da je razdelila banska uprava letos že domala 4,060.000 Din. Pri razdeljevanju bednostnega sklada so se strogo upoštevale potrebe in celotni položaj v posameznih srezih. Vsota 1,701.000 Din je bila razdeljena takole: Srez Brežice 75.000 Din, Celje 125.000, Celje-mesto 30.000, Črnomelj 50 000. Dolnja Lendava 35.000, Gornji grad 25.000. Kamnik 60.000, Konjice 45.000, Kočevje 90.000. Kranj 45.000, Krško 75.000, Litija 33.000, Ljubljana 22.000, Ljubljana-mesto 175.000. Ljutomer 80.000, Maribor desni breg 45 000. Maribor levi breg 70.000, Maribor mesto 85.000, Metlika 40.000, Murska Sobota 50.000. Novo mesto 51.000, Pre-valje 55.000. Ptuj 115.000, Ptuj-mesto 5000, Radovljica 50 000, Slovenjgradec 60.000 in Šmarje pri Jelšah s Kozjem 110.000 Din. Spopad ob madžarski map Maribor, 28. februarja Kakor poroča Agencija Avala, je v nedeljo ob 18. naš graničar Nikola Ristovič opazil na našem ozemlju, kakih 300 m daleč od madžarske meje in sicer v smeri od obmejnega kamna št. 4S4 v dolnje-lendav-skem srezu dva neznanca v uniformi madžarskih obmejnih stražnikov. Oba sta bila oborožena in sta naglo korakala dalje v notranjost našega ozemlja. Graničar je oba neznanca po veljavnih predpisih seveda pozval, naj se ustavita in vrneta nazaj čez mejo na Madžarsko, česar pa nista hotela izvršiti, marveč sta enostavno nadaljevala pot. Graničar Ristovič je o tem nemudno obvestil komandirja v graničarski stražnici št. 35, ki je tam v neposredni bližini. Komandir je takoj ukazal drugemu graničar-ju, naj se pridruži Ristoviču in naj na mestu ustavita in ujameta oborožena neznan- ca. Tujca sta »e med tem oddaljila od dr- žavne meje že za kakih 700 korakov. Ko sta ju graničarja dohitela in pozvala, naj se vrneta, sta ona dva pograbila svoji puški in ju namerila proti Ristoviču. Enemu se je puška sprožila, vendar Ristoviča ni zadel. Ristovič je tedaj v samoobrambi prav tako sprožil in smrtno nevarno zadel enega izmed obeh neznancev. Drugi je tedaj s puško, na kateri je imel nasaien bajonet. navalil na drugega graničarja. katerega je tudi ranil na levici. Vendar sta ga naša graničarja po kratki borbi premagala in razorožila. Obmejni spopad sta, kakor se vidi, povzročila oborožena neznanca, ki se zahtevam naših graničarjev nista hotela pokoriti, marveč sta ju celo napadla. Naša graničarja sta izvršila samo svojo dolžnost, kakor jima to velevajo obstoječi predpisi. Kdo sta bila oborožena neznanca in zakaj sta drzno silila čez našo mejo, bo seveda dognala preiskava. Konec meteorološke zime Ljubljana. 28. februarja Mlada vremenoslovna veda je imela lansko leto mnogo opravka z nenavadno muhavostjo vetrovnih struj našega ozračja. Izredno razgibana atmosfera je v vsem letu napojila zemljo z rekordnimi padavinami, ki so že prav na pragu zime v naši banovini, po vsej državi in bližniem sosedstvu povzročile velike, ponekod katastrofalne povodnji. Z vremenskimi nadlogami nas je krepko založil tudi november ter z izdatno vlago, viharnim deževjem in sneženjem pripravil zemljane na dostojen sprejem nenavadno zgodnje zime. Snežna plast, ki je že dolgo prej z vrhuncev gora objela pobočja globoko v podnožje, se je že v novembru za nekaj časa preselila tudi v doline in ravnine, krepko pa je prikimala neugnana zima že v začetku decembra ter otvorila meteorološko zimo, katere razdobje smo zaključili prav včeraj. December se je že takoj v začetku izkazal s pravo pošiljko hladnega zraka iz mrzlega severa, ki je, stopnjujoč se do srede meseca, še vedno prav znosen in pre-kvašen z visokimi južnimi strujami natresel po vsej državi, izven Primorja, rekordno množino snega, ki je ostala najdebelej-ša osnovna plast skozi vso zimo. Gospo- venskem Krasu se je umaknilo po božičnih praznikih močni odjugi, ki je še preko Novega leta ves prvi teden januarja bila le preveč nezaželjena, po razmehčanem snegu, megli, blatu in zaradi izdatnega dežja z velikimi poplavami na jugu in vzhodu države obeležena posledica vpliva bližnje sekundarne sredozemne depresije. Prav zmerno hladno vremensko stanje, s suhim mrazom in znatnim izžarevanjem dodobra ohlajene zemlje je otvorilo dobo razmeroma prav skromnih padavin v državi, z izjemo Like, ki je bila sploh vso zimo sredi okolnih struj z znatno temperaturno razliko prizorišče obilnega sneženja. Mogočno gospostvo atlantske depresije, ki je skoraj štiri tedne vodila naše vreme, je proti koncu januarja odrinilo ciklonalne struje proti jugovzhodu Balkana in sprožilo pri tem za daljšo dobo zadnje, znatnejše snežne meteže. Z umikom depresije se je usidral nad našimi pokrajinami izredno visok zračni pritisk anti-ciklonalnega izvora, z izhodiščem nad Anglijo, ki nam je na prehodu v februar za skoraj mesec dni naklonil izredno mile, jasne in solnčne dneve, kakršnih že dolgo zim nismo bili deležni. Prijeten, suh zrak, s temperaturo, ki se 20 stopinj, * močnim izžarevanjem v n« prehladnih, jasnih nočeh brez megle in padavin je z anticiklonom ustvarjal zatilje, krog katerega pa so bili sosedi izmenoma deležni izdatnih sprememb, z dežjem, snegom in viharnim, oblačnim vremenom. Razen prehodnih izjem v srednji Rusiji pa ni bilo v vsej Evropi mraza, ki bi se dal primerjati s povprečnim stanjem ostre zime leta 1929. Menjavanje toplih atlantskih depresij in mrzlih struj tečajnega severa je letos naklonilo Evropi spet enkrat, nam na jugu pa še posebej prav milo zimo, ki je na kurjavi in obutvi pri-štedila prebivalstvu lepe denarce. Proti koncu februarja je v naše zatišje posegla nova atlantska depresija in odrinila za nas tako ugodni anticiklon na jugovzhod. V vsej državi se je temperatura znatno dvignila, po skoraj tritedenskem vedrem in solnčnem vremenu je pričelo deževati. Ljubljana je zabeležila zadnje tri dni 35.6 mm dežja. Barometer je snoči zdrknil na 755, krog 22. ure se je pri temperaturi 9 nad ničlo vlila ploha, votlo je zagrmelo — z dežjem in gromom se poslavljamo od meteorološke zime. V vsej Sloveniji je bilo — danes, z redko izjemo krog Pohorja, močno oblačno. Zaradi dežja sta precej narasli kalna Gra-daščica in Ljubljanica. Sneg se počasi umika v gore, zemlja se polagoma drami — bližamo se pomladi. Res, da marec in april kaj rada še pobelita zemljo, ali solnce je že visoko nad obzorjem. Kmalu nam bo sredi zelenja ostal na minulo zimo le se spomin, ki pa letos prav gotovo ne bo pregrenak. Fran Tovornik f Maribor, 28. februarja Komaj 27 let je štel in skoro 12 let je bil mariborski gledališki igralec. V torek se je v splošni bolnišnic za vedno poslovil od sveta in več ne bomo gledali na odru njegovega zmeraj vedrega in šsgave-ga lica. Jutri v četrtek ob pol 16. ga bomo spremljali na njegovi zadnji poti na mestno pokopališče na Pobrežju. Za njim bodo žalovali ne samo žena in dva nepreskrbljena otroka, nego tudi njegovi prijatelji, ki so pokojnika poznali kot izredno dobrega človeka. Naj mu ostane svetal spomin med nami! Uspehi Vere Majdičeve v Badnu Naša rojakinja, operna pevka gdč. Vera Majdičeva, o čije uspehih v graškem gledališču smo v »Jutru« poročali, je nedavno nastopila v Badnu. Pela je vlogo Made-leine v opereti »Ples v Savoju«. Gdč. Majdičeva je bila sprejeta izredno toplo in je imela pri občinstvu in pri kritiki velik uspeh. »Badener Volksblatt« je pisal o njenem nastopu med drugim: »Odlična stvo silovite burje ob Jadranu in na slo- je opoldne v prisojnih zavetjih dvigala nad pevka, čije umetnost nas je že večkrat navdušila, je tudi s tem nastopom dosegla velik uspeh, ki prekaša uspeh vseh ostalih sodelujočih. Sijajno, da, vprav čudovito izšolan glas in dobro premišljeno stopnjevanje igre tja do dramatskega viška v dru- Z z z z Z' a z z z a 0 S. marca ^s 2 a z z z z z z z z z z zs z z z .-- . .. ■ z _ ■ gem dejanju sta tako ogrela občinstvo, da si je dalo duška z viharnim odobravanjem. Bil je resničen in pravi umetniški užitek, poslušati Vero Majdo v tej vlogi in občudovati mnogostranost te dramatične pevke«. Tudi kritik nekega drugega lista m v superlativih izraža o nastopu gdč. Majdičeve. »Njen mehek in gibčen sopran, ki razpolaga z bleščečo višino, nas osvaja z barvo in bleskom, veliko muzikalnostjo, okusom in tankočutnostjo v podajanju in — da ne pozabimo I — s toplim občutjem prave forme in stila v naj plemenitejšem pomenu besede. Predstava se je razvila v velik, ob vsaki priliki z viharnim ploskanjem poudarjen uspeh gostujoče umetnice.« Gdč. Majdičeva nastopi kot solistka na koncertu Glasbene Matice v Berliozovem »Favstovem pogubljenju«. Neuspelo ponarejanje stotakov Maribor, 28. februarja Poročali smo že, da so se v Mariboru pojavili v zadnjem času slabo ponarejeni sto-taki. V zvezi s tem je policija aretirala nekega trgovskega pomočnika, pri nadaljnji preiskavi so pa ugotovili, da je popolnoma nedolžen. A policija je hotela priti ponarejevalcem za vsako ceno do živega. Preiskava je bila usmerjena na deželo. Preteklo soboto dopoldne se je pa pojavil na Glavnem trgu v Mariboru mlajši človek, ki je skušal v neki trgovini plačati blago s ponarejenim stotakom. Prodajalec je takoj spoznal falsifikat in prijavil zadevo bližnjemu stražniku, ki je hitel za mladeničem, ga aretiral in odpeljal na policijo, kjer so spoznali v njem 271etnega Rudolfa Kurnika iz Jareninskega dola. Policija je na njegovem domu izvršila hišno preiskavo ter našla tam falsifikate in več priprav za ponarejanje bankovcev. Zaslišan je bil tudi oče France Kurnik, ki trdi, da je bankovce ponarejal 4iletni brezposelni ekonom Anton Kokot Policija je poizvedovala za njim in ga je včeraj našla. Osumljence je policija oddala okrožnemu sodišču. Shod brezposelnih zidarjev in tesarjev J5veza zidarjev, tesarjev in gradbenih delavcev v Ljubljani, ki je včlanjena v Narodni strokovni zvezi, sklicuje za v nede--ljo, dne 4. marca ob pol 10. uri v veliki dvorani Delavske zbornice v Ljubljani javen shod s parolo: delavci hočejo dela in zaslužka, odklanjajo vsako miloščino in podporo. 1 Gradbena stroka ie letos prav hudo prizadeta. Posebno hudo so prizadeti gradbeni delavci v Ljubljani, kamor se stekajo brezposelni tudi iz drugih delov države in se ponujajo v delo za vsak denar, dočim ostajajo domačini brez dela in zaslužka in so izpostavljeni z družinami največji bedi. Zveza zidarjev, tesarjev in gradbenih delavcev je že na svojem zadnjem shodu opozorila merodajno činitelje na neznosni položaj in zaprosila v dvanajsti uri za pomoč in zaiščito. Doslej pa so bile vse prošnje zaman. Zato sklicuje Zveza nov shod in hoče na tem shodu spregovoriti odločno in krepko besedo v zaščito ne samo gradbenega delavstva, temveč v zaščito vsega delavstva sploh. Zveza zidarjev, tesarjev in gradbenih delavcev in Narodno strokovna zveza vabita delavstvo, posebno vse brezposelne, naj se v kar največjem številu udeleže nedeljskega shoda in manifestirajo za delavske pravice. Vsi do zadnjega na shod! — Zveza zidarjev, tesarjev in gradbenih delavcev v Ljubljani. čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET KULTURNIPREGLE Naše biblioSilstvo V izložbenem oknu ljubljanske knjigarne Tiskovne zadruge črta razstavljena dva različna izvoda Prešernovega >Son?*nega venca'1', ki ie estetsko kultiviran stavec. Tako bibliofilstvo je v vseh kulurnih deželah precei razvito in najboli kaže višino in zmogljivost tiskarsk3 stroke. Bibliofilski tiski ustrezajo tisti plemeniti potrebi kniigo-ljubov, ki so voljni za lepo knjigo pritrga-ti si od ust in se odreči marsikakemu ma-terialnejšemu užitku. Posebna elita med bibliofili pa so ljubitelji pisane knjige. V pisani knjigi stojita med njenim skript or-iem in čitateliem samo dva materialna pripomočka: papir in črnilo: vsako pisanje je osebno oblikovanje in 6e zaradi tega ne ponavlja mehanično, in vsaka izdaja je vzlic siceršnji podobnosti unikat. Skriptor pač ne more pri novem izvodu podati prav vseh odtenkov prejšnjega izvoda, napravi pa zopet nove odtenke, ki se pri nadaljnjem izvodu ne oonavljaio. Ob pisanih knjigah stojimo zopet pred prvotnim izhodiščem tiskarstva, pri njegovem večnem pravzoru in vzpodbujevalcu niegove neiprestane obnov? in izpopolnitve. Če gledamo knjigo. ki ie bila spisana z roko. nikar n • x* 8 posnetkov Din 16*— Razvijanje Din * Kopija 6/9 Din 1.— LOMBERG plošče, BYK foto papirji Drogerija KANC LJUBLJANA — MARIBOR llomace vesti čevljarji imajo povsod enake skrbi 7,ni>n» je obupiia eksi»Uyična borba naših čevljarjev proti uničujoči konkurenci industrije čevljev, zlasti pa proti poprav-ljalnicam, ki so jih uvedli Bat'a in še nekatere tovarne. Enako borbo bijejo čevljarji tudi v drugih državah. Celo v Švici, kjer je o*»rt na izredno visoki stopnji in kjer je prebivalstvo znano po svoji konservativnosti, se jim ne godi bolje. Kakor posnemamo po švicarskih listih, je zveza čevlju rakih mojstrov izročila vladi spomenico z naslednjimi glavnimi zahtevami: Industrijsko urejene popravljalnice, ki niso del kake tovarne čevljev, naj sicer delujejo še dalje, morajo pa ukiniti vse podružnice in nabiralniee. Bat'a in ostale tovarne naj likvidirajo svoje popravljalnice v šestih mesecih. Popravljalnic ne smejo ustanavljati in voditi ljudje, ki nimajo čevljarskega mojstrskega izpita. Tovarne in prodajalne čevljev, ki sprejemajo čevlje v popravilo, naj oddajajo to delo čevljarjem po pavšalnih tarifah, ki jih bo določila zveza čevljarjev. Vlada je odgovorila, da nI zakonite možnosti za ukinjenje že obstoječih popravljalnic, ostale predloge pa bo skušala po možnosti ovaževati. ♦ Rudarski inženjerjl se opozarjajo, da Je kr. Lanska uprava v moravski banovini zab-ranila nadaljno zaposlitev inozemskega lnženjerja v premogovniku »Srpski Balkan« v Obranici, srez Zaječar, i naročilom, da podjetje nemudno namesti domačega rudarskega inženjerja. Brezposelni rudarski inženjerji in oni, ki želijo svoje mesto premeriti, naj naslovijo svoje ponudbe na imenovano podjetje ter o tem obvestijo inšpekcijo dela moravske banovine ter sekcijo jugoslov. rud, in top. in-ženjerjev v Ljubljani, Novi trg 3-M. Eventuelne Infekcije po uporabi telefona vas najlažje obvarujejo okusne ANACOT-PASTILE. ♦ 8lužfc>enl list dravske banovine od iS. t. m. objavlja: Zakon o izpueme»mbah Ln dopolnitvah zakona o neposrednih davkih, o skupnem davku na poslovni promet ter zakona o davku na neoženjene osebe in o davčni oprostitvi oseb z devetimi in več otroki; zakon o dopolnitvah zakona o taksah; zakon o izpremembali in dopolnitvah zakona o državni trošarini; zakon o iapre-membah in dopolnitvah carinskega zakona; odločbo o podaljšanju roka za zameno bankovcev stare izdaje, vzetih iz obtoka; odločbo o uporabi začasno vezanih dinair-jev za izvoz blaga ter odločbo o veljavnosti potrdil o zavarovanju valute. ♦ Hidrobiološka postaja v Ohridu. Poleg Biljaniških vrelcev ob Ohridskem jezeru je zgrajera kidrobiološka postaja, ki bo j/ostala srKiišče ribarstva v vardarski banovini. Oflridsko jezero je, kakor znano, bogato razinih rib, v vardarski banovini pa Bo še duuge vode, ki imajo mnogo ribjega zaroda. Uprava varaarske banovine je posvetila ureditvi hidrobiolo-ške postaje vso pozornost, da bo središče ribogojstva, kakor je to pri nekaterih jezerih Srednje Evrope, A.merike im Rusije. Kakor znano, se bo letos v naši državi vršil mednarodni limnološki kongres in bo do tedaj ohridska hidrobiološka postaja že popolnoma urejena. ♦ Važna kulturna ustanova v Bltolju. Ker je Bitolj izredno bogat v arheološkem, etnografične.m tn zgodovinskem pogledu, se pripravlja ustanovitev muzeja, ki bo imel velik pomen za najširšo okolico. Ustanovitev je pripravlja! že dolga leta odvet- /;VOCM KINO »SOKOLSKI DOM« V ŠIŠKI. — Telefon 33-87. Pravljica JAN&d In METKA v češkem jeziku se predvaja v četrtek, petek in soboto ob 4. popoldne in v nedeljo dopoldne ob 11. url. Vstopnina za mladino 2 Din, odrasli 5 Din. V petek ob pol 7. ln pol 9. samo za odrasle! Cene običajne. ljudske govorice posneti jezikovni zaklad. Pismo župnika in zgodovinarja Ivana V r-b o v n i k a, tičoče se Jurčičeve 9Ciletnice. je obiavljeno v faesimilu na dveh straneh. Prof. Stanko B u n c je pisec daljšega razglabljanja »0 slogu in jeziku .Desetega brata'«. Prof. I. K oš t i al je iz svoje obilne zakladnice jezikovnega znanja prispeval razpravico o imenu Kriaveli iz Jurčičevega romana. Zanimivo poglavje iz Jurčičevega življenja obdeluje cand. phil. Meta K o r e -nova: »Jurčič in njegov ljubezenski odnos do ženske«. Pieatel; Ivan Zoreč je iz svojih spominov povedal marsikaj zanimivega o Jurčiču, tem naibolj korenitem pisatelju Dolenjske. Notar Anton Z e v n i k. ki se ie že ponovno oglasil kot raziskovalec snovnega ozadja Jurčičevega dela, j.e zastopan s člankom »Jurfif. .Rokovnjači' in Kamnik«. Iz Jurčičevih spisov so objavljeni: šaljiva novelica »Kozloveka sodba v Višnji gori«, listek »Bela ruta. bel denar«, pesem »Sinč-kovo vprašanje« in razni odlomki. Ilustrativno ie Jurčičev zvezek »ElSa« pester kakor vedno. Na naslovni strani ovitka je obinvli »na reprodukcija Franketovega portreta Jurčiča, na naslovni strani številke pa Fla Justina originalni lesorez, ki je zanimiv zaradi umetnikovega pojmovanja Jurčičeve os^bnn^ti (izraz obličja) in izdelan s priznano Jnstinovo Mmet-niško vestnostjo. Pogled na Muljavo, slika Jurčičeve rotetne hiše. Jurčičevega trga. kozolca na Muljavi, spominske plošče na rojstni hiši. Jurčičevega nagrobnega spomenika, slika starega Kamnika in portreti av- nik Borisavljevič, ki Je v bitoljski okolici odkril že mnogo zgodovinskih spomenikov ter jih začasno izročil beograjskemu muzeju. Ko so se mu sedaj pridružili profesorja bitoljske gimnazije dr. Anton Zegora in Ivan Kanjuh in drugi intelektualci, se je ustanovil odbor, ki bo čimprej realiziral vse te želje. Starine, ki jih je odkril odvetnik Borisavljevič, predstavljajo toliko vrednost, da bi bila že zaradi njih potrebna ureditev muzeja, ko pa bo izvedeno sistematično raziskovanje, bo bitoljski muzej eden od najbogatejših in najzanimivejših v naših južnih krajih. ♦ Modri vlak v Dalmaciji. Kakor v drugih pokrajinah, vlada tudi med kmečkim prebivalstvom Dalmacije največje zanimanje za modri vlak s poljedelsko razstavo, ki je sedaj v Splitu. V Split so prihiteli celo kmetje iz splitske Zagore ter se udeležili v velikem številu poučnih predavanj. S predavanji pa je združeno tudi predvajanje zanimivega filma pod naslovom »Gospodarska obnova«. Zaradi rekordnega obiska so sprejeli na program še več poučnih predavanj. ♦ Smrt najstarejšega Črnogorskega bojevnika. V Andrijevici je umrl najstarejši član in bojevnik junaškega črnogorskega plemena Vasojevičev, Jovan Dedovič, ki je bil star že preko 115 let. Pokojni Dedovič, ki je bil po vsej črni gori znan ipod imenom čedo Jovan, se je udeleževal vseh bojev, ki so jih Vasojevičani vodili proti Turkom. V borbah je preživel preko 70 let. Ko so leta 1840. Turki napadli Vasojevičane, je Jovan napravil top iz črešnjevega lesa ter z njim odbil tri turške napade. Ravno tako kakor bojevnik pa je užival velitk sloves tudi kot zdravnik. V mladosti je dovršil neko ranocelniško šolo, potrebno prakso pa si je tpridobil na bojiščih, poznal pa je baje tudi vse zdravilne rastline ter je uspešno zdravil še v visoki starosti ljudi in živino. Mnogo zaslug si je pridobil tudi za šole v svoji ožji domovini. ♦ III. narodni pevakl festival Pevecke obce československg. Peveckfi pbec česko-slovenskfi, centrala češkoslovaškega pev-stva za vso državo, ki združuje 27 pevskih žup im 2*60 pevskih društev z 11.000 aktivnimi pevci in pevkami, priredi od 21. aprila do 1. maja letos v Pragi v Industrij-siki palači na razstavišču III. pevski festival. S tem festivalom hoče podati narodu in tujini dokaz svoje 651etme kulturne delavnosti, umetniške zrelosti in organizacijsko discipline in obenem počastiti spomin največjih glasbenih mojstrov češkoslovaškega naroda, Bedriha Smetane in Antona Dvoraka, katerih 50 letnica in 30 letnica smrti padeta na letošnji maj. V teh dneh se pripelje v Prago okoli 6000 pevcev ln pevk iz vseh krajev domovine in tujine in se bodo predvajala pomembna dela obeh mojstrov, največjih genijev češke glasbe, kakor tudi Bodobnih pomembnih skladateljev. V Prago dospejo tudi delegacije pevskih združenj Vseslovanske pevske zveze, 4 uri zvečer Cene 4.—, 6.— in 8.— Din DANES VELEOPERETA NE POZNAM Posebni vlak v Maribor bo voza v nedeljo 11. t m. Takrat bo v Mariboau kongres Invalidov lz Jugoslavije; ob eneca je to priliko porabila Zveza bojevnikov, ca bo priredila v Mariboru javen shod. Posebni vlak bo vozil iz Ljubljane ob 6. zjutraj in se vrnil ob 22. Voznima bo tja i a nazaj 50 Din. Prijave sprejema do soboti, 3. t. m., pisarna Putnika v Gajevi ulici. u— V društvu »Soči« bo v soboto ob Pij 21. predaval v salonu pri »Leva« g. C Stojan Bajič o 17. mednarodni konferenci dela. V ženevi se Je vršila lani ta kon' >-renca, na kateri so se razpravljala v zre-zi s socialno-političniml ukrepi mednarod nega značaja važna gospodarska vprašanja. Vtisi s konference, ki je bila pole ? mednarodne londonske konference na.išir t Magda Scfcndder Willy Forst Predprodaja vstopnic od od 11.—ya13. Predstave ob 4., 7.% in 9. M, Nov zvočni žurnal A TE Elitni kino Matica Telefon 21-24 šo koncertno publiko. Soglasna sodba je, da je gospodična kot pevka v tem času izredno napredovala. Vloga Margarete ji izredno leži in jo bo brez dvoma odpela z vsem umetniškim zanosom. Težka je tudi tenorska partija Fausta, ki jo poje priljubljeni naš tenorist Josip Gostič, posebno velika pa je partija Mefistofelesa, ki je v sigurnih rokah našega baritonista g. Primožiča. Z izredno simpatičnim svojim glasom se bo uveljavil v tem krogu tudi član pevskega zbora in znani solist Anton Pe-trovčič, ki poje vlogo Branderja. Zboru se nudi obilo prilike, da pokaže vse svoje vrline, Nastopa ženski zbor za sebe, mešani zbor, posebno pomembni pa so nastopi moškega zbora. Celotni zbor Matice šteje nad 130 pevk in pevcev, je izvrstno ubran, njegov zvok pa je lep in mogočen. Kakor v vseh Berliozovih delih, ima tudi tu orkester eno glavnih vlog. V orkestru so zastopani vsi trije naši korpusi, ki običajno nastopajo v simfoničnih koncertih. Ves korpus vodi z veščo in energično roko ravnatelj Mirko Polič, ki nam je tekom zadnjih 5 let, odkar deluje kot zborovodja Glasbene Matice, pripravil celo vrsto izrednih in uspelih koncertov. Poudarjamo, da se bo to delo izvajalo samo v petek, dne 2. marca, ponovitve ne bo, ker bo druga izvedba sredi meseca v Beogradu. Tudi prenosa po radiju ne bo, zato vabimo občinstvo, da v obilnem številu poseti kon- Režija: Geza Bolvarj Glasba: Franz Grotha Film veselega razpoloženja, pokaže nam ženske take kot so v resnici že prej po pravici ocenili »Pana Tadeusza«, sta se v novejšem času pridružila Anglež Novnes in profesor dunajske univerze Nadler. Skratka: »Pan Tadeusz« nastopa svojo stoletnico v vsej slavi in veličini. Stoletje, ki je preteklo od njegovega nastanka, ni moglo temu velikemu umotvoru ničesar vzeti: nov dokaz, da se starajo in odmirajo samo povprečna dela, resnične mojstrovine pa žive skozi vse spremembe okusa in struj v nadaljnje vekove. Zagrebška kritika o Zlati Gjungjenae. Ob priliki gostovanja primadone ljubljanske opere ge. Zlate Gjungjemac so priobčili zagrebški listi ocene, ki utegnejo zanimati tudi naše občinstvo. V naslednjem prinašamo Izvlečke: »Večer«: Veliki uspeh, ki ga je žela Zlata Gjungjenae kot Madeleine v »Plesu v Savoju« v Ljubljani, se ie ponovil tudi v Zagrebu. Bil je zares ogromen uspeh, ki ga je naša gostinja zaradi svojih odličnih kvalitet, briljantne kreacije, zvočnega, svežega in prodirnega glasu v polnem obsegu zaslužila. _ »Novosti«: Nastop Zlate Gjungienac je zapustil jasen vtisk. da je nastopila v opereti i« notranjega, čisto umetniškeiga gona in naeiba. Zato je učinkovala v vsakem momentu prepričevalno. iskreno, naravno. br«z poze in pretiravanja in to v vseh smereh. Srefno ie izbrala vlogo, ki ima povsem dramatsko obeležje, zato nikakor ni bil metalni in prodirni zvok njenega velikega glasu v nerazmerju z muzikalnim karakterjem vloge. Čisto pevski je bila ta vloga v resnici veliko delo. ki ga je bilo vredno čuti. Vsaka nota je bila karakteristično podana, gradacije smiselno pripraviiene in izvedene in gostinja je vprav razsipala sijaj in lepoto svojega nenavadno izdržljivega organa in visokih tonov. Igralski se je spet mogel izživeti ves njen bujni temperament in njena kreativna sila. Publika ie sprejela nastop z zasluženim navdušenjem in priznanjem. — »J u -t a r n j i list«: Tej odlični umetnici je izredno in prepričevalno uspela stranpotiea iz opere v opereto. Z vso potrebno žensko dražestjo. rafinirano pikanterijo in suvereno izdelanim izrazom ie podala igralski, plesalski. vendar pa seseda dominantno pevski fascinantno kreacijo glavne vloge im do segla ogromen uspdi. Nien topli, bogati in tehnično dovršen sopran ie briljiral pred in nad vsem ansamblom. V celoti: zrela in prvovrstna umetniška kreacijo v vsakem pogledu. Gledališče fe bilo nabito polno. SMUČARJI! Uporabljajte proti mrazu in vetru kakor tudi za somčenje dr* Kmetovo mazilo IN OLJE. — Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah po 10 Din. poskus za reševanje gospodarske krUe, t j pomembni za presojo sedanjega gospodarskega in političnega položaja ter bodo gotovo vsakogar zanimali. Poleg tega nas bo odlični predavatelj seznanil z delom ln ustrojem važne ustanove, Mednarodnega urada dela. K zelo zanimivemu predavanju so vabljeni »Sočani« in prijatelji društva. Vstop je vsem svoboden. u— Društvo »Tabor«. V soboto ob pol 9. bo v dvorani hotela Miklič družabni večer. Predaval bo g. Vladislav Fabjančič o dobro voljcih v borbi za Jugoslavijo. Nastopil bo tudi društveni mešani pevski zbor in r>-'-citatorji. Prijatelji društva iskreno vabljen'. Vstop bo prost — Drevi namesto v petek Pevska vaja. Ne pevci na društveni sestanek Bombe smeha prinaša Siegfried Arno v veseli komediji NA ŽENITOVANJ-SKEM POTOVANJU ZVOČNI KINO DVOR Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer Cene 2.—, 4.—, 6.— in 8— Din u— Film ZKD. Jutrišnji petak bo 2KD predvajala svetovnoznani film »Champ«, v katerem sodelujeta popularni ameriški ka-rakterni igralec Wallace Beery in Jacklu Cooper, najmlajši filmski zvezdnik. Delo Jo primerno tudi za mladino. Saj prav malčki bodo imeli prijetno priliko občudovati me-lega Jackieja, ki je še vse bolj gibek iii fleten, kakor je bil njegov prednik Jackie Coogan. A Wallace Beery, — ali se spominjate njegove sijajne nedosežne glume v grandioznemi filmu »Titani neba«? Nn, torej! Prav gotovo si boste tedaj ogledali tudi slavni film »Champ«. u— »Ne poznam — a ljubim Te«. Vesela je ta opereta, ki jo predvaja Elitni kino Matica. Delo, ki je vredno imena režiserja Geze Bolvarija im igralcev Magde Schnei-derjeve in Willyja Forsta. Godba je izvrstna, za smeh je poskrbljeno. Kmalu bomo imeli priliko videti gigantsko filmsko delo »SOS — ledena gora«. Delo je bilo ustvarjeno na Gronlandiji. Sodelujeta v njem Sep Rist in polarni letalec Udet, znan iz filma »Vihar na Montblaneu«. u— Na zabavnem večeru naših konzetr-vatoristov, ki se bo vršil v soboto zvečer v kazinski dvorani, bo naša plesna umetnica gdč. Lidiia Wi3siakova plesala na sikladbo E. Granadosa: Španski ples ln rumbo na Eliseo Grenet-Adadičevo skladbo Na sporedu bodo nadalje še glasbeno zabavne točke kot- O. Cornelius: Smrt izdajalca (Tragičen tercet) ter žebretova »Timpanofonija«, pri kateri imajo glaivno vlogo tolkala, ostaJi orkester pa ima le vloge spremljevalca. Spored bo torej prav pester in bo nudil posetnikom srvojevrsten glasbeni užitek. Vstop proti vabilom, ki se dobe na drž. kooservatoriju v Vegovi ulici, Samo Ae nekaj Izvodov znamenitega romana ,Prokletstvo ljubezni4 je ostalo in ae dobi pri upravi »Slovenskega Naroda« po znižani o*ni Din 20.—, vezano Din 40.— (s poštnino Din 3,— več). — Požurite eo in obogatite svojo domačo knjižnico s pretresljivo himno materinske lj-i-bežni. Drufttvo jugoslovensKih obrtnikov za dravsko banovino, podružnica Ljubljana-mesto, bo imela ustanovni občni zbor danes 1. marca ob pol 20. v restavracijskih prostorih Strukljevega hotela, Dalmatinova ulica. Dostorp bodo imeli samo obrtniki mojstri in mojstrice. Pridite! u— Iz devete dežele so se vrnile dramske umetnice gge Juvanova, Vida in šari-čeva. Tamošnje čudne zgodbe bodo pripovedovale danes ob 17. v beli dvorani Uniona. — Aten a. u— preporodovcl. Drevi ob 8. se bo vršil članski sestanek s predavanjem 8 skiop-tičnimi slikami. Predava g. dr. Arnošt Bri-lej o Bolgariji Udeležba strogo obvezna Vabljeni so člani SOP. u_ Klub Jugosi. akademikov Iz Trsta, Gorice ln Istre v Ljubljani uprizori 11. t. m. dopoldne v umionski dvorani v režiji g. Ferda Delaka primorsko revijo »Glas od doma«. Poset cenj. občinstvu vljudno priporočamo u— Občni zbor krajevne organizacije JNS za »odri I okraj bo drevi oto 20. v kolo-dvorski restavraciji. Udeležba naj bo Številna, častna! u— Izredni občni zbor Društva za zgradbo In vzdrževanje Sokol»keg» doma v Šiški se bo vršil 16 t. m. ob 20. v Sokolskem domu. Dnevni red: nakup zemljišča. u— primorski akademiki! Redni seme-etralni občni zbor kluba se bo vršil v ponedeljek 5. t. m. v Preporodu ob 20. z obl-čafnim dnevnim redom. Vsi in točno! — Odbor. u— Občni zbor Splošnega žen^cega dru- štva bo v petek 16. t nv ob 4. popoldne v društvenih prostorih na Rimski cesti 5L 9. Članice vabimo k obilni udeležbi. t:— X. redni občni zbor Avtomobilskega Kluba kraljevine Jugoslavije. Htibllanske sekcije, bo danes ob 18. v lastn.ib prostorih. Kongr. 18. Na sporedu bodo pevske in plesne točke naših mladih bodočih umetnic, a po sporedu zabava. u— Davčno predavanje za obrtništvo v Spodnji ln Zgornji Šiški priredita Obrtniški društvi v Ljubljani in Zg. Šiški v petek 2. t. m. ob 20. v gostilni »Pri Btari fcoli«. oa Celovški cesti. Vabimo obrtništvo, da, se predavanja v lastnem Interesu udeleži. u— Na sobotnem valčkovem večeru, ki bo 3. t. m. na Taboru, bodo prišli na svoj račun vsi prijatelji starih plesov. Mladina je imela dovolj prilike okoristiti se v predpustu z modernimi plesi, sobota pa je namenjena starejši generaciji ter bodo igrali in plesali samo stare plese, dočim moderni plesi ta večer ne pridejo 7 po-štev in so namenoma izločeni iz plesnega reda. u— Lastnikom motornih vozil. Uprava policije razglaša, da bo danes ln Jutri od S.30 do 12.30 ter od 13.20 do 17. pregled motornih vozil v garažah Triumph-auta na Celovški cesti 38. Dovoz bo lz Zibertove ulice. Po pregledu se bo izdalo dovolilo za uporabo vozila v smislu člena 98 taksnega in pristojbinskega pravilnika ter se bodo dodelile plombirane evidenčne tablice za leto 1934. u— UsPeins hISna preiskava. Varnostni organi so prišli na sled neki tatinski družbi in priredili v Rožni dolini hišno preiskavo. Uspeh je bil naravnost presenetljiv. Poleg najrazličnejše obleke, perila in drugih predmetov je zaplenila policija tudi 14 karatno zlato uro; zlate uhane za narodno nošo, krasno drobno zlato verižico z dvema večjima obeskoma z vdelanimi smaragdi ln pa nekaj zlatih prstanov s sa-firi. Nekaj Članov tatinske družbe Je že aretiranih, nočejo pa povedati, kje so dobili te predmete. Lastniki naj se zglase v kriminalnem oddelku policijske uprave. Iz Celja e— Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek ob 20 bo predaval v risalnici deške meščanske šole g univ. prof dr. Lj Haupt-mann iz Zagreba o podunavskih problemih Podunavje stoji danes v ospredju evropskega političnega interesa, zato bodo izvajanja našega odličnega znanstvenika-zgodovinarja privabila gotovo mnogo poslušalcev e— Društvo jugoslovenskih akademikov bo imelo svoj ustanovni občni zbor v petek 2. marca ob 20 v Celjskem domu Vabljeni so vsi akademiki iz Celja in okolice e— Planinsko predavanje bo danes ob 20 v risalnici deške meščanske šole Predavatelj g Lev Pipan iz Ljubljane bo po* vedel poslušalce z besedo in skioptičnimi slikami v divjeromantične kraje, v kraljestvo Durmitorja Savinjska podružnica SPD vabi vse planince in ljubitelje narave k predavanju e— Predavanje o davčnih predpisih. Zbornica za TOI bo priredila v torek 6. t m ob 20 v dvorani Obrtnega doma v Celju Cl nadstropje) predavanje o davčnih predpisih Predaval bo zbornični finančni konzulent g. Žagar Vabljeni vsi trgovci in obrtniki iz Celje (n okolice. e— Linhartovo komedilo »Matiček se ženi« bodo igrali celisk- dijaki danes ob 20 v Mestnem gledališču v režiji g prof Staneta MeHbaria ki bo tud' govoril uvod no besedo Vstopnice se dnh'jo popoldne in zvečer nr t»lpd*1išk; blagajni e— »Deseti brat« v 2a!cu. Osmošolc4 celiske oimnarMe bodo uprizoril; ob 90 let nict Turči^fvprt« roistva v nedrlio 4 t m ob 20 v Rohlekovi dvorani v Žalcu Jurčičevega »Deseteoa brata« v Govekarjevi dra- matizaciji. Režiser je g. Milan Kosič. 2alča-ne in okoličane vabimo, da obiščejo predstavo ▼ čim večjem številu. e— Celjski odsek Zveze Maistrovih borcev bo imel ustanovni občni zbor v nedeljo ob 10. v restavracijskih prostorih Narodnega doma v Celju. Vsi iz Celja in okolice, ki so se 1. 1918. in 1919 borili za pravično državno mejo na našem severu, so vabljeni k udeležbi. Iz Maribora pridejo zastopniki centrale. e— Smrten padec s poda. Nedavno je padla 31 letna, pri posestniku in lastniku žage Josipu Krenkerju na Paki pri Vitanju zaposlena služkinja Frančiška Suščeva tako nesrečno s poda, da si je zlomila hrbtenico. Ponesrečenko so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je v torek podlegla. e— Našim konzumentom! Z današnjim dnem proizvajamo zopet visokokaloričen plin. Ako Vaši plinski kuhalniki, štedilniki, toplovodni aparati, peči, radiatorji, li* kalniki, industrijski gorilniki, ostale naprave ne delujejo brezhibno, prosimo, da nas takoj telefonsko ali kako drugače obvestite. Reguliranje vseh aparatov, njih čiščenje in manjša popravila izvršujemo brezplačno. Obratovodstvo mestne plinarne e— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 zvočni velefilm »Pot v življenje« in dve zvočni predigri. Iz Maribora a— Zupan dr. Lipold v Beogradu. G. župan je v zadevi letošnjega proračuna mestne občine mariborske odpotoval v Beograd, kjer bo interveniral na merodajnih mestih. Za časa njegove odsotnosti ga bo nadomeščal podžupan g. Golouh. a— Odlikovanje vzornega policijskega uradnika. S srebrno kolajno s krono III. reda je bil odlikovan policijski uradnik pri predstojništvu mariborske mestne policije g. Drago Pšorn za zasluge za kraljevski dom. On je Prvi izmed policijskih uradnikov v Mariboru, ki je dobi tako odlikovanje. Naše čestitke! a— Priznanje slovenskemu lekarnarju. Nj. Vel. kralj je imenoval mariborskega lekarnarja. lastnika lekarne rri sv. Arehu na Glavnem trgu g. Ivana Vidmarja za dvornega lekarnarja. To je prva dvorna lekarna v naši banovini. G. Vidmar je bil v svetovni vojni srbski dobrovoljec in za junaštvo večkrat odlikovan. Znan je v narodnih krogih kot požrtvovalen delavec za vsako narodno stvar. K lepemu priznanju mu iskreno čestitamo! a— Predavanje o strupenih plinih. Sanitetni podpolkovnik g. dr. Radulovič M. Mi-Livoje bo predaval v dvorani bivšega kina »Apolo« o strupenih plinih, ki se uporabljajo v vojni. Predavanje bo 3. t. m. ob 18. za civilne oblasti, občinske odbore, organizacije za zaščito proti strupenim plinom ter za ostalo civilno prebivalstvo. Dne 4. t m. ob 9.30 bo predavanje za aktivne in rezervne častnike. Komanda mesta prosi prebivalce mesta in okolice za čim večjo udeležbo. Udeležba v nedelio pa je za rezervne častnike obvezna. a— Ljudska univerza v Studencih. Drevi ob 19. bo predaval s skioptičnimi slikami g. profesor Franjo Škof o zvezdah. a— Elementarna nezgoda v Studencih. Predvčerajšnjim popoldne se je porušil v Studencih 15 m dolg in 7 m visok oporni zid in z njim vred tudi precejšen del Obrežne ceste. Nesreča se je zgodila, ker je Drava v zadnjem času močno lzpodjedla temelje opornemu zidu, ki je zaradi tega zgrmel v strugo. Obrežno cesto bodo morali zapreti za javni promet, studenška občina pa bo imela s popravilom nad 100.000 Din stroškov. a— Aretacija trgovca. Ne-ki mariborski trgovec je nedavno napovedal konkurz. Kmalu nato je policija ugotovila, da je pri nekem denarnem zavodu naložena večja vsota denarja, kj je baje last dotičnega trgovca. Preiskava bo pokazala, ali je sum nameravane goljufije upravičen ali ne. Iz Kranja r— Glasbena šola priredi drevi ob pol 21. Instrumentalni koncert v telovadnici gimnazije. Vabljeni vsi ki jim je napredek te važne Institucije pri srcu. Iz Tržiča 6— Občni zbor krajevne organizacije JNS je zaradi zadržanosti narodnega poslanca g. Lončarja Ivana preložen na drugo nedeljo, 11. marca 1934, ob 9. dopoldne. Vsi organizirani člani naj plačajo do občnega zbora letnino blagajniku g. Kališni-ku Ivanu. Pred občnim zborom se bodo sprejemali novi člani in izdajale legitimacije. If Ptftia j— Akademija podmladka JS bo 6. marca v mestnem gledališču s pestrim sporedom. Peli bodo profesor g. Rus in mešani pevski zbor podmladkarjev. Zanimivo predavanje s skioptičnimi slikami o našem Primorju bo imel delegat g. Pirnat iz Ljubljane. Ker bo to prva prireditev te vrste v Ptuju, upamo, da se bodo člani JS polnoštevilno odzvali. j— Socialno skrbstvo v Sokolstvn. Na zadnjem občnem zboru ptujskega Sokola je bil stavljen predlog o ustanovitvi socialnega odseka. Dne 3. marca bo v fizikalni dvorani realne gimnazije ob 20. deba/tni večer o socialnem skrbstvu v Sokolstvu. Predaval bo gimnazijski ravnatelj br. dr. Kovačič. Člani vabljeni! * ŠMARJE PRI JELŠAH. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva priredi v nedeljo 4. t. m. po 9 uri drugo sadjarsko predavanje v Katoliškem domu. — Popoldne ob 14. pa bo predsednik tukajšnje podružnice v sadovnjaku sadiaria Mihaela Bača pri Sv Miklavžu praktično razkazoval. kako se drevje obrezuje, pomlajuje in snaži. Sadjarji vabljeni! GOSPODARSTVO Pobiranje novih taks V »Službenih novinah« z dne 27. februarja so objavljene sedaj tudi izpremembe in dopolnitve k taksnemu in pristojbinskemu pravilniku. Iz tega novega pravilnika navajamo naslednje najvažnejše določbe: Taksa na račune Po novem besedilu tarifne številke 34. se plača taksa 0.50 odnosno 1 Dm na račune, note, poročila in slična pisma, ki jih trgovci m obrtniki izoajo drug drugemu ali pa tretjim osebam o terjatvah in dobavah, ki izvirajo iz njihovega posla, ne glede na to, ali se potrjuje izplačilo aii ne, uunosno če so jih izdajatelji podpisali ali ne, nadalje na račune za oudane sobe m za potrošnje v hotelih, restavracijah, kavarnah, gostilnah in lokalih, kjer se troši jed in pijača, kakor tudi na obračune denarnih zavodov in delniških družb o poslovanju z blagom in na obračune denarnih zavodov o eskontiranju menic m zadolžnic. Taksa v višini 0.50 Din se plača na račune v znesku od 20 do 100 Din, za vse račune preko 100 Din pa znaša taksa 1 Din. Izdajanje takih računov, not, poročil in sličnih pisem o terjatvah, dobavah in po-troških je za vsakega obvezno, če znaša vsota najmanj 20 Din, odnosno če sploh ni navedena vsota. Kdor ne plača te takse, se kaznuje s 50kratnim zneskom neplačane takse. Računi med glavnim obratom in podružnico niso podvrženi tej taksi in tudi ne poročila, da je menica eskontirana. Taksa na račune, note, poročila in slična pisma, kakor tudi na obraCune denarnih zavodov se plača z uporabo monopolizira-nih taksnih obrazcev. Ti monopolizirani računi, note in ostali obrazci bodo izdani v blokih po 25 in 50 komadov m bo treba poleg takse plačati tudi stroške za izdelavo teh računov. V primeru, da je nekomu zaradi notranje ureditve njegovega obrata potrebno, da te obrazce izda v več primerih ali v posebni obliki, bo lahko sam naročil in nabavil potrebne bloke takih obrazcev, vendar bo moral pred uporabo vsakega bloka predložiti tak blok zaradi taksiranja davčni upravi, ki bo na vsak originalni list računa odnosno note in obrazca vtisnila takso 0.50 odnosno 1 Din. Takso po tej tarifni številki je treba plačati tudi na knjižice, v katere trgovci in obrtniki vpisujejo posameznim osebam blago, ki so ga odpremili odnosno izdali. Taksa na tako knjižico znaša letno 5 Din. Pričakovati je, da se bo uporaba takih na-bavljalnih knjižic razširila in povečala, zlasti v primerih, kjer stranka redno kupuje v eni in isti trgovini in bi bilo sicer treba za vsak nakup preko 20 Din plačati takso v višini 0.50 odnosno 1 Din. Taksa na te knjižice se nalepi na prvi strani knjižice, kjer se mora uničiti s tem, da se preko takse napiše ime tvrdke in dan lepljenja. Po preteku enega leta od dneva lepljenja takse se mora taksa obnoviti ali pa izdati nova knjižica. Imetnikom porabljenih računov, not in poročil (t. j. kupcem blaga, ki so dobili te račune) bodo davčne uprave povrnile eno četrtino plačane takse, kadar bodo predložili najmanj 100 komadov. Tako povračilo sc bo vršilo v gotovini brez kakršne prqšnje. Vrnjene račune in note bodo potem uničile finančne direkcije. Pobiranje takse na avtobusne vozovnice Vozninska taksa iz tarifne številke 101. se v novem zakonu razširi tudi na vozovnice odnosno voznine pri avtobusih in tovornih avtomobilih ter znaša taksa 15 odst plačane vozovnice odnosno voznine. Vsa avtobusna podjetja, ki se bavijo s prevozom potnikov, bodisi v lokalnem ali medkrajevnem prometu, plačajo na vsakih 100 dinarjev čiste voznine 15 Din za takso po tej tarifni številki, odnosno 3/23 od skupne vsote dobljene s prodajo potniških vozovnic. Samoupravne ustanove, ki vršijo tak avtobusni promet, se khko poslužijo ugodnosti pavšaliranja takse, kakor je določeno tudi za tramvajske karte, če je tramvaj last občine. Predlog o višini letnega pavšala predlaga finančnemu ministrstvu strokovna komisija, ki mora zbrati vse potrebne podatke. Privatna avtobusna podjetja, ki se bavijo s prevozom potnikov, morajo pravočasno predložiti svoje potniške karte na ži- Brežiški Sokol priredi v soboto 3. marca družabni večer, h kateremu se vabita članstvo in Sokolu naklonjeno občinstvo. Preskrbljeno 1e za vsestransko zabavo z burko enodeianko in nastopi telovadcev orkestra in pevcev Prireditev bo v veliki »ivorani Narodnega doma Vstopnin« prosta. _ Prinrnve zfl tridesetletnico Sokola _ Vozovnice z raznimi cenami morajo biti po možnosti tiskane v raznih barvah. Vsa privatna avtobusna podjetja, ki se bavijo s prevozom potnikov in blaga morajo v roku 30 dni, od dneva, ko stopi ta pravilnik v veljavo (t. j. od 27. februarja) svoje vozovnice prilagoditi navedenim predpisom. Ob priliki prodaje se mora na vozovnico staviti žig z datumom in firmo. Karta se izroči potniku m provedniku skupno s kuponom. Kupon služi za kontrolo nadzorstvenih organov. Te vozovnice se lahko izdajajo tudi za plačevanje voznine za prtljago. Mesečne letne in slične vozovnice se morajo prav tako žigosati pri davčni upravi in mora biti točno označen čas za katerega velja vozovnica. V krajih, kjer se plača tudi banovinska taksa, se mora v obračunu na sami vozovnici vnesti tudi znesek banovinske takse Če potniške karte za avtobusni promet tiskajo in prodajajo same banske uprave, tedaj se mora tudi državna taksa plačati pri banski upravi ali njenih podrejenih organih. V tem primeru morajo banske uprave izdane vozovnice prilagoditi novim predpisom. Gornje odredbe veljajo samo za potniški promet. Privatna in samoupravna transportna podjetja, ki vrše prevoz blaga v medkrajevnem prometu z tovornimi avtomobili proti plačilu, morajo pobrati na korist države pri vsakih 100 Din čiste voznine 15 dinarjev za državno takso. Obračun se mora vršiti prav tako po tabeli, ki velja za potniške vozovnice z zaokroženo kosmato voznino. Vozači tovornih avtomobilov morajo za vsak tovor izpolniti spremnico za blago na monopoliziranem obrazcu. Te spremnice prodajajo davčne uprave. Na koncu vsakega meseca morajo potem predložiti davčni upravi potrošene bloke sprem-nic zaradi obračuna in plačila takse. Kdor tega ne stori, se kaznuje po taksnih predpisih. Takse za gradbena dovoljenja Po novi tarifni številki 259 a je treba na odobrenje za gradnjo zgradb vseh vrst plačati posebno takso, ki znaša do proračunske vsote 50.000 Din 0.5 odst., pri proračunskih vsotah preko 50.000 do 200.000 Din 1 odst. in pri proračunskih vsotah preko 200.000 1.5 odst. To takso pobirajo v gotovini oblastva, ki izdajajo gradbena dovoljenja. Ta taksa se pobira tudi na dovoljenja iz tarifne številke 259. Novi taksni pravilnik dostavlja, da se mora taksa po tarifni številki 259 a plačati na vsa gradbena dovoljenja, ki se izdajo po predpisih gradbenega zakona za gradnjo novih ali za popravilo odnosno spremembo starih zgradb. Potemtakem se mora ta taksa plačati tudi za zgradbe, navedene v tarifni številki 259 pod točko 1 (gradnje pridobitnega značaja v vaseh in vaške zgradbe z več nego enim nastropjem), točko 4 (občinske zgradbe m privatne zgradbe za javno uporabo) in točko 5 (gradbena dela, pri katerih se menjajo konstruktivni deli, zunanjost aii velikost zgradbe, odnosno namen zgradbe). Taksa iz tarifne številke 259 a se mora plačati poleg takse iz tarifne številke 259. Nova taksa za gradbena dovoljenja se mora plačati v gotovini pred izdajo gradbenega dovoljenja. Oblastvo, ki izdaja gradbeno dovoljenje, mora takso s posebnim aktom poslati davčni upravi. V aktu mora biti označeno, za katero zgradbo se ima izdati dovoljenje, koliko znaša gradbeni proračun in koliko znesek takse. Gradbeno dovoljenje se sme izdati šele tedaj, ko dobi oblastvo, ki izda gradbeno dovoljenje, vrnjen akt od davčne uprave. Gospodarske vesti = Novi davčni zakoni. V »Službenem listu« dravske banovine so s »daj objavljeni novi davčni zakoni, tn sicer: zakon o izore-membah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih, zakon o izpremembah in dopolnitvah taksnega zakona, zakon o izpremembah in dopolnitvah trošarinskega zakona in zakon o izpremembah in dopolnitvah carinskega zakona. — Načrt za izplačila vlog pri Gradski šte-dionicj v Zagrebu. Upravni odbor zagrebške Gradske štedionice. ki se ie. kakor znano, poeljžila zaščite po § 6. zakona o zaščiti kmeta, je v zvezi z novo uredbo o zaščiti denarnih zavodov sestavil načrl za izplačilo vlog. Ta načrt je v torek odobril tudi ti nančni odbor zagrebške občinske uprave Situacija pri Gradski štedionici se je spričo Drizadevanja občinske uprave in pospešen ia amortizacije dolszov mesta pri Gradski štedionici že precej popravila, kar priča '.udi odobren izplačilni načrt. Po tem načrtu se bodo v bodoče vse hranilne vloge, ki na dan odobritve tega načrta ne presegajo 10.000 Din, izplačala vsak čas. Nadalje se bodo izplačevale vse vlo^e na tekočih računih. ki ne presegajo 100.000 Din. Na vse vlose. brez ozira na višino, se bodo 'zpla-čevale tekoče obresti. Na hranilne vlose. ki presega io lOOOfl Din in znašajo do 100 ti.«oč Din. se bo vrh te?a mesečno izplače-valo po 500 Din: na hranilne vloge in vlo-"e po tekočih računih od 100.000 d« 200.000 Din. se bo mesečno izničevalo 750 Din", na vloko 1 miliiona Din mesečno 2500 Din. = Privilegirana Izvozna družba se ne bo 'ikvldirala. Pred kratkim ie minister za trgovino in industrijo odpovedal vsem urad •vkom PrivMegirane izvozne družbe Na pod-!agi tega se ie raznesla vest. da se bo ta družba likvidirala. Po informacijah beo- grajske »Politike« pa zaenkrat o likvidaciji Privilegirane izvozne družbe ne more biti govora. = Preferenca za avstrijski les v Franciji. Kakor poročajo z Dunaja bo avstrijsko-francoska preferenčna pogodba za les stopila v veljavo 15 dni po izvršeni ratifikaciji. Z ratifikacijo je računati še ta teden, tako da bo pogodba uveljavljena najbrž sredi marca. Da se onemogoči ponudba avstrijskega lesa v Franciji pod normalnimi cenami, bo posebna mešana komisija od časa do časa določila Prodajne pogoje, klasifikacijo in minimalne ceno. Preferenčna razlika se bo povrnila avstrijskim izvoznikom po 3 mesecih, da bo mogoče kontrolirati, če se je izvoznik držal predpisanih pogojev. Preferenca v višini 5 frankov na 100 kg se nanaša na količino 15.200 vagonov (to ie še enkrat toliko, kolikor je lani znašai ves izvoz avstrijskega lesa v Francijo). Preferenca v višini 5 frankov na 100 kg ustreza pri najvažnejših sortimentih 6 odstotkom prodajne cene. = Iz naše tekstilne industrije. »Jugosvi-la«. družba z o. z. v Mariboru, bo dogradila še prostore za mehanično tkalnico bombaža, za apreturo in pripravljalnico in se bo vršil komisijski osrl-d za ta obiekt 6. marca na mestu samem. = Konkurz ie razglašon o imovini tvrdke jJugosport«. reg zadruge z o z. v Liub liani (upravnik mase dr. Albin Smole, od vetnik v Ljubliani: orvi zbor upnikov pri okrožnem sodišču v Liublian? 26. marca ob 0. priiavni rok do 10- aprila, ugotovitveni narok 26 aprila). = Nagrade za plemensko govedo. V Iravski banovini se vsako leto vrši nagra evanje plemenskega goveda pri selekcij-«kih zadr-gah Ker ie zaradi pospeševani? vvlnore'? neobhodno potrebno, da se to na-?raievanie vrši vsako 'eto. ie kmetijski mi-lister na predlog oddelka za živinorejo skleni! dovoliti kr. banske upravi dravske banovine podporo 10.000 Din za nagrad® Živini pri selekcijskih zadrugah. = izvoz otrobov in krmilne moke za vezane dinarje. Finančni minister je izdal odlok, po katerem se smejo začasno vezane dinarske terjatve porabiti tudi za izvoz otrobov in krmilne moke (poleg predmetov, navedenih v odloku od 3. okt. 1933). = Zakup železniške restavracije Osijek glavni kolodvor s s bo oddal na ponovni ofertni licitaciji, ki bo 20. marca v sobi 53. železniške direkcije v Zagrebu. — Dobava drv in premoga. Dne 12. marca se bo vršila pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani javna ustmena licitacija glede dobave 5560 m8 drv. = Dobave. Dne 12. marca se bo vršila pri direkciji pomorskega prometa v Splitu pismena ofertna licitacija glede dobave kovinskega materiala, dne 18. marca pa nri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 2000 m3 desk. Dne f marca *e bo vršila pri komandi 39. peš-pot^a v Celju licitacija glede dnevne dobave kvasa; 8. marca pri komandi III. armijske oblasti v Skopljiu glede dobave pisarniškega in knji-govezniškega materiala ter glede dobave kvasa; 17. marca pa pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani gleda dobave 4900 ton lignita. = Dobave. Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 7. marca ponudbe glede dobave 350 kg niklja, 10.000 kg pločevine, 2000 kg jekla, 500 kg olja za kompresorje, do 14 marca pa glede dobave 36 komadov peres. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 15. marca ponudbe glede dobave 4 komadov usnjenih gonilnih jermen. — Komanda pomorskega arzenala Ti-vat sprejema do 5 marca ponudbe glede dobave električnega materiala. Vršile se bodo naslednje licitacije: 27. t. m. pri Intendanturi komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 50.000 kg masti; 28. marca pri upravi dravske stalne vojne bolnice v Ljubljani glede dnevne dobave mesa, mleka in žemelj za čas od 1. aprila do 31. junija 1934; 17. marca pri skladišču I. oddelka vojno-tehničnega zavoda v Sarajevu glede dobave ca. 22.000 kg jekla. Borze 28. februarja. Po večdnevnem občuinem popuščanju se je danes deviza Milan na deviznih tržiščih zopet okrepila in tudi pri nas se_ je tečaj precej popravil. Italijanski finančni minister je izjavil, da je trdna volja italijanske vlade, držati liro na zlati pariteti, kakor i? določena s stabilizacijskim zakonom oi 21. decembra 1927. Devizi Newyork in London sta S3 za malenkost okrepili. V avstrijskih šilingih v privatnem prometu ni prišlo do prometa (v Zagrebu so bili zaključki po 8.8450, v Beogradu po 8.90). Na zagrebškem efektnem tržišču so tečaii nekoliko popustili. Vojna Skoda je bila zaključena najprej po 313, pozneje pa po 319 (v Beogradu po 318 in 314), za april pa po 311 in 315. V ostalih državnih papirjih ni prišlo do prometa. V Beogradu je bilo 7®/» investicijsko posojilo zaključeno po 75.50 in 75. 6% begluške obveznice pa eo imele promet po 54.75. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2309.01 - 2320.37, Berlin 1367.36—1368.16, Bruselj 800.79 do 804.73, Curih 1108.35—1113.85, London 173.86—175.46, New York 3408.28—3436.54, Pariz 225.88—227.—, Praga 142.29—143.15, Trst 296.57—298.97 (premija 28.5%). Curih. Pariz 20.38. London 15.7150, Nevv-y0rk 310.25, Bruselj 72.25. Milan 26.7750, Madrid 41.95, Amsterdam 208.2750, Berlin 122 6750 Duna' 56.20. Stockholm 31.05. Oslo 78.95, Kobenha-vn 70.15, Praga 12.8450. Dunaj (Tečaii v priv. kliringu.) Beograd 1151, London 24.50, Milan 46.69, Newyork 540.38, Pariz 35.59. Praga 21.72, Curih 174.26. 100 S v zlatu 128 S oan- Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 335 den., investicijsko 72 _ 74. 7°/« Blair 51 - 52. 8"/« Blair 53 — 54. 7°/e Drž. hipotekama banka 66 den.. 4% agrarne 37 den., 6°/o begluške 54 - 55. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 313.50 - 315, za april 311 - 315, 7°_'o investicijsko 72 - 75, 7°/o Blair 51 — o2 8* o Blair 53.50 — 55, 7°/» Drž. hipotekama banka 62 den., 6°/« begluške 54 — 55: bančne vrednote: Priv. agrarna banka 258 — 260: industrijske vrednota: Šečerana Osijek den., Trbovlje 105 - 110. Beograd. Vojna škoda 318, 314 zaklj.. za marc 315, 313 zaklj., 7°/e investicijsko 75 5p. vnVH.. 60/« begluške 54.7o zakli., 8°/o blair 54 50 bi 7°/o Drž. hipotekama banka 64 den.. Narodna banka 4250 — 4300, Priv. agrarna banka 260. 259 zaklj. Dunai. Državna železnice 17.50, Trboveljska 12.52, Alpine-Montan. 10.75. Blagovna tržišča ŽITO. + Chicago, 28. februarja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 87.50, za julij 86.625. za september 87.375; koruza: za maj 50.50, za julij 52.625. „ , „ + Winnipeg. 28. februarja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 68.125. za julij 69.3<5. + Ljubljanska borza (28. t. m.) Tendenca za žito nespremenjena. Zaključena sta bila dva vagona koruze. Nudijo se (vse za Slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšenica (po ml-vski tarifi): baška. 79-80 ks no 147 50 — 150: sremska in banatska. 78-/9 Uilosramov po 145 - 147 50; korura (oo navadni tarifi"): nova po 110 — 112.50: nova sušena po 122.50 — 125; nova sušena za februar 130 — 132.50: moka: baška >0« T>o 245 - 250' banatska oo 255 - + Novosadska blagovna borza (28. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet 6lab. — Pšenica: baška. okolica Novi Sad. okolica ^ombor 100 - 102: srednjebaška in sremska 101 - 103: gorniebaška 102 - 104: baška potiska in ela-vonska 104 — 106: eor-niebanateka 98 - 100: fižnobanatska Ob do 98 Oves: baški. eremsfci. slavonski 52—54 Ječmen: baški in sremski. 64/65 ka 70 - 72- pomladanski. 67/68 kg 78 — 82 — Koruza: baška in sremska stara 80 do 81; nova 63 — 65: nova 70 — 71; banatska nova sušena 69 do 71 _ Moka: baška. banatska >0g« in sOzet 177.50 _ 197 50 >2« 157 50 — 177 50: .5« 137 50 - 157 50 .6« 107 50 _ 117 50: .7« 75 - 85: >8« 72.50 - 75; sremska slavonska >0g« in .Ogg« 172 50 — 187.50; .2« 152 50 - 167 50 >5« 132 50 _ 147 50: vfl« 102 50 _ 1*250 »7« 75 - «5: »8< 79 50 — 75 Otrobi- bsSVi sremski 69 — 71: banatski 67 _ 69. Fižol: baški. sreimski 120 - 122 50 + BndimoeStanska terminska borza (28 t m.) Tendenci alaba oromei sradnii Pšenica: za marc P 57 za msi 883 — 8.84. ko roža: za maj 9.86 — 9.88, za julij 10.22 do 10.25. Velike številke Človeški možgani morajo pri večjih številkah seči po nazornostnih pripomočkih Vsakdo izmed nas je že slišal ali bral o »svetlobnem letu« in da je to proga, ki jo svetlobni žarek premeri v enem letu. Svetloba premeri v sekundi 300.000 km ali v letu 9.5 bilijona kilometrov. Kdo si more to predstavljati? Vsekako nam postane stvar umljivejša, če zvemo, da bi rabil brzi vlak za to progo 12 milijonov let. A že si je ne moremo več dobro predstavljati, če beremo, da so v Rimski cesti zvezde, ki so od nas oddaljene po 4000 svetlobnih let oziroma po 4000 krat 12 milijonov let vožnje z brzim vlakom. Na zemlji živita približno 2 milijardi ljudi. To se nam vidi strašno dosti. Toda če bi vse te ljudi zbrali na istem ozemlju skupaj, bi nam zadostovalo 500 kvadratnih kilometrov površine — kolikor znaša površina Bodenskega jezera. Tudi zemlja sama se nam vidi silno velika — dejstvo pa je, da bi bilo v sončni prostornini prostora za poldrug milijon zemeljskih krogel. Bilijon sekund ni živel niti Metuzalem, kajti v tem primeru bi dosegel starost 33.000 let. Vsakdo izmed nas bi lahko postal težak milijonar — če bi mogel pobrati »svoj« delež zlata, ki ga vsebuje morska voda. Vsa morja vsebujejo 13 trilijonov kilogramov vode in v njej dobrih 7% miliiarde kilogramov zleta. Na vsakega človeka bi odpadlo za okroglo 300 milijonov kilogramov zlata. Piramida iz srebrnih dinarjev, ki bi imela visokost Mont Blanca (4810) bi se nam zdela neznansko visoka, a vendar ne bi bila bog ve kako dragocena — če bi jo primerjali s svetovnim bogastvom. Izdala bi namreč nekaj več nego znaša jugoslovenski proračun, t. j. 13.5 milijarde dinar- Kakor v časih, ko so kralji jemali pastirlce za žene . . • Vnuk Švedskega kralja princ Sigvard se poroči z navadno meščanko! 26 letni švedski princ Sigvard se je zagledal v berlinsko meščanko Eriko Patzek in sta oba že odpotovala v London, kjer bo poroka. Po dosedanjih vesteh se bosta zaročila že 8. marca v Caxtonhallu. Princ Sigvard, ki se bo moral pred poroko odpovedati vsem pravicam, ki izvirajo iz njegovega sedanjega naslova, biva trenutno v nekem majhnem londonskem hotelu. V knjigo za tujce se je vpisal pod imenom Oswald Sigvard. Njegova nevesta pa živi v neki meščanski penziji. Brat Erike Patzkove biva v istem hotelu kakor švedski princ, njegov bodoči svak. Švedski kraljevi dom je drugače sam meščanskega izvora, kajti šele 1. 1810. je bil francoski general Jean Baptiste Ber-nardotte imenovan za švedskega prestolonaslednika. Sedanji švedski krali drži prav malo na svoj naslov in se udeležuje teniških tekem kot mister G. Princ Sigvard se je v Berlinu dolgo ukvarjal s filmsko režijo. Baje mu je vlil pogum za zvezo z meščanko njegov sorodnik princ Lenart, ki se je oženil s švedsko meščanko Karin Nisswandt. Njun zakon je prav srečen. Čitatelje utegne mogoče zanimati tudi to, da je princ Sigvard tisti, ki se je svoj-čes navduševal za zakon z Greto Garbo, ki je zdaj v Ameriki vzela za moža filmskega režiserja Mamouliana. Toda tedaj so se njegovi nameri uprli starši. Tudi zdaj so ga skušali pregovoriti, naj se ne pregreši proti krvi svojih prednikov. Da vzame za ženo hčer meščanskega trgovca, ki se je z lastnimi sposobnostmi povzpel do velikega bogastva, se mu vidi čisto naravno in pravilno. Obleke za gospode po meri ali pa blago za obleke modernih vzorcev, najboljših kvalitet, po najnižjih cenah pri Drago Schwab, Princ Sigvard, vnuk švedskega kralja, fotografiran v Londonu s svojo nevesto Eriko Patzek, hčerjo berlinskega industrijca Aleksandrova c. Pol stoletja nI spregovoril Mož, ki ni bil mutec in vendar ni govoril V Detroitu je umri pred nekoliko dnevi čudak, ki ni 50 let spregovoril nobene besede, dasi ni bil nem. Šele na smrtni postelji je izdal zdravniku skrivnost svojega življenja. Možakar, po imenu Ernest Sidv, se je v mladeniških letih seznanil z neko lepotico, v katero se je smrtno zaljubil. Okrog dekleta pa se je sukalo še mnogo drugih mladih ljudi, čeprav brez uspeha, ker je odbila vsakega snubca. Z veliko težavo se je Sidvju posrečilo, da ga ni odklanjala kakor druge in da ga Kovač iz Gretna Greesta Kakor je naš list že poročal, je mala Škotska vasica Gretna Green izgubila svojo glavno atrakcijo. V starosti 84 let je umrl tamošnji kovač Hugh Mackie, ki je imel po starem izročilu pravico zvezati nad svojim nakovalom zaljubljene pare z vezmi svetega zakona. Neštete pare, ki so bili drugod srečavali najhujše ovire in ki bi drugače morda nikoli ne postali mož in žena, je Hugh Mackie zvezal Za vse življenje — ali vsaj do ločitve. In oblasti se niso upale osporavati mu to pravico. Sedaj ko je umrl, bo romantike v Gretna Greemu menda konec. je nekoč povabila celo na večerjo k svojim staršem. Ti so fantu, ki jim je bil očitno všeč, postregli z vsemi dobrotami in so mu tudi dovolil, da je po večerji spremil dekle do neke prijateljice. Na povratku domov je mladenič srečal skupino svojih tovarišev o katerih ni vedel, da so prežali nanj, ker so bili zvedeli za njegov poset pri dekletu. Bil je malo okajen in v tem razpoloženju jim je izble-betal vse, tudi to, kje se dekle sedaj mudi. Nato so se poslovili. Sidv ni vedel, kakšna strašna novica ga čaka za naslednji dan. Ko je zjutraj vstal s težko glavo in »e oblekel, je vrgel pogled v liste in ostrmel. Poročali so o strašnem umoru, ki so ga ponoči izvršili neki mladeniči nad mladim dekletom iz ljubosumnosti in maščevalnosti, ker ni hotela o njih ničesar slišati. Dekle je bila mladenka, ki jo je Sidy smatral že za svojo zaročenko. In sedaj se je tudi spomnil, da je bil morilcem v svoji pijanosti sam izdal kraj, kamor jo je bil spremil. To ga je tako pretreslo, da je prisegel, da ne bo nikoli več spregovoril besede. In priseg« se je tudi držal do zadnje ure. Petdeset let je trpel, molčal in se> izogibal človeške družbe. Smatrali so ga za mutca in nihče ni vedel, s čim se preživlja. Šele po njegovi smrti so zvedeli za tragedijo njegovega življenja. ČE BEREŠ TO, IZVEŠ? moški kras«, a tudi vse druge nadležne dlake v najkrajšem času brez uporabe vode, mila, rezila in brusilne priprave. S tem aparatom je vsaka poškodba kože izključena, ker ne pride noben gibljivi del s kožo v dotik. Britje po tem načinu je prav za prav neke vrste košnja, a tako lahka, da je niti ne občutiš. Rezilna glava aparata sestoji iz vnanjega negibnega in notranjega gibljivega rezilnega glavnika. Vnanji glavnik zajema dlaKe, notranji pa jih v zvezi z majhnim motorjem v hitrem gibanju sem in tja reže še pod kožo. Koža se pri britju, ki je obenem nekakšna masaža, prepoji s krvjo in postane kmalu spat gladka ln napeta. Nadaljnji prednosti tega britja sta ti, da se rast ne pospeši niti po čestl uporabi in da dlake ne potemnijo. Aparat se priključi direktno na vsako hišno napeljavo 110 do 125 voltov, na višje napetosti pa preko univerzalnega upornika, ki je priložen vsakemu aparatu. Možnost električnega udara je izključena. Novejši sistemi električnega brivca delujejo v ostalesm s pomočjo baterij, kakršne se uporabljajo za žepne svetiljOte. Za pomlad Slamnik kostanjeve barve z rumenim žametom. (Pariški model) Nov delovnik ameriškega novinstva Ameriški predsednik Roosevelt je podpisal novo uredbo o delu v novinarskih podjetjih. Uredba določa, da smejo delati novinarji in drugo časopisno osobje v mestih z nad 750.000 prebivalci, če izhaja list v nakladi nad 75 000 izvodov, samo pet dni v tednu ali skupno 40 ur. Stare plače v Ameriki Ameriški senat je sprejel sklep, da se ukine svoječasno okrnjenje prejemkov državnih uradnikov, ki se jim imajo od 1. junija letos naprej izplačevati plače po prejšnjih določbah. Vlada je že dovolila za izvedbo tega ukrepa 189 milijonov dolarjev. Pravkar je izšla JURČIČEVA ŠTEVILKA ILUSTRIRANE TEDENSKE REVIJE ,,ŽIVLJENJE IN SVET" (Glej poročilo v današnjem Kulturnem pregledu) Nemčija gradi strategične ceste •Pariš FRANCE! HONCRIC /1 / SUltfjSE .......,S\ /V t\ italie y0 u gos lavi et\ Karta kaže obsežno omrežje modernih avtomobilskih cest, ki bodo prepregale nemSko državo od severa proti jugu, od vzhoda proti zahodu. Te ceste imajo velik strateški pomen — in za to gre hitlerjevskemu režimu očitno v prvi vrsti Umor pri v temi Francoska javnost nerazpoložena zaradi policijskih neuspehov — Kazenski postopek proti pomagačem Staviskega Preiskava o skrivnostni smrti sodnika Princeja postaja čedalje bolj zamotana. Naziranje, da se je Prince zastrupil, ki je zaradi nejasnosti slučaja začelo dobivati konkretno podobo, je propadlo. Ravnatelj toksikološkega laboratorija dr. Kohn Abrest, ki je kemično analiziral pokojnikova čreva, je Izročil državnemu pravd-ništvu črno na belem, da je njegova preiskava popolnoma negativna. Združenje sodnikov v Franciji Je razpisalo pet najgrad v skupnem znesku 40.000 frankov za tiste, ki bi pomagali pojasniti skrivnostne okolnosti Princejeve smrti. Dosedanja preiskava torej ni rodila uspeha. Dijonski preiskovalni sodnik Ra-but je sklenil speljati preiskajvo na novo pot. Istočasno poročajo iz Dijona, da so v zadnjih dneh prejele gotove osebe pretilna pisma, ki bodo nemara odkrila pravo sled morilcev pokojnega sodnika. Središče poizvedovanj o Princejevi smrti pa je slej ko prej v Parizu, kajti policija domneva, da je bil zločin zasnovan v prestolnici, kjer se prav gotovo tudi skrivajo morilci. Zato so oblasti pozvale vse potnike, ki so se vozili v Dijon z istim vlakom kakor Prince, naj se javijo v interesu preiskave. Dosedanji neuspeh policije po- Sofer Morel, ki Je peljal Princeja rišld kolodvor na pa* vusroČA ▼ Javnosti veliko nejevoljo ln drf pariSkega časopisja zastavlja policiji vprašanje, če se preiskava sploh vodi v smeri, ki lahko računa na pozitivni rezultat. >Le Journal« poroča, da je pričakovati preiskave proti bivSim (ministrom. Dali-mlerju, Raynaldyju in Renaultu ter proti višjemu državnemu tožilcu Pressardu, zetu bivšega ministrskega predsednika Chautemipsa zaradi popuščanja oblasti pri goljufijah Staviskega. Huda je obtožfoa policijskega komisarja Bayarda, Id mu očitajo, da Je bil ne le v tesnih osebnih odnosih s Staviskim, ampak je pomagal sleparju tudi s priporočili. Bayard je baje dal Staviskemu legitimacijo, ki ga je povsod priporočila. Nekoč je bruseljsko državno tožilstvo vprašalo pariško policijo za informacije o Staviskem. čigar ime se je tedaj imenovalo v Belgiji v zvezi z neko tatvino draguljev. Pariška policija je na ta dopis po Bayardiu odgovorila, da se ji niti ne sanja o tem, kdo je Stavisky. Bayard je torej direktno sokrtv manipulacij Staviskega. Parlamentarna preiskovalna komisija, ki ji je poverjena preiskava afere Stavisky. se je že sestala v Parizu ter je ugotovila nekatere osebe, ki so se okoriščale s čeki Staviskega. Komisiji je na vpogled skupno 700 čekov, ki se glasijo na vsoto 150 milijonov frankov. Komisija si prizadeva, da bi dognala, kdo je prejel vsoto 30 milijonov frankov. Ugotovljeno je, da sta dobila od Staviskega po dva miliiona frankov njegova osebna tajnika Depardon in Romasnino od katerih pa je slednii Izginil. Stavisky je podpisal za 40 milijonov frankov čekov z lastnim imenom, a od teh iih je- porabil le neznaten odstotek zase. D^nar. ki ga je dvisrnil. Je šel v žene vplivnih politikov. Dobro informirani krosi pravijo, da bo nastala lz tega dela preiskave še neslutena senzacija Preiskovalna komisija je že naprosila poštnega ministra, naj JI dovoli prečitati originalne brzojav- ke, katere je naslovil StavisScy prt volitvah na 20 francoskih poslancev, »Nouvelle Litteraire« pa poročajo, da je imel Stavisky misel, kako bi ustanovil literarno nagrado za dela neoporečne moralne vsebine. Nameraval je v ta naznec voliti Francoski Akademiji znesek 100.000 frankov z naročilom, da se mora za ta de-nar osnovati posebna ustanova, po v«orc»i Goncourtove akademije. VSAK DAN ENA Dobrosrčen otrok Oče: »Pomisli, moj mali, ubogi otroci ▼ sosedni hiši so brez očeta in matere, še tete nimajo. Ti imaš pa vse, kar želiš — ali jim ne bi hotel česa odstopiti?« 4 Otrok: »Dajmo jim staro mater!« ----------... s. Vdova po sodnem svetniku Princeju zapu»ca s svojimi otroki pokopališče po pogreba ŠPORT Slalom tekma na Rožci Medkhibska tekma v slalomu, ki Jo je priredila prošlo nedeljo jeseniška podružnica TK Skale na Rožci, je Pila brez dvoma ena najlepših, pa tudi ena najtežjih slalom tekem v letošnji seziji. proga, ki se je začenjala tik pod sedlom na Rožci in se končala pri skalaški koči na Rožci, Je bila prav posrečeno izpeljana, zahtevala pa je od tekmovalca popolno obvladanje smuške tehnike. Tekme se je udeležilo vsega 9 klubov s 37 tekmovalci, med njimi skoro vsi naši najboljši slalomisti. Borba, ki se je razvila," zlasti za prva mesta, je bila zato izredno ostra.. ]>rvo mesto si Je priboril Ciril Praček, Skala, Jesenice, 3:37, drugo mesto žnidar Kmil, Gorenjec, Jesenice, 3:40.2, tretje Novak Jože, Skala, Jesenice 3:53; sledijo Frenk Čarman, SK Tržič, 3:53.2, Luck-mann Pavel, Skala, Jesenice, 4:04.4, Me-javšek Mirko, SPD Celje, 4:13.2, Stransky Edy, SK Tržič 4:14.3, Riko Ankele, SK Tržič, 4:16.6, Tratnik Franc, Sokol, Javor-nik, 4:21.8. Robič Joža, SPD Kranjska gora, ' 4:29.4. laven konkurence sta dosegla Juniorja Ti: Skale Schv/ab Frid. in Klein Bruno odlična časa, in sicer prvi 3:56.6 in drugi 4:00.4. Tekmi je prisostvovalo nenavadno mnogo smučarjev, ki so z zanimanjem sledili napeti, a lepi borbi. Snežne razmere po bile prav dobre. Službeno iz LNP (Seja k. o. 22. februarja 1934.) Navzoči: gg. dr. Kosti, Logar, getina, Galof, dr. Dovgan. Tomšič, Pogorele, Bucik. ]£aazmje se po 5 13 starega k. pr. Dro- bež Lado. SK Mars, b 14dnevno zabrano igre. Kazen mu poteče 10. marca. Izključitev igralca Repotočnika Avgusta (Primorje) pri tekmi Mars : Primorje 6. januarja t. 1., se zabeleži. Ustavi se kazensko postopanje proti igr. Jenku Albinu (Mars) zaradi pomanjkanja dokazov. Ustavi se kazensko postopanje proti igralcu Zavrlu Ruditu (Mars) zaradi pomanjkanja dokazov. Zabeleži se izključitev igralca Petelina Ivana (Primorje) na tekmi Mars : Primorje 6. januarja t. 1. Kaznuje se po § 19 k. pr. Trček Ivan (Mars) z enomesečno zabrano igre; kazen mu poteče 24. marca t. 1. Kaznuje se po § 31 v zvezi i 14 k. pr. igralec Pavšek Albert (Korotan, Ljubljana) s sedemdnevno zabrano igre; kazen mu poteče 3. marca t. 1. Kaznuje se po § 14 starega k. pr. z uporabo § 7 istega pr. igralec Trček Ciril (Korotan, Ljubljana) z enomesečno zabrano igre; všteje se mu suspenz in mu je s tem kazen potekla. Zabeleži se izključitev igralca Starmana Iv. (Sloga, Ljubljana) na teikmi Korotan : Sloga 10. decembra 1933. Zabeleži se izključitev igralca Uršiča Franca (Korotan, Ljubljana) na tekmi Korotan, Kranj : Korotan" Ljubljana, dne 7. januarja t. 1. Kaznuje se igralec Sagadin Lojze (Korotan, Ljubljana) po § 13 starega k. pr. s 14dnev-no izbrano igre; kazen mu poteče 10. marca t. 1. Kaznuje se igralec Brodnik Ivan (Hermes) po § 24 starega k. pr. z uporabo § 7 istega pr. s Tdnevno zabrano igre; kazen mu poteče 3. marca t. 1. Ustavi se postopanje proti igralcu Smolnikarju Dragu (Reka) zaradi nezadostnih dokazov. Ustavi se ka-»snsko postopanje proti igralcu Francu Zupancu (Mars) zaradi pomanjkanja dokazov. Uvede se kazensko postopanje proti igralcu Kovaču Stanku (Domžale) zaradi žalitve sodnika na tekmi Slo-von : Domžale dn*5 14 januarja t. 1. Ustavi se kazensko postopanje proti igralcu Bavčeviču Nikoli (CSK) zaradi nezadostnih dokazov Suspendira se po § 55 k. pr. igralec Ceglar Franc (Slovan) Zabeleži se izključitev igralca šušterja Roberta (Amater) in Hribarja Hinka (Trbovlje) na tekmi Amater : Trbovlje 18 februarja t 1. Uvede se kazensko postopanje proti Igralcu Jakši Tonetu (Svoboda, Vič) za/radi nedostojnega obnašanja pri tekmi Svoboda : Disk 11."februarja t. 1. Uvede se kazensko postopanje proti igralcu Sagadinu Lojzetu (Korotan, Ljubljana) in Močniku Stanetu (Hermes) zaradi prestopka na tekmi Hermes : Korotan 11. febr. t. 1. — Logar, tajnik m. Službene objave OO LNP, Maribor. V nedeljo 4. marca se vrše na igrišču SK Železničarja v korist blagajne LNP tekme 4 moštev po naslednjem vrstnem redu: ob 14, tim rdečih proti timu zelenih, ob 15.30 tim modrih proti timu belih. Drese stavi jo na razpolago IS3K Maribor in SK železničar (modre), SK Rapid (bele) in SK Svoboda (zelene). Vsak klub mora za svoje igralce preskrbeti čevlje, dokolenice ln "črne hlače. Vsak klub mora postaviti po tri reditelje, ki se morajo javiti točno ob 13 30 Službujočemu odborniku. Službujoči odbornik g. Bmmen. Ob 13 30 morajo biti na igrišču železničarja tile igralci: Bau-mel. Gomolj St.. Korent, Kirbiš, Konič, Marčinko, Oka. Pišek I., preatoni. Seničar Vesnaver, Vidovič, Werbnik Sinkovič, Ze-lan, zeonc in kompletno moštvo SK Svobode. Ob 15. morajo biti na i°Tišču: Barlo-Tič, Frairureš I n in m, Fučkar, Jurgec. Kosem. K^-osteter. Lešnik, Heler. Prinf-15, Pezdičpk Eferl Paiilin. škof, Vodeb, Ogrizek, Habiht. Wasmer. Seifert. Mahajnc. Selitve srh ofer. Ronjak. Vsi navedeni se moralo pod prptnio zabrane javiti kapetanu OO g. dr. PlaninSfku. ki bo odredil definitivno postavo pr>sampzn1h moštev. — V Ptuju se vrši ob 14 30 na igrišču Ptuia nogometna tekma med SK Dravo : SK Ptnlem. Službujoči odbornik g. Berginc. Vstopnice stavi na razoolago SK Ptuj. — V Murski Roboti se vrši ob 15 nogometna tekma SK panoniia : SK Mura.. Sbižbujo-či odbornik g Krsimbenrer Vstopnice stavi na razoolasro SK Mura — V Cakovcu pa na igrišču Cakovočkega SK nos^nietna tekma Ca kovčki SK : Gradi am siki sk. STužbuloči odbornik g. prof. Jelačlč. — Vstopnice starvi na razpolago Cakovečki športni klub. LfnbljnnSkl plavalni podsavez. Seja upravnega odbora dr.r.es ob 18.30 v kavarni Evt'/t/. Zaradi važnosti udeležba vseh od^T:".™/ milna CoIt^š! oocromet. V nedeljo 4. t. m. bosta ns Glazili v Celju dve tekmi za poškodb en' fond LNP Ob 14. Atletiki proti Olimp, ob 16. pa SK Celje in SK Jugoslavija. SK Ilirija (hockey sekcija), plenarni sestanek hockeystov bo drevi ob 20. v klubski sobi v Evropi. Na sestanek prinesite draice in vso opremo, ki jo imate še doma. Udeležba je za vse igralce obvezna, ker se bomo dogovorili o treningu v poletni sezoni. — (Nogometna sekcija). Trening za prvo skupino bo danee od 15. dalje na Igrišču. Udeležba zaradi nedeljskih tekem obvezna. 2SK Hermes (uprava Igrišča). Danee ob 20. seja uprave Igrišča pri Kočarju. Vabijo se gg. Cerkvenik, Sterle. Simčič, Nemec, Sernec, Habiht, Marinko. Zaradi važnosti polnoštevilno. — (Nogometna sekcija). Danes od 15. dalje trening vseh igračev na igrišču. SK Mar«. Danes ob 20. v gostilni Star-bek strogo obvezen sestanek zaradi nedeljske tekme s Korotanom. Javijo naj se: Ivo Dolinar, Stipo, Zavrl n, Krošovec, Kore-le, Jenko, Vrhovec, Lado, Burgar, žigon, Wolfart, Humer I in II in Zadnik. Težkoatletska sekcija SK Jugoslavije v Celju bo nastopila v nedeljo 4. t. m. ob 20. v hotelu Henke v Laškem. Sodelovalo bo deset najboljših celjskih atletov. Vremensko poročilo JZSS Telefonično po stanju današnjega dne. Na Gorenjskem slaba, na Pohorju ugodna smuka. BohinJ-Bistrica: +1, pooblačeno, 50 cm južnega snega, smuka slaba. Bled-jezero: 0, zelo oblačno, 25 cm južnega snega, 25 grapavega ledu. Kranjska gora, Rateče-Planica: +1, barometer pada, visoka megla, sneg južen 60 cm. Mariborska koča-Pohorskt dom: —1, 60 cm srenja, smuka ugodna, »ankališče uporabno. Ruška koča: —1, 70 cm trenja, smuka ugodna. Klopni vrh: —2, Jasno, srenj 90 cm. smuka dobra, skakalnica uporabna Pesek; —2, srenj, 20 cm, smuka dobra. Seniorjev dom: —2, zelo oblačno, 110 cm srena, smuka dobra. Čimžat nad Falo: —1, Jasno, srenj, 70 cm, smuka ugodna Sv. Lovrenc na Pohorju: —1, jasno, 50 cm srenja, skakalnica in sankališče uporabna. Ribnica na Pohorju: —1, jasno, 65 cm srenja, smuka dobra. Rimski vrelec: —2, zelo oblačno, 20 cm srenja, smuka ugodna. Smučarski dom Ljubljana na Pokljuki. 27. februarja: —3, oblačno, mirno 140 cm podlage, 30 cm novega suhega snega. Smuka dobra. Kofce, 28. februarja. —9, menjajoče se jasno in oblačno, na podlagi 30 cm novega snega, smuka prav dobra. K Sfi Četrtek, 1. marca. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 18: Nega bolnika (gn. Hočevar - Megličeva). — 19: Pogovor s poeljšalci. — 19.30: Plošče po željah poslušalcev. — 20: Pnenos koncerta iz Zagreba. — 22: Čas, poročila, radio jazz. Petek. 2. marca, LJUBLJANA 11: Šolska ura: Ob SOletni-ci Jurčičevega rojstva (dr. Kolarič). — 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 18: Slovenska narodna p^sem v samospevih (plošče). — 18.30: Alkohol in kriminaliteta (dr. Bajič). — 19: Sokolstvo. — 19.30: Izleti za nedeljo. — 20: Orgelski koncert g. Pavla Rančigaja. — 20.30: Vokalni koncert Štefke KoremSanove. — 21: Ruska glasba radio - orkestra. — 22: Čas. poročila, radio jazz. ZAGREB 12.30: Plošče. — iT; Koncert rufftecra zbora in orkestra baklah. — 20: Klavirski koncert. — 21: Violinske skladbe. — 22.15: Plesna muzika. — PRAGA 19.05: Godba na pihala. _ 20: Koncert češke filharmonije. — BRNO 19.05: Program iz Prage. — VARŠAVA 20.02: Simfoničen koncert. — 22.40: Plesna muzika. — DUNAJ 12: Plošče. — 17.30: Koncertna ura. — 19: Koncert ciganske kapele. — 20.15: Tirolske balade. — 22.20: Plošče. — BERLIN 20.25: Slušna igra. — 21.05: Orkester. — 22.20: Plesna muzika. — K5NIGSBERG 20.10: Brahmeova IV. simfonija. — 21: Igra. _ 23: Nočni koncert. _ MCHLACKER 20.10: Mešan glasbeni program. — 22.45: Plošče.— 24: Nočni koncert. — Ciganska sodba. — Repertoar DRAMA. Začetek ob 20. Četrtek, 1. marca: Turške kumare. Izven. Izredno znižane cene od 6 do 20 Din. Potek, 2.: Zaprto. Sobota, 3.: Viso^ka kronika. Proslava 25-letnice umetniškega delovanja ge. Marije Vere. Premiera. Izven. Nedelja, 4. ob 15.: Kultjrna prireditev v Črni mlaki. Izven. Izredno znižane ee-ne od 6 do 20 Din. — Ob 20: Char-leyeva teVisoške kronike«. Gospa Marija Vera, ena naiodlienejših članic slovenskega gledališča, ei je izbrala za svojo ju-bileijno predstavo ob 251etnici svojega umetniškega delovanja, dramatizacijo Tavčarjevega romana, ki jo te oskrbela eama. Iz obširnega zgodovinskega romana je izbrala 12 najznačilnejših slik ter nam jih postavila na oder. V posameznih slikah nastopajo vse najvažnejše zgodovinske osebe z Visokega. Škofje Loke in bližnje okolice. V delanje so vpletene tudi pevske in glasbene točke, ki jih ie za to priliko napisal sklada-teli prof. Matija Tome. Tudi v scenskem pogledu je ekrblfeno. da bodo slike posameznih dejani čim resničnejše. Posneta ie pokratina. vieoška graščina, glavni trs v Skofji Loki itd. V posameznih vlogah nastopi ves naš dramski ansambl, neka/teri imajo tudi po več vlog. sai iih je v celoti 34. poleg številne komparzeriK ki nastopa v posameznih slikah. Plese je naštudirai baletni mojster s. Golovin. nove dekoracije je po skicah g. Uljaniščeva izdelala gledališka slikama. Premiera bo v soboto izven abonmaja. POZOR! AGRADNO TEKMOVANJE! Če hočete dobiti nagradno Agfa-Box-kamero št. 24? Ta mali izvrstni aparat vsebuje vse prednosti moderne tehnike in to: dobro optiko, enostavno manipuliranje, splošno dobre rezultate tudi pri začetnikih, posebno pri uporabi najobčutljivejšega Agfa Isochrom filma. Hitite! Nagradno tekmovanje traja samo kratek čas. Najdite bankovec po sto dinarjev, ki v svojih Številkah vsebuje cifre 2 In 4 tako, da morete sestaviti Številko 24. Pojdite s tem bankovcem do kakega fototrgovca, pa Vam ga bo zamenjal z Agfa Box kamero velikosti 6 x 9 cm. Gostovanje dr. Mak-a Adriana. V soboto bo gostoval v operi >Carmen« v vlogi Don Joseja naš rojak, tenorist dr. Maks Adrian. Vlogo Don JoseSevil!ski brivec« za 6talni abonma ra »Seviljski brivec« za stalni abonma ša komična opera svetovnega repertoarja. Zasedba je naslednja: Rosina V. Popoviče-va, seviljski brivec g. Janko, don Basilio M. Rus. don Bartolo D. Zjpan, grof Almaviva g. Banovec. Opero dirigira Neffait. Mariborsko gledališče Začetek ob 20. četrtek, 1- marca: Zaprto. Petek, 2.: Zaprto. Sobota, 3.: Gospodična. PoslednjiS. Globoko znižane cene od 15 Din navzdol. Obvestilo! 2088 Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem prevzel mesnico V ROŽNI DOLINI C. VI., ŠTEV. 4 katero otvorim v soboto, dne 3. marca t. 1. Prodajal bom prvovrstno meso: govedino, svinjino, teletino, ter razne mesne izdelke. Za meso uvoženo nazaj v mesto je trošarina že plačana. Odslej dalje bom prodajal tudi govedino na stojnici šolski drevored Ljubljana. Za obilen obisk se vljudno priporočata Julija in Josip Javomik (»WIENER MESSE«) od 11. do 17* marca 1934 (V Rotundi do 18. marca) Sejem za luksuzne predmete ln vsakdanje potrebščine. — Sejem za pohištvo. — Britanska razstava. — Madžarska razstava. — Sejem za tkanine — Konfekcija za dame ln gospode. — Pletenine. — Modna kožuhovina. — Keramika in steklo. — »Lepo potovanje.« — Internacionalna razstava avtomobilov ln motornih koles. — Tehnična razstava. — Sejem stavbarstva ln cestnih zgradb. — Sejem izumiteljev. — Razstava živil. — Vzorčni sejem za poljedelstvo in gozdarstvo. — Nlkak vizum prepustnic! S sejmsko Izkaznico ln potnim listom prost prehod preko meje v Avstrijo. — Madžarski prepustni vizum se dobi proti izkazu sejm-ske legitimacije na meji. — Znaten popust pri vožnjah na jugosl., madžarskih ln avstrijskih železnicah, na Donavi. Jadranskem morju ln v zračnem prometu. Pojasnila vseh vrst pri „Wiener Messe" — A. G. Wien VII. kakor — u trajanja Lipskega pomladnega velesejma — pri informacijskem oddelku v Llpskem. Rlngmesshaus, ln pri *astnih zastopstvih v Liubllanl- Avstrijskem konzulatu. Dunajske cesta 31 — pri Zvezi za tujski proir.e* v Sloveniji fPutnikV Dunalska ce<-& 1 — pr! Zvezi za tujski promet v Sloveniji (Putnlk) podružnica hotel Mlklič, vls-a-vis glavnega kolodvora. Veliko izbiro za moške in ženske obleke, v dobri kakovosti in najnovejših vzorcih, najdete po ugodni ceni v obče znani, preko 60 let obstoječi veletrgovini R. Miklauc „Pri Škofu" Pred Škofijo 3 LJUBLJANA Lingarjeva nI. 3 to Oi «5 O Večja čevljarska industrija Išče dobro uvedenega potnika za takojSen nastop. Resni reflektanti, ld so bili v stroki že zaposleni, naj pošljejo ponudbo s fotografijo ter navedbo dosedanje zaposlitve (prepise spričeval) pod Šifro »Reference« na Aloma Company, d. z o. z. Ljubljana. 2089 Odprodaja DAMSKE KONFEKCIJE po LASTNI CENI AVGUST IGLI6 TAVČARJEVA ULICA STEV. 3 2091 Pomočite bolne in otekle noge t kopeli » Saltrat Rodellom. Bolečine kurjih očes so olajšane že r eni minuti. Otekline izginejo. Prekomerno potenje je ustavljeno. Dodajte enostavno Saltrat Rodeli rodi v toliki meri, da dobi videz mleka Na tak način dobite kisikovo kopelj, ki zdravi, osvežuje m oblažuje. Saltrat Rodeli 9e prodaja ▼ vseh lekarnah. drogerijah m parfumerijah. Štedite — kriza! „K a r b o paket" a'.i najboljši trboreljeki premog v tsbojih nudi I. POGAČNIK trg. s kurivom, Bohoričeva 5. Telefon 20-59. Z« m&l rier.ar M-bfrj (25 kor. A. Christl: 66 SKRIVNOST EKSPRESNEGA VLAKA Roman »Menda še ne. Nekoliko čudaški sem res, a .zblaznel' je vsekako prehuda beseda. Trohica upanja je, da bi bil konec koncev vendarle grof de la Roche morilec. Posrečilo se mi je omajati njegov alibi.« »Kaiko ste to napravili?« Poirot je v pretirani skromnosti skomignil z rameni. »Imam taka sredstva. Čarovnije ni bilo treba prav nobene.« »A rubini, ki so se našli pri grofu, so bili ponarejeni!« je rekel van Aldin. »In jasno je, da za svoj zločin ni mogel imeti drugega nagiba mimo želje, polastiti se rubinov, jelite? Samo nekaj ste pozabili, gospod van Aldin. Morda ga je kdo prehitel in se sam polastil rubinov.« »To bi bil popolnoma nov pogled,« je vzkliknil Knighton. »Ali ste res prepričani o tej neumnosti?« je vprašal milijonar. »Dokazano seveda ni, a možnost je, čeprav neznatna. Vsekako je pa vredna, da jo preiščemo do dna. Treba je, da se peljeta z menoj na rivLjero, kjer bomo na licu mesta še enkrat pretehtali vso stvar.« »Ali je res neogibno, da vas premim?« »Mislil sem, da vam bo samemu do tega, da se stvar pojasni.« V njegovem glasu je zvenel očitek, ki je šel milijonarju do živega. »Prav Imate, Poirot. Kdaj odpotujemo?« »Te dni imate zelo nujne posle,« se je oglasil Knighton. A milijonarjev sklep je bil že storjen. »Mislim, da je ta posel važnejši od vseh ostalih,« jc rekel. »Velja, Poirot, torej jutri. S katerim vlakom?« »Najbolje bo, da se peljemo s ,sinjim ekspresom',« je smehljaje se dejal Poirot. 34. POGLAVJE Spet v »sinjem ekspresu« »Milijonarski vlak« je z vrtoglavo brzino dirjal v noč. Van Aldin, Knighton ia Poirot so molče sedeli v oddelku, zatopljeni vsak v svoje misli. Knighton in van Aldin sta bila vzela dva spojena oddelka, enaka tistima dvema, ki sta iih imeli Ruth Ketterin-gova in njena spletična na usodni vožnji. Poirotov oddelek je bil na drugem koncu voza. Vožnja je zbujala v vam Al d mu kar nafbolestnejSe spomine. Poirot in Knighton sta le časih izpregovorila kako besedo, da ne bi motila milijonarja. Vlak je dospel na pariško Severno postajo in počasi zavil okoli Pariza; ko je pripeljal na »Lyonsko postajo«, je Poirot mahoma oživel. Van Aldin je zdaj spoznal, da je bil Poirot zato Izbral ta vlak, da bi si mogel obnoviti ves razvoj zločina. Detektiv je kar sam igral vse vloge. Zdaj je bil spletična, ki je sama sedela v svojem oddelku, zdaj gospa Ketteringova, ko je s presenečenjem in s strahom spoznala soproga in nazadnje Derek Kettering, ko se je zavedel, da se vozi žena z istim vlakom kakor on. Preizkušal je vse različne možnosti, ki bi jih imel storilec, če bi se bil hotel skriti v sosednjem oddelku. In zdajci ga je menda obšla misel. Prijel je van Aldina za roko. »Moj Bog, na to nisem niti pomislil, da moramo v Parizu prekiniti vožnjo. Hitro, hitro, stopimo venkai.« Pograbil je vse torbice, ki jI je mogel doseči, in skočil iz vlaka. Spremljevalca sta vsa presenečena skočila za njim. Pri kontroli so jih ustavili. Vsi trije so bili dali svoje vozne listke izprevodniku v varstvo, in nihče ni bil pomislil na to. Poirot je obsul preglednika s pojasnili, ki pa uradniku niso šla do živega. »Tak zmenita se že, za Boga!« je nestrpno rekel van Aldin. »Plačajte mu vožtnjo iz Calaisa v Pariz, pa mir besedi. Taka malenkost ne sme ovirati vaših namenov — čeprav si ne morem misliti, v čem obstojijo.« A tok Poirotovih besedi je bil mahoma usahnil. Obstal je kakor kip. Roka, s katero je bil pravkar zgovorno zamahnil, mu je obvisela v zraku. »Osel sem,« je rekel. »Bogme da izgubljam glavo. Pojdimo, gospoda, nadaljujmo potovanje. Ce nam je sreča mila, mora biti vlak še tu.« Toliko da so ga ujeli. Znamenje za odhod je bilo dano, in zadnji izmed trojice je skočil Knighton na vlak, ki se je že pomikal. Izprevodnik je zmajeval z glavo nad čudnim vedenjem teh potnikov. A mož je bil pri imenitni gospodi, ki se je vozila s tem vlakom, očividno že vajen takih prenapetosti. Nazadnje so vendar že spet sedeli v oddelku. Ko je ostal van Aldin za trenutek sam s svojim tajnikom, je menil: »Kak smešen divji lov! Temu človeku se je menda popolnoma zmešalo. Do neke meje je pameten človek, a to pot se vede kakor splašena kokoš.« Ko se je Poirot vrnil, je bfl videti tako pobit, da mu je milijonar prlzanesel z očitki. Seveda, zelo se je moral premagovati, da je pogoltnil pikro opombo, ki mu je bila na jeziku. Gospodje so večerjali v jedilnem vozu; nato je Poirot predložil, da bi prebili noč v van Aldinovem oddelku. Trboveljski premo v zabojčkih CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« jj|n j . y znamkah. odgovor, priložite Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoša se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljublfana. E ?seda 1 Din. davek 2 Din, 7& šifro ali dajanje na «!ova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. S provizijskih akviziterjev m. prodajo odličnega gospodinjskega predmeta v Ljubljani takoj sprejmem. Fonndbe na os^asni oddelek »jut-a« p.-»d »Nujn «. 7156-1 Za tvornico opeke 'š-5 tcšioga iti zanes-l.lvega mojstra za vodstvo strojev in obrat« t pogonu plinskih motorje*. Po-r.-:db* z životopisom na ncslov: Brača Graner — Cakovsc. 710S-1 Pomočnico in učenko «p-ejmem tmko-j zn damsko krojaStro. Naslov po-*t og'asni oddelek Jutra. 7188-1 Pisarniško moč ▼.a laž;a VosafariSkA. r"pt. Naslov pove oerlasni oddelek »Jutra«. 7212-1 Ekonom podjeten ki veftea, dobi takoj stalno mesto. Potrebno 10—15.000 Din kavcije v gotovini. Ponudbe pod »Ekonom 1< n« oglas, oddelek »Jutra«. 7233-1 Ljuba Jurkovič: p n $$ w * V vamEM F »n »m Mimt ^V-i (Ilustriral V. Mazi) 13. Zdaj jo je šarik spremil po temnem hodniku v svoje stanovanje, globoko pod palubo ladje, in potrkal na vrata: trk, trk! Beseda IDln, davek 2 Din, za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Razpisujemo 4 mesta zastopnikov (iinkasamt-ov) to srvetovno podjetja, in sicer z« okraje: 1. Rogatec—Rog. Slatina; 2. Sevnica ob Savi— Radeče; S. Pragersko— SI. Bistrica: 4. Kozj-e—Podsre-da.. Ponudbe n« oglas. oddelek »Jutra« pod talna služba«. 7176-5 Pouk Beseda IDin. davek 2Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dijaki 12 D!n Angl., franc., nem. trg. korespondenco io ve« vnete spise izvršujem na domu. Lasten »troj Pon.k in konverzacija. — Zmeren honorar. Tvriieva št. 31/n, desno. 7088-4 Angležinja daj« ure in kune. Miss Farler. Ljubljana, Dvors-kova uJica 3/III. 7517-4 Klavirski pouk nudi učiteljica. Gre tudi n«. dom. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod anačlko »Temeljito«. 7232-4 Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Otroške vozičke in kolesa kropite dobro in poceal pri S. Rebolj & d>rug. Vošnja-kova 4. 171-6 Norveško ribje olje najfinejše, sveže, vedno v zalogi. Naročila točno proti povzetju. Piccoli. Tynševa (Dunajska) cesta Stev. 6. S48-6 3 omare svetle, perzijska oreiproga, obešalnik, žlmnica itd. po nizki ceni naprodaj na Poljanski cesti 1301. levo. — Ogledati samo dopoldne. 6962-6 Knjižno omaro krojaški šivalni stroj, kopalno banjo in omaro za obleko poceni proda Do-bršek, Karlovska cesita 3. pritličje. 7120-6 Službe išče Beseda 50 para, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 3 Din. Naj-manjs znesek 12 Din. Apreter-mojster izvežbao, posebno izvrsten t volni, pol volni, bombažu in »vili, išče službo. — Ponudbe na podruž. Jutra t Mariboru po:fr« »Bližina pošte«. 7328-19 Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Na Plaži u Barbatu iznajmljuije ee kuče »Pen-sion Keko«. sa 5 soba. salon, kuhinja i nu-zgredna proetori.a. iz povojne uv-jete. Reflektanti neka se obrate lično ili na adresu: Ke-ko Joso od Ivana, iz Berbata. o»k Rab. 7218-17 Stanovanje Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Štlrisob. stanovanje »olnčno. t vili v centru mesta oddam g 1. majem. Vprašati v Knafljevi ulici št. 13/IL 4008-21 Enosob. stanovanje manzardno. solnčno. oddam 1. maja na B!eiweisovi c. št. 9/n. 7192-21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami oddam stalni in mirni stranki v Postojnski ulici štev. 15. 7204-21 Stanovanje Stlrisotao, odn/06tev. 22. 7226-21 Dvosob. stanovanje z vuemi pritiklinami poceni "ddam s 1. aprilom v Zg. šiški štev. 176 — Kosovo. 7223-21 Stanovanje sob». kuhinje in pritiklin. z vodo in elektriko, pod errm ključem, v novi stavbi oddam s 1. marcem. — Vprašati pri Laseoii na Vodnikovi cesti štev. 17. 7245-21 Stanovanja Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Stanovanje 2—Ssobno, v centru Beži-g-ada iščem za takoj. Ponudbe na og'asni odde>k »Jutra« pod značko »Du-naVka cesta — Beiiigrad«. 7206-21/a šivilja išče dvosobno solnčno stanovanje. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 7195H21/a Dvosob. stanovanje event. tudi enosobn-o. iščem Tonudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod »Miren in točen plačnik«. 7207-21/a Beseda 50 par. davek 2 Din za šifro ali datanje na slova 3 Din N<^manjši znesek 12 Din. Mirno, solnčno sobo v centru mesta takoj od dam mirnemu in solidnemu gospodu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 7167-23 Sobo oddam gospod'čni na Jurčičevem trgu štev. 2/1. 7214-23 3 sostanovalce r Ljubljani — sprejmem Rožna ulica 35. 7187-23 Sobo lopo opremljeno, z dJutra«. ~ 7239-23 Čedno sobo z eno aH dvorna po«telja-ma po nizki ceni o^idam v centru. Nas'«*v v ogrnem vldelkn »Jutra«. 7245-23 Beseda IDin, davek 2Din. za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Slike za legitiuacije izdeluje najhitreje fotograf Hibšer Hugon, Ljubljana. Sv. Petra cesta št. 25. — Telefon 3911. 65-30 JJ. Beseda 2Din, davek 2Din. za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din. Sofija {♦igttfTio dan« predipoldne. 7,238-24 Eeseda 2 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din. Mlad trgovski poslovodja 4eJi sposnati 18—20 let staro gospodično z nek.*j premoženja, v sr.-rho ženirve. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Cvetoča bodočnost«. 7178-25 Tehnikar 56 let s^ar, poroči damo s kapitalom, v svrho izkoriščanja patenta milijonske vrednosti. Dopise ca ogl. odde'ek »Jutra« pod šifro »Visoki d oh od k"«. 7218-23 Živali Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Bel pinč se 'e zatekel. Grablovičeva ulica št. 8. 7211-27 Beseda 1 Din. davek 2 Din, za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Češenj prvovrsten, za saditi, po 3 Din. čebulček in jajca najceneje nudi šket, Stojnci-Ptuj. 7180-33 50 h! haloškega vina doJi'e-ff.1. letnika 1932 in 19 "da Ivan Babosek. ' k. Krčevina pri i 7182-33 r IJ» Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Majhno prazno sobo v blcikri pošte i i 4 e m za takoj. Ponudbe z navedbo oe-n« in -ostalih pogojev n» oelas. oddelek »Jutra« pod >&oba 400«. 7243-23/* Specijalna prikrojevalnica izdeluje vse kroje (Silite) po meri ia žurnalu, izgio-tavlja prvovrstne kost-jme m plašne ter poučuje kro-j-emje. Jožica Kumelj, ia-vež.bana v inozemstvu — Gledaiiška til. 7, pritličje. 7336-30 Informacije Beseda IDin, davek 2Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Preklic! Podpisani preklic ujeac ij-javo v »Jutru« * dn« 5P. februarja, v kateri seon v razburjenosti navedel, d» nisem plačnik za dolgov« mo-'e žene. 3. Žnida-ršič, Celje. 72S4-31 Izgubljeno Beseda IDin, davek 2Din, za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Srečka vojne škode je bila izgubljena 26. februarja. Ker za najditelja nima nobeno vrednosti — pro»:m istega, da jo odda na policiji. 7190-28 Stroji Beseda IDin. davek 2Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Šivalni stroj rabljen — ter entel stroj za pletenine, poceni p-oda K. Soss. Mestni trg IS/19. 7174-29 Motorček Vi Ks., istosmerni tok, 220 volt, v dobrem stanju kupim. Ponudbe na oglas. odde'ek »Ju'ra« pod šifro »Elektromotor«. 7205-29 UŽABNIKE ali finansirje za prvovrstno zelo rentabilno trgovsko podjetje se išče. Potreben kapital šest do osemsto tisoč v gotovini. Sodelovanje ni pogoj. Sigurnost in velika rentabilnost vloženega kapitala zajamčena. Resne ponudbe pod »Rentabilnost« na oglasni oddelek »Jutra«. 2078 Urejuje Davorin Ravljen Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoli Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezersen. Za inserauu del ie odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani