OB KONCU
LETOŠNJIH DELOVNIH AKCIJ
Nepopolne brigade, bratsko tovarištvo in še kaj!
Večina mladinskih delovnih akcij se je že končala, brigadirji so se vrnili na svoje domove, zlasti šolska in študentska mladina se je pričela pripravljati na napore v novem šolskem letu. Občinska konferenca ZSMS na Viču je bila letos organizator petih mladinskih delovnih bri-gad, vse so se že vrnile. Četudi ne ob preobilici podatkov že lahko potegnemo črto pod večjim ali manjšim uspehom mladinskih brigad.
Eno izmed meril uspešnosti posamezne briga-de, oziroraa prizadevanj Občinskih konferenc ZSMS je število brigadirjev. Če gledamo število samo za sebe, le-to ni preveč spodbudno, kajti z Viča je šla na akcijo le ena popolna brigada, še celo preveč brigadirjev je bilo v njej, ta brigada se je udeležila akcije Istra 79. Vse druge brigade pa so bile bolj ali manj nepopolne. Vendar stvar ne gre gledati le s tega zornega kota. Slišati je namreč očitke, da morajo ljubljanske občine organizirati preveliko število delovnih brigad po petdeset brigadirjev, kar naj bi bila nekakšna norma. To je najbrže tudi res, saj so morali na Viču organizirati pet delovnih brigad po petde-set brigadirjev, ki so se udeležili delovnih akcij Posočje, Istra, Ibar-Lepenac, Djerdap in ljub-ljanske delovne akcije »Pot spominov in tova-rištva«.
Preveliko število delovnih akcij potegne mar-sikje za seboj tudi slabo organiziranost delovnih akcij, saj je že marsikomu znano, da primanjku-je izkušenega kadra za mladinske delovne akci-je. Z organiziranjem klubov brigadirjev, bi se stalno ohranjal stik med brigadirji in mladinsko organizacijo, s tem bi se tudi krepila kadrovska sestava brigad, pa tudi vedno več novih briga-dirjev bi se udeleževalo delovnih akcij. O orga-niziranju klubov brigadirjev so govorili že lani, a
je ostalo le pri besedah.
Za ljubljansko delovno akcijo »Pot spominov in tovarištva« lahko rečemo, da je ubrala spod-budno pot, ki pa bi jo bilo potrebno še bolj izoblikovati. Gre namreč za sodelovanje mladih brigadirjev iz pobrantenih občin. Pobratene ob-čine so se lepo izkazale, saj so poslale na akcijo lepo število brigadirjev, tako da je bila to skoraj Jugoslavija v malem, skoraj zato, ker v prvi izmeni skorajda ni bilo brigadirja iz Ljubljane oziroma iz Slovenije. Če naj bi se mladi med seboj spoznavali in krepili bratstvo in enotnost naj bi bilo poskrbljeno tudi za takšne malenko-sti, ki to sploh niso. Druga izmena v kateri sta bili dve brigadi iz Ljubljane iz občin Ljubljana-Moste in Šiške pa ni bilo nobene brigade iz drugih republik. Socialna sestava brigadirjev ni zadovljiva, saj so brigadirji večinoma iz vrst srednješolcev in učencev v gospodarstvu, štu-dentov pa skorajda ni.
Poseben problem predstavlja osip brigadir-jev. Spomladi, ko so bile razpisane delovne akcije se jih je prijavilo toliko, da nobena briga-da ne bi odšla na pot nepopolna, vse bi štele več kot petdeset brigadirjev. Na Viču je bil osip tako velik, da so razen brigade za MDA Istra odšle na akcijo nepopolne. Vzrok temu je naj-brže v slabem šolskem uspehu.
Izo Saračevič, ki je zadolžen za mladinske delovne akcije pri OK ZSMS, ugotavlja, da so letos sredstva množičnega obveščanja, zlasti te-levizija, posvetila več pozornosti mladinskim delovnim akcijam pred pričetkom le-teh in tudi med samimi akcijami, tako da so mladi bolje obveščeni o življenju in delu v brigadah.
F. P.