Št. 42 (14Z1) Leto XXVII NOVO MCSTO, šfciriek, i'i. oktobra 1376 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI DOLENJSKI LIST Z jesenjo je Dolenjski list spet prešel na poln obseg, vsak teden ponudimo bralcem 24 strani člankov, vesti, komentarjev in drugega branja z ožje Dolenjske, Bele krajine, Posavja in Kočevske. Naša redna štirinajstdnevna Priloga bo do prihodnjih počitnic izhajala v barvi V današnji Prilogi objavljamo prispevek Marjana Legana s sejma sivoija-vega goveda, ki so ga prvič po 20 letih spet priredili na Dolenjskem. Ria Bačer piše o odkritju mednarodne mreže tihotapcev mamil, katerih pot je vodila tudi čez Dolenjsko. Naš sodelavec Miloš Jakopec je v Posočju obiskal vasico Sedlo, ki jo je potres tako razmajal, da bodo morali podreti prav vse hiše. Vas bodo na novo pozidali novo-n eški Pionirjevci. Ljubitelje dobre kapljice bo najbrž pritegnil sestavek o otvoritvi mednarodne vipoteke v Kostanjevici, o pomenu te ustanove govori za naš časnik priznani enolog prof. Miran Veselič, Bojan Budja pa je obiskal Kenijko Mary 0’Kella, ki je v novomeški porodnišnici rodila punčko, ki ji bo ime Krka. V Prilogi seveda niso umanjkale tudi stalne rubrike, uvedli pa smo tudi novo. Novinar Dela Jože Horvat se je v „Pismu iz prestolnice" dotaknil ljubljanskega gledališkega življenja. X SPET KONCERT V Domu JLA v Ribnici bo 27. oktobra koncert, na katerem bo nastopil glasbeni ansambel in pevci Beba Selimovič, Himzo Polovina in Meho Puzič. Peli bodo narodne pesmi iz Srbije in Bosne. To bo zanimiva prireditev. Omenimo naj, da je bila pesem Mehe Puzič a „0 majko sto me rodi" včasih zelo priljubljena. M. G. KAJ PA ZAMENJAVE? Vrsta izgub v gospodarstvu ni samo posledica spremenjenih razmer v zakonodaji in na tržišču, ampak tudi posledica nesposobnosti vodilnih ljudi, so ugotovili na seji komiteja občinske konference ZK v Brežicah, ko so ocenjevali rezultate polletnega poslovanja. Zahtevah so, naj v kolektivih izpeljejo tudi zamenjave, če uvidejo, da ljudje na najodgovornejših mestih niso kos položaju. Marsikje bodo morali spremeniti tudi nagrajevanje. Odločitev je podpisana Do leta 1980: nov dom za ostarele v Novem mestu ter preureditev in razširitev doma v Metliki V petek, 8. oktobra, so v Novem mestu podpisali samoupravni sporazum, po katerem bodo črnomaljska, metliška, novomeška in trebanjska občina zbrale denar za preureditev in dograditev doma počitka v Metliki in za nov dom za varstvo starejših v Novem mestu. Dom v Novem mestu in PLANINCI V KOČEVSKEM ROGU Pred kratkim je novomeško Planinsko društvo pripravilo zadnji letošnji izlet v Rog in Bazo 20. Okoli 80 udeležencev izleta je krenilo na pot mimo Podstenic do Roške žage m vse do Roga. Potem, ko smo si vsi žigosali svoje planinske izkaznice, smo se vrnili v dolino, kjer smo ob partizanski bolnici Jelendol z enominutnim molkom počastili spomin na padle borce. T. P. LETOS SLAVJE V KAPELAH občinskega se že apelah. Občinski odbor'za pripravo praznika in predstavniki družbenopolitičnih organizacij ter KS Kapele so se že dogovorili o prireditvah. Največja pridobitev za Kapele bo asfaltna cesta Župelevec-Dobova, ureditev trga pred šolo in obnova šolskega poslopja. Krajani Kapel in Dobove bodo okrasili svoje domove in tudi s tem počastili veliki dogodek, p. V. TISKANO GLASILO Ob tednu Komunista je občinska konferenca ZSMS izdala glasilo Mladi svet, tokrat v tisku. Na 14 straneh prinaša vrsto prispevkov, tudi izpod peres šolarjev, ki so pisali nalogo na temo „Moji starši delavci11. S svojimi pesmimi se predstavljajo nekateri mladi pesniki Silvo Keršič, Peter Žuraj, Zdravko Balog in Maijan Knez, ki so pesmi recitirali predzadnjo sredo v Sevnici na tribuni o kulturi. nov objekt pri metliškem domu počitka bodo zgradili do leta 1978, sam dom počitka pa preuredili v letih 1977 do 1980. V novem novomeškem domu bo 160, v novem objektu metliškega doma počitka pa 51 postelj. Z novimi prostori se ne bodo ir. ogli pokriti vseh potreb. Trenutno je domskega varstva potrebnih 290 več kot 65 let starih občanov in 120 duševno invalidnih oseb, do leta 1980 pa bo varstva potrebnih občanov vsaj 490. Sedanja predračunska vrednost naložb precej presega 44 milijonov dinarjev. Na podlagi samoupravnega sporazuma bodo zbirali okoli 42,5 milijona. Okoli 1,9 milijona x>do zbrali iz drugih virov. Sporazum zajema vsa sredstva iz obdobja 1976-1980, ki sodijo pod „oblast“ občinskih konferenc delegatov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter denar od pokojnin, izplačanih v času 1977-1980 (po stopnji 4 odst). Vsaka občina bo imela razpolagalno pravico za število postelj, ki ga bo financirala. Na dokončno odločitev o teh naložbah je imelo nedvomno velik vpliv spoznanje, da je Dolenjska glede domskih zmogljivosti na republiškem repu — na zadnjem nestu v Sloveniji. L Z. DARILO MLADEMU RODU. Teden otroka so v krški občini sklenili z odprtjem nove vzgojnovarstvene ustanove v bližini osnovne šole na Vidmu. V vrtcu je prostora za 56 otrok in ga bodo še dograjevali. V veliko veselje zaposlenih mater so v vrtcu uredili tudi jasli za najmlajše. Vrtec se lepo vključuje v prostoren kompleks osnovne in posebne šole v naselju na levem bregu Save. Prihodnje leto bodo zgradili poleg še kuhinjo, v kateri bodo kuhali po 2200 obrokov za šolarje in varovance iz vrtca. (Foto: V. Podgoršek) To ni konecf je šele začetek Kultura doslej zapostavljena v srednjeročnih razvojnih programih - Postati mora sestavni del življenja v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah Teden Komunista v brežiški občini je mimo, z njim pa tudi številne bolj ali manj uspešne prireditve, če jih ocenjujemo po odzivnosti občanov. Komite občinske konference je posvetil problemom kulture posebno sejo, na kateri so poudarili, da to ni konec kulturne akcije, ampak njen začetek. koncertov, dramskih predstav, razstav in drugih prireditev. Prav zaradi tega je nastal predlog za vzgojo kulturnih animatoijev po delovnih Do zdaj kljub nekaj posvetom v občini še ni jasne slike o tem, kolikšno pozornost posvečajo kulturi v srednjeročnih programih krajevne skupnosti in delovne organizacije, saj o teh problemih navadno razpravljajo vsi preveč ločeno od celotnega razvoja. V občini ugotavljajo bogato tradicijo amaterskega dela in razvoj poklicnih kulturnih ustanov, opažajo pa veliko težav pri obisku strani pa bi lahko povabili medse kulturne skupine in umetnike ter ponudili prostor potujoči knjižnici Marsikaj je nedorečeno tudi v sodelovanju med kulturnimi ustanovami v občini in v regiji, neizkoriščena ostaja bližina kulturnih središč in podobno. Na vse to bo treba čimprej dati odgovor. J. TEPPEY POVEJTE NAM! Po poletnem premoru smo spet obnovili uredništvo v gosteh. V torek, 19. oktobra 1976, se vidimo V ARTČAH Novinaiji Dolenjskega lista vas bomo čakali od 17. ure dalje -v prosvetnem domu. Pridite, pripovedujete nam o sebi, o svojem delu, tegobah, uspehih in načrtih, da bomo z vašim sodelovanjem lažje predstavili bralcem vaš kraj, vašo krajevno skupnost. organizacijah, kjer je še vse preveč zaspanosti. Delovni kolektivi premalo izkoriščajo možnosti za obiske razstav, dramskih predstav, po drugi KANDIDATURA NOVEGA MESTA JE SPREJETA Prejšnji teden je v Pulju zasedala skupščina občine, konference jnest Jugoslavije, ki je sprejela kandidaturo novomeške občine, da bo čez dve leti organizirala v Novem mestu naslednjo skupščino. Za novomeško občino, zlasti pa za njen turizem je organizacija te prireditve z okrog 1000 delegati velikega pomena. BOŠTANJ: O KULTURNI PODOBI KRAJA V okviru številnih prireditev ob tednu Komunista v sevniški občini je v petek popoldne obiskal Boštanj priznani hortikulturni strokovnjak Janko Jelnikar iz Ljubljane. Domačinom je najprej na predavanju pokazal številne diapozitive o tem, kako je treba skrbeti za kulturno podobo okolice doma in kraja, zatem pa je na obhodu po novem in starem delu vasi do večernih ur na samih primerih pojasnjeval, kako je treba. Pohvalno je, da ima akcija odmev med ostalimi krajevnimi skupnostmi v občini: na predavanje so prišli tudi predstavniki KS Krmelj, ki želijo v svojem kraju podobno srečanje. Zbori kmetijcev Povabilo absolventom, naj se udeležijo prireditev ob 90-letnici kmetijske šole Grm Prihodnji teden se bodo nadaljevale prireditve v čast 904etni-ce kmetijske šole Grm. 21. oktobra bo ob 9.30 na Otočcu zborovanje kmetijskih strokovnjakov Slovenije. Uvodni referat bo imel republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milovan Zidar. Popoldne bodo odprli v kmetijski šoli Grm kmetijsko razstavo s poudarkom na dolenjskem kmetijstvu. Naslednji dan, 22. oktobra, bo zborovanje delegatov in učiteljev kmetijskih in živilskih šol Slovenije, 23. oktobra pa zboro- vanje absolventov kmetijske šole in drugih gostov, in to ob 10. uri v kulturnem domu v Novem mestu. Govornik bo Andrej Petelin, predsednik Zadružne zveze Slovenije, ki je pokroviteljica proslave. Tudi tokrat je predviden ogled kmetijske razstave in gradnje gospodarskih objektov za novo kmetijsko šolo pod Trško goro. Ker osebnih vabil ne bo, so na srečanje povabljeni vsi še živeči absolventi grmske kmetijske šole, ki je v svojem 90-letnem delovanju dala slovenskemu kmetijstvu 2.000 kmetijskih strokovnjakov oz. šolanih kmetovalcev. JESENSKA SLOGA NA VASI - Ličkanje koruze je opravilo, ki pritegne na vasi mnogo ljudi. En večer pomagajo sosedje enemu gospodarju, drugič spet drugemu. Pesmi in šal ob takih prilikah ne manjka. V soboto je ličkalo pri Zalaščekovih v Boštanju nič manj in nič več kot 65 ljudi! (Foto: Železnik) Do 31. decembra 1976 BREZPLAČNO! Kaj in komu - vse o tem berite na zadnji strani današnje številke Dolenjskega Sista! Boj kajenju Ob letošnjem tednu „Boja proti TBC in pljučnim boleznim" — Nekaj dejstev V zadnjih dvajsetih letih pri nas zelo narašča kadilska razvada. Kajenje močno vpliva na človekovo zdravje. Samo za kroničnim bronhitisom umirajo kadilci štirikrat pogosteje kot nekadilci in 90 odstotkov obolelih za pljučnim rakom je kadilcev! Vse raziskave kažejo, da gre umrijivostni presežek kadilcev v primerjavi z nekadilci pretežno na račun skleroze srčnih koronarnih ‘ arterij in njenih posledic. Izračunali so, da si strastni kadilci prikrajšajo življenje za najmanj devet let Vsaka cigareta prikrajša človeka za četrt ure življenja. Zato naj kadilci premislijo, ko se borijo za daljši letni odmor in proste dneve; ti naj bi jih okrepili in jim podaljšali življenje, v resnici si pa s kajenjem brez čuta odgovornosti sami krajšajo življenje. Študije, v katerih so opazovali milijon ljudi, so ugotovile naslednja, dejstva. PRVO: umrljivost je pri kadilcih nasploh večja kot pri nekadilcih. Toda tudi kadilci niso vsi v enaki meri prikrajšani za življenje: čimveč cigaret pokade na dan, tem večja je med njimi umrljivost. Prav zaradi usodnega vpliva kajenja na človekovo zdravje bo pričakovana dolgost življenja n. pr. 35-letnega človeka kaj različna: 23 odstotkov nekadilcev po vsej verjetnosti ne bo dočakalo 65 let starosti Ce smo kadilci in pokadimo na dan le 20 cigaret, nas že 34. odstotkov ne bo praznovalo 65. rojstnega dne. DRUGO: pri kadilcih cigaret je umrljivost večja kakor pri kadilcih cigar. TRETJE: kajenje cigaret je v vzročni zvezi z nastankom nekaterih obolenj, npr. z rakom na pljučih, kroničnim bronhitisom s pljučno naduho (emfizemom), koronarne' arterije, rakom na ustnicah in v grlu. . Doslej so izolirali že sedam spojin iz cigaretnega dima, ki so se izkazale rakotvorne. Predvsem bi vsakdo v starosti nad 45 let, ki je kadilec, moral poznati zgodnje bolezenske znake raka na pljučih, saj je vsak kadilec kandidat, da oboli in na žalost tudi umre za rakom. Prvi znaki pljučnega raka so kašelj in gnojni izmeček, pri mnogih bolnikih pa tudi bežni sledovi krvi v izmečku. Nadaljnji bolezenski znak, ki lahko še vedno pripada začetnemu razvoju pljučnega raka, je pljučnica. Pri ljudeh v starosti nad 40 let, zlasti pri kadilcih, je vsaka pljučnica sumljiva. Najpogostejše preiskave, ki nam pomagajo odkriti raka na pljučih, so: rentgenska slika prsnega koša, bronhoskopija - ogled bronhijev s prostim očesom s posebnim optičnim instrumentom, biopsija bronhialne sluznice - iz sumljivih predelov bronhijev posesamo bronhialno sluz in iščemo rakave celice, citološki pregled bolnikovega izmečka, itd. Pripravite se na opustitev kajenja! Upoštevajte nasvet: 1. Ce hočete opustiti kajenje, morate biti trdno odločeni, da prenehate kaditi tako rekoč čez noč. 2. Kot človek, ki je voljan opustiti kajenje, se morate vsaj nekoliko spoznati z nevarnostmi, ki so v zvezi z nadaljnjim kajenjem. Zlasti ženske bi morale pomisliti, da lepotne okvare od nikotina ni mogoče odpraviti z nobenimi kozmetičnimi pripomočki 65 odst. kadilk cigaret kaže predčasne pojave starosti, nekadilk pa le 4 odst Moškim pa dolgoletno kajenje cigaret zmanjšujo potenco. 3. Svetujemo vam tudi, da si izberete primeren termin za opustitev kajenja, npr.: dopust čas med nosečnostjo, zadnjo cigareto na silvestrovo, družinski praznik ali dan pomembne obletnice. Dr. PETER KAPS V drugi polovici tedna se bo nadaljevalo nestalno vreme in se bo postopoma ohladilo. Prvi padavinski val bo prešel v vzhodno Slovenijo v četrtek,, drugi, manj izrazit, pa predvidoma v sobQto. tedenski mozaik Ameriški zunanji sekretar za zunanje zadeve Henry Kissinger se najbrž zadovoljno smehlja v svoji prostorni pisarni v sedmem nadstropju zunanjega ministrstva v Washingtonu, ko z brega reke Potomac opazuje negotovo zmedo, ki jo je zapustil v Afriki po svojem zadnjem obisku na črni celini. Dejstvo je namreč, da je zvitemu politiku — ne prvič — uspelo različnim ljudem povedati različne stvari tako, da si lahko iz navideznega soglasja, ki naj bi bilo doseženo o usodi afriškega juga — vsakdo prikroji sebi pov-šeči sklepe. To je namreč občutek, ki se poraja opazovalcu te dni ob branju izjav, ki prihajajo zdaj iz tega in zdaj iz onega afriškega mesta. Vsak si bodočnost afriškega juga razlaga po svoje in čeprav naj bi bila ta bodočnost v Kissingerjevi verziji mirna in lepa, je pot do nje vendarle zelo zamotana. Res je, da sta predsednika obeh afriških rasističnih režimov pristala na Kissingerjev predlog o postopnem prevzemu oblasti s strani črncev, toda podrobnosti o tem so skrajno nedorečene, in si vsakdo predstavlja po svoje... Še en (ne)uspeh politike postopnih korakov... Simon Wiesenthal, znani lovec na naciste in vodja dunajskega centra židovske dokumentacije je > izjavi za pariški Figaro povedal, ia je na svobodi še vedno nekaj milijonov članov nekdanje Hit-'erjeve nacionalsocialistične itranke in da tisoči med njimi ak-ivno poskušajo uresničiti svoje elje po »četrtem rajhu«. Wie-:enthal je izjavil, da je nacistov tajveč v Zahodni Nemčiji in Avstriji,' v Južni Afriki in Latinski Ameriki, da pa so izredno dejavni udi v Zdr uženih državah Amerike. Rekel je, da je njihov vpliv na nolitiko in gospodarstvo v teh deželah še vedno izredno močan in ia ga izrabljajo za svoje namene er cilje... Cilji ostajajo, sredstva ;e (malenkostno) spreminjajo... Medtem pa je prišla iz Združe-lih držav Amerike novica, da bo 'zrael dobil najsodobnejše vrste orožja iz ZDA, kar so sklenili r Washingtonu... »Šibki« morajo jselej imeti svoje zaščitnike... Ostajamo pri besedah Vse več glasov slišimo, in pred kratkim je na to opozorilo tudi predsedstvo CK ZKS, da imamo izredno velike probleme v našem sistemu delitve dohodka in osebnih dohodkov in da je treba zaostriti odgovornost na tem področju. Te ugotovitve so še toliko bolj vredne pozornosti, ker se zelo dolgo časa zavedamo, da sistem, ki ga imamo, ne ustreza temu, kar želimo in hočemo, in da smo doslej, razen v besedah, še prav malo naredili. Razprav zagotovo več ne potrebujemo, ker smo doslej osnovna načela že dovolj jasno opredelili, kljub temu pa je naš odnos še vedno zelo različen. Srečujemo se namreč s pravo paleto mnenj, ki segajo od nezdrave uravnilovke do poskusov nagrajevanja po učinku, ki bi presegalo vse razumljive meje. Zato bi že zdavnaj morali prenehati govoriti na splošno in zahtevati od vseh, ki-so to dolžni storiti, da predložijo povsem konkretne predloge o sistemu nagrajevanja v konkretnem delovnem okolju. TELEGRAMI MADRID — Španska vlada premiera Adolfa Suareza, soočena z izredno hudo gospodarsko krizo, ki zavzema zadnje mesece dramatičen obseg, je sprejela paket nujnih ekonomskih ukrepov z namenom, da bi te procese zaustavila vsaj trenutno, medtem pa bi iskala trajnejše rešitve. BEOGRAD — Predsednik zvezne konference SZDL Jugoslavije Dušan Petrovič je sprejel delegacijo ženske lige Zambije, ki jo vodi članica CK Združene partije nacionalne neodvisnosti in voditeljica ženske lige B. S. Kankasa. Poglavitna je predvsem že zdavnaj znana ugotovitev, da imamo vse premalo ekonomskih spodbud. Če tega ni, se nujno izgubljamo v splošnih načelih in ne znamo več ločevati dobrega in slabega dela oziroma konkretnega delovnega učinka. Te ugotovitve nikakor ne veljajo samo za delavce v klasičnem pomenu besede, temveč za vse: za direktorja, za pedagoške delavce, za zdravnike in tako naprej. Mnogi na eni strani prevzemajo na svoja pleča velike odgovornosti in kažejo izredno ustvarjalnost, pa vendar niso za vse to nič boljynagrajevani kot drugi na podobnih delovnih mestih, ki jim brezskrbno tečejo delovne ure iz dneva v dan. Najbolj kričeče pa so zagotovo razlike med delavci v proizvodnji in administrativnimi delavci v večini naših delovnih kolektivov, saj so drugi nasploh mnogo bolje nagrajevani. Vse to ne ustvarja samo precejšnjih trenj v kolektivih, temveč nujno vpliva tudi na naše razmere danes in jutri. Ne smemo namreč pozabiti, da se prav na tej podlagi ustvarja tudi odnos do ISLAMABAD — Tuje agencije poročajo, da so trije oboroženi Palestinci napadli sirsko veleposlaništvo in stanovanje sirskega veleposlanika v pakistanskem glavnem mestu in tako protestirali proti sirski intervenciji v Libanonu. Agencije poročajo, da so napadalci vrgli več ročnih granat na hišo sirskega veleposlanika, nn nn cra/in ni kil niKra ronion Pn tok nndtitkih Sp nnliriii) —- na sliki 611623 izmed napadalcev da pa pri tem na srečo ni bil nihče ranjen. Po teh podatkih je policija ubila, drugega pa ranila. (Telefoto: UPI) IZ ZADNJEGA PAVLIHE PANKA s - Ti, a Se ugotavljajo izvor premoženja? - Menda Se, a gre tako počasi, da bova prej spet brez denarja, kot bodo ugotovili, odkod ga imava 1 dela v družbi, kar se najbolj kaže pri vpisu v naše šole. Značilen dokaz je že dejstvo, da je vedno manj zanimanja med mladimi za poklicne šole, česar ne bomo mogli, če ne bomo na podlagi sistema nagrajevanja spreminjali tudi naše zavesti, urediti niti z dobro zamišljenim sistemom usmerjenega izobraževanja. Povrhu tega pa imajo še upravni delavci mnogo boljše možnosti za nadaljnje izobraževanje ob delu kot običajno ročni delavci. Če lahko sodimo po nekaterih izjavah, velja posebna družbenopolitična pozornost prav področju delitve dohodka in osebnega dohodka. Podlaga za to pa ne morejo biti nikakršne deklaracije, temveč predvsem jasna merila za ugotavljanje prispevka vsakega delavca n‘a njegovem delovnem mestu. To resda ni lahko delo, toda zavedati se moramo, da pomeni vsaka dobra rešitev tako materialni kot moralni učinek. Odnos do dela in odgovorno obnašanje je namreč predvsem pomembno družbeno vprašanje, ki nujno vpliva na prizadevnost vsakogar med nami. JANEZ KOROŠEC tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled V minulih dneh so se zvrstili številni pomembni dogodki na vseh področjih družbenopolitičnega življenja. V začetku prejšnjega tedna je bila v Beogradu 23. seja predsedstva realno določevanje dohodkov, rast proizvodnje je oživela itd. Djemal Bijedič je v nadaljevanju tudi dejal, da je dobre rezultate v letošnjem letu spreml- Prejšnji teden je bila na Brionih večdnevna skupna seja zveznih svetov za vprašanja družbene ureditve in za gospodarski razvoj ter gospodarsko politiko, udeležili pa so se je tudi CK ZKJ na kateri so obravnavali idejno-poli- jalo občasno zmanjševanje proizvodnje. Menil člani komisije zveznega zbora skupščine SFRJ tične vidike sedanjega ekonomsko-političnega je tudi. da so se z novim obračunskim sistemom, za pripravo zakonov s področja združenega položaja,, uresničevanje politike ekonomske pokazale mnoge slabosti in nasprotja v našem del, stabilizacije in naloge ZK. UvodnO besedo je razvoju. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da z z m dela. Na seji, ki je trajala od srede do sobote, so z intenzivno obravnavo dali piko na i večme-imel''član'predsedstva CK ZKJ in predsednik družbeno akumulacijo še vedno v celoti ne sečni široki javni razpravi o osnutku zakona o ZIS Djemal Bijedič. Med drugim je dejal, da razpolagajo njeni ustvarjalci. Povečevanje zdruzenem de u ter »prižgali zeleno luc« zabe-danes ni nobenega dvoma več. da je gospodar- osebne, splošne in skupne porabe nad rastjo sedijo tega zakona. stvo v vzponu in da lahko - zahvaljujoč tudi dohodka in produktivnostjo dela je vir novih Med drugim so predlagali, naj bi bila doba inflacijskih pritiskov. uveljavljanja zakona o združenem delu dve leti, ker je za tako velike družbeno-ekonomske vzponu rezultatom, ki jih bomo dosegli v kmetijstvu letos pričakujemo višjo rast družbenega proizvoda kot lani. Predsednik zveznega izvršnega sveta je dejal, da so na seji predsedstva CK ZKJ devetega maja lani ugotovili, da se na treh osnovnih področjih nadaljujejo in krepijo neugodna gospodarska gibarfja in da se kažejo v slabši zunanjetrgovinski menjavi, kar je vplivalo na nadaljnje povečanje primanjkljaja v plačilni bilanci naše države, na čezmerno rast investicij in dohodka splošne in skupne porabe, na nadaljnje dvigovanje cen in višje življenjske stroške. Danes, je poudaril Djemal Bijedič, nekaj več kot leto dni od teh ugotovitev, in od tega, ko smo člane in organizacije zveze komunistov pozvali k odločni akciji za spremembo takšnih gibanj, pa se je bistveno zboljšal položaj v zunanjetrgovinski menjavi. Za to se imamo zahvaliti predvsem temu, da smo v prvih de.vetih mesecih letos izvoz uspeli povečati za 22 odstotkov, uvoz pa zmanjšati za osem odstotkov (v primerjavi z enakim lanskim obdobjem). Namesto plačilnega primanjkljaja, ki se je v prejšnjih dveh letih gibal okrog milijarde dolarjev letno, pa je seda j tekoča plačilna bilanca uravnovešena, stanje deviznih rezerv pa zelo ugodno. Učinkovito smo preprečili nepokrite naložbe, porezali smo krila inflaci ji, rast cen in življenjskih stroškov je v spre jemljivih mejah, dani pa so tudi 'm osnovni pn;'; . a finančno tedenski zunanjepolitični pregled~\ Novica, ki je prišla sredi tega tedna iz Pekinga, je povzročila v krogih nekaterih opazovalciev osuplost: komaj dan po tem, ko je, sodeč po kitajskih poročilih, ro, da se ne bodo pustili preštevati. S tem bi namreč pristali posredno tudi na revizijo in celo razveljavitev avstrijske državne vsa dežela pozdravila izvolitev pogodbe, ki v svojem 7. členu (ki Hua Huo-fenga za predsednika naj bi zagotovil pravice manjšin) spremembe, ki jih prinaša ta zakon, potrebno precej časa. Predlagali so tudi ustanovitev komisije. ki naj bi stalno spremljala uresniče-\ anie zakona. Sestavljale rta j bi jo delegacije federacije, republik in pokrajin ter družbenopolitičnih organizacij. S tem zakonom smo dobili delav sko ustavo, kar pa ni nobena fraza, je poudaril dr. Anton Vratuša, predsedujoči na skupni seji na Brionih, saj v tem zakonu skoraj ni določbe, v kateri ne bi naleteli na stališče delavcev in njihove zahteve. Tako je na primer posebej poudarjena obveznost družbe glede jamstva osebnih dohodkov delavcev v vseh izjemnih primerih v zvezi s tem pa je regulirano tudi vprašanje de-Predsedstvo CK ZKJ je opozorilo, da si je lovnega časa. Zveza sveta sta podprla predloge treba prizadevati za povečanje produktivnosti \/ javne razprave, po katerem naj bi imele in učinkovitosti dela in sredstev in sicer z kmetijske zadruge enak položaj, pravice in Ob-ustreznejšim in bolj stimulativnim nagrajevan- veznosti ter odgovornosti kot delovne organi-jem, z boljšo organizacijo dela, z ustreznejšim nacije. Sodijo, da bi moral biti dohodek kmetij-odnosom do dela in podobno. S takšno dejav- zadruge odvisen od intenzitete združe- nostjo bomo — poleg ukrepov, ki bodo pri po- vanja sredstev, dohodek njenih članov pa od "mogli, da zagotovimo postopno spremembi' gospoda i ske strukture, začrtane / družbenim planom SI R.l in dosledno in v celoti uresničimo družbeno ekonomski sistem na podlagi, ustave in novih sistemskih zakonov — zagotovili taksno povečanje proizvodnje, dohodka in Neproduktivne sposobnosti gospoda! . asnovano na trdnih temeljih osebnega dela. , Na-Brionih so preučili tudi možnosti zdru7cvaii|a kmetovalcev, vprašanja dohodka iti ntptAtvoljncj! vstopa v kmetijsko zadrugo s stališča socialistično pieobi azhc vasi. Kol so dejali, je na poli združevanja jsebn i dela in sredstev z združenim delani in .Imž.l milimi -aeiMv , dimi prav ilno. da je to združc-i ,nj, iismctj.-iio v povvianjo produktivnosti in dtv audkn, komunistične partije Kitajske, se je zvedelo, da so v Pekingu aretirali več najuglednejših osebnosti kitajskega političnega vrha. Med aretiranimi, ki so jim očitali poskus državnega udara, je tudi vdova pokojnega predsednika Mao Ce-tunga. V ozadju teh nepričakovanih dogodkov je vsekakor boj za oblast, ki so ga sicer pričakovali, nej>a tudi v tako skrajni obliki. Ze tedaj, ko je predsednik Mao Ce-tung kljub bremenom let obvladoval kitajsko politično sceno, je bilo znano, da se pod površjem na zunaj proklamirane enotnosti vendarle bije včasih bolj, včasih manj hud spopad med pristaši dveh smeri. Na eni strani so bili to tisti, ki so brez pridržkov podpirali politično misel Mao Ce-tunga in imeli ideologijo za najbistvenejši izvor v gibanju in napredku kitajske družbe. Na drugi pa so bili tisti, ki so menili, da je treba pri razvoju družbe upoštevati tudi nekatere druge elemente in ne zgolj ideološke. Zavzemali so se za liberalnejši pristop k reševanju problemov kitajske družbe in v tem smislu predlagali večji poudarek organiziranosti proizvodnje, spodbudi in osebnemu nagrajevanju, skrbi za življenjsko raven in podobno. Od časa do časa so ti spopadi prebili na zunaj prikazovano enotnost in v različnih priložnostih kar krepko vznemirili kitajsko politično sceno. Zato novice o aretacijah najuglednejših kitajskih' političnih osebnosti niso tako zelo presenetljive — razen morda glede na čas, v katerem se je to zgodilo. Malokdo je namreč pričakoval, da se ho boj za oblast razvnel tako ostro tako kmalu po smrti predsednika Mao Ce-tunga. ODLOČEN»NK« V sosednji Avstriji so že začeli s konkretnimi pripravami za izvedbo popisa prebivalstva, ki ga bodo opravili 14. novembra in med katerim naj hi po načrtih avstrijske vlade dosledno popisali tudi koroške Slovence. Tri parlamentarne stranke, ki so po skupnem dogovoru, da se štetje posebne vrste nepriklicno izvede, medlem začele v javnosti na dolgo in široko — čeprav ne tudi prepričljivo — pojasnjevati vzroke svoje odločitve, so še vedno priča odločni odklonitvi koroških Slovencev, ki zavračajo kakršnokoli popisovanje. 14. november, ko naj bi popis izv edli, bo hkrati dan doslednega bojkota koroških Sli.vencev, ki ponavljajo in imajo v tem v deželi matičnega naroda polno pot!p> nikakor ne predvideva kakršnokoli številčno ugotavljanje manjšine. DESNIČARSKI UDAR Medtem pa se je državni udar na Tajskem, ki mu sledijo množične aretacije naprednih oseb- Boj za oblast nosti, dokončno obarval s skrajno desničarskimi barvami. Ne glede na to, kdo vse je bil od zunaj vmešan v najnovejše spremembe na Tajskem, je mogoče v tem trenutku reči, da je deželo spravil na rob desničarske diktature. To pa vnaša v širše področje azijske celine nov in dodaten element napetosti in tudi — nevarnosti. TELEGRAMI HAVANA — Dokončnih rezultatov volitev, ki so bile na Kubi, še niso objavili, vendar je Fidel Castro po televiziji dejal, da so se jih volivci' udeležili tako rekoč stoodstotno. Kerj nova ustava ne predvideva funkcije predsednika republike, bo predsed-; ni k držav nega sveta tudi šef države in predsednik vlade. VVASHINGTON — ZDA so 8 Sp lilijo sklenile tajni sporazum, po katerem bodo Američani lahko uporabljali španska letališča in vojaška oporišča kot voze in doba RIM pavlniki gibanja »Crni junij«, so v ili li v sirsko veleposlaništvo v Rimu, ranili eno osebo in sc zatem predali italijanski policiji. Napadalci so izjavili. da so akcijo izvedli »v znak protesta zaradi oborožene sirijske intervencije v Libanonu«. ŽENEVA — Izvršili komite mednarodne komisije za pomoč beguncem je v Ženevi sprejel delovni program /a leto 1477. Program predvideva 16,7 milijona dolarjev pomoči beguncem. Večji del te pomoči nad 6 rfiilijonov dolarjev je na-•menjen beguncem v Afriki. . »lAlROlBl ’ I iikat so zadržali v 1 aanteni dva izdravnika svetovne zdiavstvene inu.mizaeijc. ki sta lnja pl. d tem 14 dni v južnem Sudanu I jci sc jciazšinla neznan hoVzen m zajela tudi sosednji / are t vmesne postaje za pre-> navo ameriškega orožja. — Trije mladi Palestinci, pri-1 SPET GLADKA CESTA V KRANJU SEJEM OPREME V torek se je v Kranju pričel 9. mednarodni sejem opreme, ki bo trajal do 19. oktobra. Organizatorji so ta sejem letos prvič pripravili samostojno, na njem pa bo sodelovalo 64 domačih in 16 tujih razstavljalcev. Obiskovalcem bo na voljo stanovanjska, pisarniška in šolska oprema, kmetijska mehanizacija in blago široke potrošnje. Mirenska Kolinska — tozd Tovarna za predelavo krompirja mora imeti za nemoteno predelavo na zalogi najmanj 1.200 ton krompirja. Do ponedeljka so ga ves čas, kar traja letošnji odkup, le-ta se je začel že 1. septembra, odkupili le 1.000 ton. Stroje za predelavo so že pognali, če vmes ne bi prišlo do okvare, bi jih morali že ustaviti zaradi pomanjkanja surovine. Ko so pred leti tovarno odpirali, ni manjkalo lepih besed o njeni koristnosti za vso Sejmišča NOVO MESTO: Za ponedeljkov sejem je bil značilen srednje živahen sejemski vrvež. Na kupce je čakalo 342 pujskov in 43 nad tri mesece starih prašičev. Kupčija je bila sklenjena za 270 glav; pujski so veljali 600 do 820 din, nad tri mesece stari prašiči pa 930 do 1.100 din. BREŽICE: Na sobotni sejem so kmetje pripeljali 427 pujskov in 15 nad tri mesece starih prašičev. Prodali so jih skupno 305; pujski so stali do 40 din, nad tri mesece stari t prašiči pa od 23 do 24 din kilogram žive teže. Doienjski kmetje bi lahko oskrbeli mirensko tovarno z dovolj velikimi količinami surovine — krompirja dolenjsko tržno kmetijsko proizvodnjo. Pridelovalci krompirja naj bi v tovarni videli zanesljive- Kmetijski nasveti V sodih se že mladi vino Trgatev je minila, v kleteh vre in se rojeva mlado vino. Alkoholno vrenje je biokemični proces, v katerem nastaja iz sladkoija etilni alkohol in ogljikov dvokis, vendar le ob prisotnosti živih celic kvasovk oz. encimov, ki jih le-te proizvajajo. To pomeni, da mošt živi in da za to potrebuje primemo življenjsko okolje, ustrezno vinogradnikovo skib. Da se je vrenje začelo, spoznamo po nastanku ogljikovega dvokisa (goreča sveča ugasne!) in po segretju mošta. Toplo vreme, kakršno je bilo letos ob času trgatve, je pospešilo vrenje. Burno vrenje traja le slab teden, tiho vrenje pa tudi en mesec in še dlje. Prehitrega vrenja se je treba izogibati, saj poslabša kakovost vina. Ko v vrelni vehi ne opazimo več mehurčkov, je vrenje v glavnem končano in to je prva priložnost za preizkus mladega vina. Poglavitna skrb velja sladkorju: ali je povrel ali ne. Malo i nepovretega sladkoija vinu sicer ne škoduje, mnogo nepovretega sladkorja pa je stalna nevarnost, da vino zboli, se pokvari. Če je bilo vrenje iz kakršnegakoli vzroka prekinjeno (na primer zaradi nagle ohladitve ozračja), ga je treba spodbuditi z dodajanjem uiuaunrv V“UVJU/) 6“ ,rw J •vJlture kvasovk. Cesto zadošča že, da mlado nepovreto vino premešamo z mešalcem ali kako drugače, vendar je ta ukrep primeren le, če je mošt bil razsluzen. Namesto čiste kulture kvasovk, po katero je treba v kmetijski zavod, zadoščajo že tudi droži iz dobro povre te ga vina. Ce je sladkor že povrel, je treba sod doliti, vendar ne povsem zapreti, saj vrenje še ni čisto prenehalo in še nastaja ogljikov dvokis, ki mora na prosto. Mlado vino je treba potem nadzorovati vsaj enkrat na teden. Že najbolj neznaten vonj ali okus po kaki drugi snovi, na primer žveplovodiku (vonj po gnilih jajcih), je znak za alarm. Nujen je takojšen poseg: žveplanje in zračni pretok vina. Obstojnost mladega vina preizkusimo tako, da ga dalj časa pustimo v čaši. Ce potemni, je vino treba dožveplati, upoštevaje, kako močno je potemnel. O mladem vinu, pretakanju in drugem pa prihodnjič. Inž. M. L. ga kupca, vendar doslej pravzaprav še ■ nobeno leto, odkar tovarna stoji, zanjo ni manjkalo težav. Lani npr. sploh ni predelovala krompirja. Ne bi radi, da bi se kaj takega ponovilo. Če se položaj ne bo izboljšal, bodo, kot pravi direktor inž. Miha Krhin, morali resno razmisliti o preusmeritvi proizvodnje. To bi bila seveda nepopravljiva škoda za vse kmetijstvo v pokrajini. In vendar se sosednje kmetijske organizacije obnašajo, kot da mirenske tovarne ni, zakaj domala vseh 1.000 ton krompirja, kolikor so ga to sezono odkupili, je prišlo od kmetov — kooperantov trebanjske Kmetijske zadruge. Cena, po kateri odkupujejo krompir, je le akontacijska. Kot menijo v tovarni, so kmetje letos še preveč pod vplivom lanskega dviga cene krompirja spomladi. V tovarni so prepričani, da bi dolenjski kmetje lahko tovarno oskrbeli z zadostnimi količinami krompirja, saj na splošno krompirja ne manjka. A. Ž. Šmarješke Toplice — upanje v novo poslovno skupnost Ovreči lokalizem Prejšnji petek je bil sprejet sklep o prenehanju Zveze naravnih zdravilišč in zdraviliških krajev Slovenije in podpisan samoupravni sporazum o ustanovitvi Poslovne skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč. S podpisom tega akta naj bi slovenska zdravilišča končno le dobila vse pravice in privilegije, ki jim kot pomembna zdravstvena institucija tudi pripadajo. Zdravilišča po Sloveniji so se v svojem dosedanjem obstoju „odliko-vala“ predvsem po neenotnem nastopanju in zagovarjanju lokalnih interesov. Mnogokje so bile zdraviliške usluge v drugem planu, kajti težnje k izpopolnitvi lastnih kapar citet so največkrat zmagovale. Poglejmo si potrditev teh ugotovitev na nam najbližjem primeru, Dolenjskih Toplicah. V letu 1974 je bilo v tem zdravilišču 5.124 obiskovalcev in 39.324 prenočitev, v letu 1975 pa se je to število povzpelo na 5.744 pri obiskih in na 42.354 nočitev. Seveda imajo zdravilišča za takšno ravnanje tudi utemeljeno opravičilo, kajti sredstva, ki so jim na voljo za poslovanje, so premajhna in brez „dodatnih“ rešitev ne bi šlo. Navzlic temu da ob takšni politiki trpi predvsem zdravstvo, pa so uspehi zdravljenja več kot zadovoljivi V lanskem letu so v Dolenjskih Toplicah usposobili za delo 90 odstotkov obiskovalcev, 3 odstotki so bili usposobljeni za delo s podaljšanim zdravljenjem in le pri 0,5 odstotka obiskovalcev je zdravljenje ostalo brezuspešno. Vidimo torej, da zdraviliška dejavnost, navzlic temu da še vedno ni našla prave oblike svojega poslovanja, dosega uspehe. Ti pa bi bili ob večji podpori in razumevanju ostalih zdravstvenih institucij prav gotovo še večji. B. BUDJA Zakaj je izguba? Iskra v Šentjerneju je letos med tistimi delovnimi organizacijami, ki so ob polletju pokazale primanjkljaj. Zakaj je do izgube prišlo in kako se je nameravajo iznebiti, je povedal direktor Ludvik Simončič pred delegati vseh zborov na zadnjem zasedanju občinske skupščine v Novem mestu. Ludvik Simončič: popravljajo razmere se - Morate? ! A zakaj vaš kolega ne bere časopisov med delovnim časom? — Kako jih naj, ko je nepismen! (Karikatura: Požeški list) „Pet let prodajamo po istih cenah, medtem ko je znano, da se je repromaterial prav v tem času močno podražil. Prejšnja leta smo te težave premagovali z dvigom produktivnosti, z uvedbo mehanizacije in drugimi notranjimi rezervami, toda ti ukrepi imajo mejo. Letos se je svetovna kriza začela močneje odražati tudi pri nas in to je tudi našo delovno organizacijo še bolj prizadelo. Zlasti zato, ker je 90 odstotkov naše proizvodnje usmerjene v izvoz, ki pa ni donosen. Prišlo je tako daleč, da smo obseg proizvodnje zmanjšali. Za okrog 40 odstotkov je manjša prodaja in neizkoriščene zmogljivosti se odražajo na finančnem uspehu. V kolektivu je slabo vzdušje, vendar se stvari popravljajo. Tržišče se odpira, zadnje tedne imamo spet toliko dela, da delamo vse proste sobote in nedelje. Do konca leta bo delovna organizacija že precej popravila poslovni uspeh, vendar še vedno velja trditev: stimulacija za izvoz je premajhna. To je potrebno spremeniti, ker je v tem del razlogov za slab uspeh tudi v drugi strokL“ R. B. Prodor v Francijo Turistične prikolice so v Franciji vse bolj priljubljene. Do konca leta jih bodo Francozi imeli že 660.000, samo letos se bo njihovo število povečalo za približno osemdeset tisoč. Najbolj gredo v denar lahke prikolice, ki tehtajo 750 kg in so dolge približno 4 metre, torej take, kakršne delajo tudi v IMV v Novem mestu. Na ograjah velikanskih parkirnih prostorov v velikih francoskih mestih lahko Jugoslovan s ponosom prebere napis Adria. Revije so polne reklam za novomeške izdelke, pa tudi pohvale v strokovnem tisku so prav pogoste. Prodajni uspeh je velik: z 8700 prodanimi prikolicami se je naša tovarna uvrstila na odlično tretje mesto in samo malo zaostaja za največjimi proizvajalci prikolic po imenu Digue in Carave-fair. Francoskim tovarnam prikolic je novomeški prodor seveda trn v peti Kot piše francoski gospodarski tednik „Le nouvel economiste“ prihajajo jugoslovanske prikolice v Francijo, ne da bi plačali en sam frank carine, ker so pač takšni jugoslovan-sko-francoski trgovinski sporazumi List še dodaja, da gre samo na račun Adrie tretjina vse tuje prodaje v Franciji Zanimivo je &, da ta francoski list ni pritegnil ogorčenim francoskim proizvajalcem in pravi da se pač ne smejo pritoževati, če zna in zmore tudi kaka druga tovarna uspešno izdelovati stanovanjske prikolice. (Po Gospodarskem vestniku) OPRAVIČILO! V zadnji številki našega lista nam je pri sestavku ,,IMV na 68. mestu med največjimi v državi” na 3. strani pomotoma izpadla opomba, da so vse številke pisane v tisočih dinarjih. Pozomi bralci so verjetno sami ugotovili napako, za katero se opravičujemo. Uredništvo DL UCENCI IZ DOBOVE ZA POSOČJE Nabiralne akcije za pomoč prizadetim ob potresu v Posočju potekajo po vsej Dolenjski Tudi učenci 4.a razreda OŠ Dobova so se odločili, da bodo po svojih močeh pomagali pri nabiranju prispevkov. Tako so doslej zbrali že 220,20 din, medtem ko mladi člani RK še naprej zbirajo denar po vaseh. 2ja dela v Grčiji. Jemec je septembra razstavljal barvne sitotiske v Dolenjski galeriji v Novem mestu. BRITANSKA UMETNOST PRI NAS - V Modemi galeriji v Ljubljani bo do 17. oktobra odprta razstava novejše britanske umetnosti Razstavo so odprli 30. septembra. BOREC 10 - Oktobrska številka revije Borec prinaša zanimive zapise o dogodkih NOB na Slovenskem. Tak je ..Gradnikova brigada julija 1943 in boj na Batognicah pod Rdečim robom" izpod peresa Franceta Škerla, Marjan Žnidarič pa opisuje bombardiranje Maribora in’ drugih krajev na Štajerskem. Politični del je posvečen dogodkom na Koroškem, o čemer so se razpisali Florjan Lajmiš, Aleš Lapovnik in Cvetko Zagorski Ta številka je začela objavljati tudi dokumentarno dramo „Rižarna“, skupno delo tržaških Slovencev Benedetiča in Kočute. MRTEV NATEČAJ? - Na nedavnem posvetu v Novem mestu so predlagali, naj bi ob tednih Komunista v Črnomlju in Metliki dali pobudo za ponovno oživitev Župančičevih nagrad oziroma priznanj, ki so jih pred leti nekaj časa podeljevali na podlagi posebnega natečaja za obe belokranjski občini, potem pa je to prizadevanje popolnoma zamrlo. PREMALO PRIJAV IZ PODJETIJ - Za seminar za recitatorje, ki ga je razpisala novomeška ZKPO in bo novembra, se je prijavilo 25 interesentov. Dober odziv je bil iz Laboda, slabši pa iz drugih delovnih organizacij, ki jim je ta izobraževal-no-izpopolnjevalna oblika tudi namenjena. ZKPO ležencev zlasti organizacij. pričakuje več ude-iz večjih delovnih STAROSTNO ZAVAROVANJE KMETOV DAVČNA UPRAVA SKUPŠČINE OBČINE NOVO MESTO daje na podlagi 39. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Ur. list SRS št. 13/72) in 1. člena odloka o ureditvi določenih vprašanj s področja starostnega zavarovanja kmetov (SDL št. 8/72) naslednje OBVESTILO O ODMERI PRISPEVKA ZA STAROSTNO ZAVAROVANJE Razpored o odmeri prispevka za starostno zavarovanje kmetov za območje občine Novo mesto je na vpogled za posamezne krajevne skupnosti izven Novega mesta in ožje okolice na sedežu krajevnih uradov: Straža, Dolenjske Toplice, Žužemberk, Hinje, Mirna peč, Otočec, Šmarjeta, Škocjan, Šentjernej in Težka voda, za krajevne skupnosti: Novo mesto, Birčna vas. Bučna vas, Prečna, Gotna vas in Mali Slatnik pa na davčni upravi Novo mesto, soba št. 7, od 14. 10. do 31. 10. 1976. ' AVTO-MOTO DRUŠTVO NOVO MESTO razpisuje JAVNO LICITACIJO (ustno), ki bo dne 17. 10. 1976 ob 8. uri v Gasilskem domu. Cesta herojev 27, Novo mesto, za odprodajo DVEH OSEBNIH AVTOMOBILOV ZASTAVA 750, LETNIK 1974. Vozili sta vozni. Ogled vozil bo mogoč pred licitacijo. Vsi interesenti morajo pred licitacijo položiti 10%—kavcijo. Družbeni in zasebni sektor sta pri licitaciji enakopravna. ŠPORT OD TU IN TAM l :______: NADARJENE IGRALKE — Pred dobrim letom so na Mimi ustanovili rokometno žensko vrsto, ki bo letos nastopala v republiški mladinski ligi - jug. Igralke letos redno vadijo od 1. septembra, trenira pa jih Miro Hrenk. Na sliki: Hrenk in njegove varovanke. (Foto: J. Platiše) Mirenčanke se pripravljajo obiskujejo najbolj reuno, kar se pozna pri uigranosti ekipe. V pripravljalnem obdobju smo odigrali nekaj tekem, ugotovili pa smo, da jih je bilo premalo. Zato bomo v kratkem na igrišče šli še večkrat, udeležili pa se bomo tudi zimskega republiškega mladinskega rokometnega prvenstva v Ljubljani. Vsekakor bodo vse tekme za našo vrsto še kako potrebne, saj si bodo dekleta pridobile izkušnje za ligaška tekmovanja. Najbolj smo veseli dobrega sodelovanja z žensko ekipo novomeške Krke. Izkušena vrsta nam je ponudila sodelovanje v vseh oblikah, za kar se jim lepo zahvaljujemo.*1 J. PLATIŠE Pred dobrim letom je mirenski Partizan dobil nov klub. Na željo mladink so namreč ustanovili rokometno društvo, ki ga trenira Miro Hrenk. Trener je o ekipi mladih nadarjenih igralk povedal: ..Trenirati smo pričeli 1. septembra, vendar zaradi negotovosti pri organizaciji novega tekmovalnega sistema nismo vadili intenzivno. Takoj ko smo zvedeli, da smo razporejeni v republiško žensko mladinsko rokometno ligo -jug, smo pospešili vaje in upamo, da smo zamujeno vsaj deloma nadoknadili Kot vsaka ekipa se tudi naša vrsta srečuje s težavami. Naše igralke se šolajo v Novem mestu in Ljubljani in zaradi tega treningov ne M KZ DOLENJSKA-VRHNIKA 86:69 Konec minulega tedna sta se v novomeški športni dvorani v prijateljski tekmi pomerili košarkarski vrsti medobčinske košarkarske zveze Dolenjske in Vrhnike. Dolenjci so bili vso tekmo boljši, trener Splichal pa je na igrišče poslal prav vseh dvanajst košarkarjev in vsi so dosegli zadetke, MKZ Dolenjska: L. Munih 20, P. Seničar 12, Bajt 2, Ž. Kovačevič 6, Medvešek 4, S. Kovačevič 6, S. Seničar 7, Plantan 7, Beg 8, Vodovnik 6, Les 2 in Janežič 8. KK MIRNA - MKZ DOLENJSKA 63:115 Mirenski košarkarji so prejšnji teden povabili v goste igralce MKZ Dolenjske in v propagandni tekmi — ogledajo si jo je okoli 50 gledalcev -so se domači igralci dobro upirali gostom predvsem v drugem polčasu, ko so dosegli 38 zadetkov in jih dobili 55. Pri gostih je dobro igrala vsa ekipa, pri domačih pa sta se izkazala Kralj in Kosem. CEŠCA vas vodi V novomeški občinski mladinski nogometni ligi so moštva v obeh skupinah odigrala petnajsto kolo. Rezultati v A ligi: Mirna peč — Birčna vas 1:0, Uršna sela — Češča vas 1:2, Kremen - Brusnice 3:4, Regerča vas - Trik 0:3; B liga: Gabrie - JLA 4:7, Jelše - Smolenja vas 4:5, Dvor - Pionir 0:1, Milka Sobar - Brezovica 6:4 in Žabja vas - Šmarjeta 2:3. V A ligi je trenutni vrstni red naslednji: Cešča vas 22 točk, Birčna vas 21, Trik 20; v B pa: JLA 22, Šmarjeta 20, Pionir 18 itd. Novice iz Krškega Šolski center Krško je pred kratkim pripravil zanimivo tekmo v malem nogometu, in sicer med debelimi in suhimi. Po izenačeni in presenetljivo dobri tekmi se je srečanje končalo neodločeno 8:8. Upravni odbor domačega Partizana je imel po dolgem času sejo, na kateri so se dogovorili, da bodo člani začeli redno vaditi jutri. Pogovarjali so se tudi o uporabi trim kabineta, v katerega nekateri zahajajo dokaj redno že od maja. Da je športna dejavnost v Krškem zadnje čase res razgibana, dokazuje tudi dijaški dom, ki je pred kratkim dobil trim kabinet. Dijaki se v prostih urah zelo radi napotijo v „športno sobo“, kjer preizkušajo svoje močL Karate klub Celulozar je organiziral šolo karateja, za katero se zanima veliko ljudi, saj se je vpisalo kar 80 članov, vadijo pa dvakrat na teden. Odbor za rekreacijo pri Zvezi telesnokulturnih organizacij Krško je razpisal občinsko rekreacijsko ligo v malem nogometu. Organizatorji pričakujejo, da se bo prijavilo veliko ekip, saj se za mah nogomet v Krškem zanima mnogo občanov. S. ISKRA OBIŠČITE IX. MEDNAROONI SEJEM OPREME V KRANJU 0012. D010.10.1076 /O ljubljanska banka Tudi ko gre za posojila pravi naslov za pospeševanje gospodarskih dejavnosti občanov Na podlagi vezave domače ali tuje valute lahko odslej kot naš varčevalec zahtevate posojilo po novem pravilniku o pospeševanju gospodarskih dejavnosti občanov. Posojilo lahko dobite v primeru, če se ukvarjate s kmetijsko dejavnostjo, opravljate obrtno dejavnost ali pa se nameravate posvetiti kmečkemu turizmu: — za zidavo, rekonstrukcijo in večja popravila gospodarskih poslopij in poslovnih prostorov — za nakup kmetijskih strojev — za nakup plemenske živine — za nakup delovne opreme za obrtniško in gostinsko dejavnost — za preureditev stanovanjskih prostorov za turistično dejavnost Znesek posojila znaša 250 % namensko vezanih dinarskih ali deviznih sredstev. Ce občan proda konvertibilno valuto in veže dinarsko protivrednost, dobi kredit v višini 320 % vezanih sredstev. Najnižji znesek posojila znaša 10.000.— dinarjev, najvišji pa 400.000.— dinarjev. Najkrajša doba vezave je 3 leta, najdaljša pa 11 let ter zavisi od namena posojila. Doba vračanja posojila je za leto dni krajša od dobe vezave sredstev. Pravilnik prinaša še vrsto zanimivih podrobnosti, ki vas utegnejo zanimati, če se boste odločili za to obliko sodelovanja z našo bančno hišo. Zato nas bo veselilo, če se boste ob priložnosti osebno oglasili v najbližji poslovni enoti naše banke, kjer bi skupaj proučili možnosti za ugodno, hitro in zanesljivo uresničevanje vaših zahtev in želja. IQ1 jugobanka kreditna banka koper kreditna banka maribor ljubljanska banka v oktobru sije sonce, ki greje pozimi Kočevje, Bela krajina ali... Po štirih kolih v dolenjski nogometni ligi vodi Kočevje Šentjernejčani poskrbeli za presenečenje Po reorganizaciji slovenskih nogometnih lig so na Dolenjskem ustanovili enotno dolenj- LESKOVEC: IZPOL- NJENA ZELJA ROKOMETAŠEV 6. oktobra se je leskovškim igralcem rokometa uresničila dolgoletna želja — prvič so trenirali pod reflektorji. Ker so bili igralci vedno obremenjeni s popoldanskim ali nadurnim delom, so le redkokdaj lahko vsi {>rišU na trening Zato so že pred eti sklenili, da bodo nad igriščem postavili lučL Vendar nadurno delo le ni glavna ovira, saj je na petkovem treningu ponovno manjkalo pet igralcev. Prav gotovo bo moral trener Jože Arh za nedisciplinirane poslej poskrbeti drugače, kajti v nasprotnem primeru ekipa ne bo dosegla vidnejših uspehov. L. ŠRIBAR VEHAR NA CESTNI DIRKI ŠESTI Cestne kolesarske dirke od Celja do Maribora (65 km) za starejše m mlajše mladince se je udeležila tudi novomeška kolesarska posadka. V nedeljski tekmi Novoteksovi kolesarji niso imeli največ sreče, navzlic temu pa so dosegli solidne uvrstitve. Vehar je bil šesti, Mijajlovič enajsti _in Z. Antončič devetnajsti. V končni uvrstitvi za prvenstvo SRS pri mlajših mladincih je Vehar osvojil drugo mesto, pri starejših mladincih pa sta bila drugi in tretji B. Mijajlovič in Antončič. Po dveh letih bojev - prvak Gotovo ni hotelo naključje, da se je Božo Štukelj, državni prvak v motokrosu do 50 ccm za letošnje leto, odločil za hudo naporen in nevaren šport čez drn in stm, za motokros, zakaj že njegov oče je v sinovih letih prav tako rad tekmoval, le s to razliko, da je nastopal na hitrostnih dirkah. In tako je pred kratkim komaj osemnajstletni tekmovalec črnomaljskega AMD postavil k očetovim diplomam in pokalom še svoja prva najdragocenejša priznanja, ki bržkone v športni karieri obetavnega Belokranjca niso zadnja. „Bilo je pred dvema letoma," je začel pripoved o svojem naglem športnem pohodu v vrh jugoslovanskega motokrosa, „ko sem se v Žlebu pri Črnomlju natanko spoznal z dokaj zahtevnim športom. Navdušen sem kasneje pripovedoval očetu o neustrašnih frontih na jeklenih konjih. V pravem času je znal mojo navdušenost podpreti in začel sem nastopati. Pri vsakem športu je začetek težak, pri motokrosu morda še težji. Nič-kolikokrat sem se spustil v boj z belokranjskimi hribi in dolinami in naravo sem le stežka premagoval Ko sem dobil nov motor, sem pričakoval, da bom letos dobro vozil, in slutnje so se uresničile. V Dragovanji vasi sem sicer ostal brez uvrstitve, nato pa so se vrstili uspehi: v Radovljici drugo mesto, prav tako v Savskem marofu, v Tolminu sem padel, a vseeno zbral dovolj točk, da sem. osvojil sedmo mesto, pred domačimi gledalci v Dragovanji vasi sva bila z motorjem nepremagljiva, v Kopru pa sem bil brez ene vožnje šesti. To je zadostovalo, da sem v prvi ligi s 115 točkami prehitel vse tekmece.. Ko pripoveduje Božo Štukelj o uspehu, sc obenem zaveda, da ga' v prihodnji sezoni čakajo težki boji. Že sedaj mislita z očetom nanje, pričakujeta pa, da bo domači klub odsihmal nadaijenemu tekmovalcu v ligi bolj pomadi. Prihodnje leto bo namreč konkurenca močnejša, kajti že sedaj napovedujejo boj za prvo mesto razen Božovih „starih“ tekmecev še domači tekmovalci in vozniki iz Ko- čevia- J. PEZELJ sko nogometno ligo, ki je sestavljena iz devetih moštev. Po prvih tekmah sodeč, se bodo za prvo mesto potegovale enajsterice iz Kočevja, Črnomlja, Grosupljega in Novega mesta. Prva štiri kola so dokazala, da je reorganizacija lig prinesla v dolenjski nogomet precej sprememb. Najboljši igralci so zapustili moštva in nastopajo v zahtevnejšem tekmovanju, vendar so tekme navzlic temu dokaj kvalitetne. Zaenkrat so za najbolj prijetno presenečenje poskrbeli Kočevarji. Igrajo zanesljivo in so po štirih kolih na prvem mestu. Bela krajina je nekoliko razočarala, saj so njeni nasprotniki pričakovali, da bodo Črnomaljci zmagovali brez težav. Navzlic porazu pa ostaja najbolj izkušeno moštvo še vedno najresnejši kandidat za prvo mesto. Dobro igrajo tudi Grosupeljčani in Novomesčani, medtem ko je obetavna vrsta iz Šentjerneja najbolj prijetno presenečenje. Razveseljivo je predvsem dejstvo, da za dobro vrsto nastopajo zgolj domačini in nekaj igralcev iz okolice. Prav gotovo bodo „beli“ z rednimi treningi že v drugem delu prvenstva trd oreh za vse ekipe. Ivančna gorica in Mirna sta izkušeni moštvi, ki sta v novo tekmovalno sezono slabo startali, za razočaranje pa so poskrbeli Ribničani, ki so bili še lani med najboljšimi v višjem tekmovalnem razredu. Prav gotovo so ena izmed ekip, ki jo je nov tekmovalni sistem najbolj prizadel. Zadnji na lestvi so Stražani, ekipa, ki si šele nabira izkušnje. Z rednimi treningi, disciplinirano igro in skrbjo za podmladek bodo lahko postali ekipa, ki se bo potegovala za sredino llestvice. DOLENJSKO PRVENSTVO v nogometu je zaenkrat postreglo z dokaj kvalitetnimi igrani, kajti po reorganizaciji tekmovalnih sistemov je le malokdo verjel, da bodo Bela krajina, Kočevje, Elan in druga moštva še vedno tako dobra, kot v minuli sezoni. Na sliki: prizor s srečanja med Stražo in Šentjernejem, v katerem so slednji dokazali, da so se na novo prvenstvo dobro pripravili. (Foto: Janez Pezelj) Rezultati 4. kola: Elan - Grosu lj« " . . . Ivančna gorica - Straža 4:0 in lje 0:2, Šentjernej - Kočevje 3 Mirna - Bela krajina 6:10, 5. kolo: Straža - Šentjernej 0:4 in Ribnica -Elan 1:3. ZA PRAPOR ČRNOMALJSKIH STRELCEV Občinska strelska zveza Črnomelj, ki je ena najbolj množičnih športnih organizacij v občini, skuša svojo dejavnost razširiti med vse delovne ljudi, s čimer bi tudi okrepila pripravljenost na splošni ljudski odpor. Njihovo geslo je „Vsak občan naj bi znal ravnati z orožjem." Letos nameravajo razviti strelski prapor in so začeli zbiralno akcijo pri posameznikih in sindikalnih organizacijah. Cena žebljička za posameznike je 150 dinaijev, za sindikalne organizacije 500 dinaijev; trak za prapor pa bo veljal 1.500 din. Dohodek, bodo porabili za nabavo strelskih rekvizitov ter za razvoj strelskega športa v občini. Strelci bodo prapor razvili za dan republike 29. november. NOVOMEŠKI ATLETI DESETI Velenjskega finalnega tekmovanja mladincev za atletski pokal so se udeležili tudi novomeški atleti in dosegli naslednje rezultate: višina: 3. Šuštar 195 cm; troskok: 6. Kranjčič 13,73; disk: 4. Okleščen 39,36, 5. Valič 39,02; kopje: 5. Cujnik 57,24; kladivo: 4. Rifelj 41,28 itd. Vkončnem vrstnem redu je novomeška ekipa zasedla deseto mesto in prehitela vrsto dobrih slovenskih klubov. Derbi v zvezni ligi dobil Inles Novomeške igralke brez težav premagale tudi šesto oviro v slovenski rokometni ligi — Krka ponovno klonila — Brežičani zasluženo zmagali Moštva v drugi zvezni in slovenski rokometni ligi so odigrala šesto kolo. Dolenjski derbi v drugi zvezni rokometni ligi so v Ribnici dobili domačini, Brežičani so doma premagali Mlinotest, Novomesčani izgubili z Jadranom, in medtem ko so Brežičanke po slabi igri oddale točke gostjam, so Novomeščanke v Velenju z zelo dobro igro dosegle šesto zaporedno zmago. INLES-SEVNICA 25:20 (16:9) Nedeljski rokometni derbi si je ogledalo nekaj Več kot 500 gledalcev, ki so pričakovali kvalitetno srečanje in izenačen'boj, vendar je nenavadno toplo vreme prispevalo( da so igralci obeh ekip odrekli. Medtem ko so bili v prvem polčasu domačini precej bolj spretni in so odšli k odmoru tar s sedmimi zadetki prednosti, so bili v nadaljevanju gostje nekoliko boljši in so rezultat zmanjšali. Inles: Kersnič, Ponikvar, Ilc 4, Svetič, Pucer, Radič 9, Šilc 4, Andoljšek 2, Ambrožič 1, Gabrijelčič 1, Putre 4 in Lajbacher. Sevnica: Sirk, Stojs 2, Gane 7, Dovšak 6, Guček 2, Svažič 3, Koprivnik, Jazbec 1, Ivančič, Možic. M. G. BREŽICE-MLINOTEST 30: 29 (12:14) Tekma je bila polna preobratov, lepih akcij in zadetkov. Odločilno prednost so si domači rokometaši priborili šele sredi drugega dela, ko so povedli 28:24. Ko je že kazalo, da bodo dosegli prepričljivo zmago, so gostje z nekaj zaporednimi zadetki domače skoraj ujeli, navzlic temu pa so Brežičani po zadetkih Zavadlava in Bršca zasluženo zmagali Brežice: Jurkas, Bršec 4, Buzan-čič 4, Vervega 5, Ban 2, Verstovšek, Igre ob 90-letnici Kopitarne Najstarejša delovna organizacija v sevniški občini je ob jubileju pripravila športna tekmovanja V počastitev 904eetnice Kopitarne so športni delavci v tej najstarejši sevniški delovni organizaciji organizirali tudi športna tek-, movanja, in sicer v kegljanju, streljanju z zračno puško in šahu. Rezultati - kegljanje: 1. Jutranjka 368 podrtih kegljev, 2. Stilles 339, 3. Kopitarna 332, 4. Lisca 281. Najboljši v borbenih disciplinah so bili Amnon (Kopitarna) 88, Požek mL (Lisca) 75 in 3. Glavan (Jutranjka) 70. Streljanje: 1. Tovarna konstrukcij 1942 1942 krogov, 2. Lisca 1886, 3. Kopitarna 1861, 4. Ppstaja LM 1620, 5. Stilles 1617; posamezno: Možic (Kopitarna) 516, 2. Lisec 506, 3. Perc 488; šah: 1. Kopitarna 7,5 točke, 2. Postaja LM 3,5, 3. Jutranjka 1 točko. Na tumilju posameznikov -odlikoval se je z dokaj kvalitetnimi igrami - je nastopilo deset šahistov, kot je bilo pričakovati pa so se za ?rvo mesto pomerili Derstvenšek, anko Blas in Maurer. Zmagal je Derstvenšek (8 točk), za njim pa so DOBRA ANTONČIČ IN VEHAR MARIBOR - Minulo soboto in nedeljo je bila v Mariboru letošnja zadt\ja kolesarska prireditev, in sicer gorsko prvenstvo SRS za posameznike. Pri članih je bil Novomeščan Miran Štih štirinajsti, pri starejših mladincih Antončič drugi, Stane Mijajlovič deseti in Turk dvanajsti, pri mlajših mladincih pa je bil Vehar drugi. se uvrstili J. Blas in Maurer (oba 6,5), Božič (5,5) itd. J. BLAS F, Rožman, Blatnik, Zagode 5, Zavadlav 9, J. Rožman. R.E. KRKA-JADRAN 20:23 (9:12) Če ne bi Novomeščani naredili toliko napak, bi morda proti dobri Jadranovi vrsti iztržili najmanj točko. Tako pa so morah priznati premoč gostov, ki so dosegli zadetke nemalokrat prav s pomočjo domačih rokometašev. Vsekakor bodo morah novinci v ligi poslej vsaj pred domačim občinstvom igrati bolj disciplinirano, kajti v nasprotnem primeru bodo le stežka prišli do prepotrebnih točk. Krka: Mam, Pungerčič 10, Osmo-krovič 1, Adlešič, Jaklič, Grabrijan, Šprajcar 5, Cvelbar, Kopač, Petan-čič 3, Stupar in Cotič. BREŽICE - PREDDVOR 18:22 (10:13) Samo zaradi nekaj minut nepazljivosti proti koncu prvega polčasa so bile domače igralke vsaj ob neodlo-. čen izid. Medtem ko sta bili skoraj ves prvi del ekipi izenačeni, so gostje spretno izkoristile nekaj zaporednih napak domačink in k odmoru odšle z rahlo prednostjo. V nadaljevanju so Preddvorčanke z disciplinirano igro obdržale razliko in zasluženo zmagale. Brežice: Levačič, Balon 6, Kostanjšek 1, Štauber, Bah 10, Zakšek 1, Rozman, Zdenka Cetin, Zvonka Cetin, Gabrič, Arsov, Vogrinc. VELENJE - KRKA 12:18(3:10) Trener Janez Štrukelj je za tekmo . pripravil poseben taktičen prijem, ki se je v celoti obnesel. Komaj se je namreč tekma začela, so Novomeščanke začele s hitrimi napadi, povedle in domače igralke niso ŠPORTNI KOMENTAR Namesto pomoči - poškodba Bilo je pred meseci na rokometni tekmi v Kočevju. Sodnik je nesrečno padel, si prebil glavo, bil v nezavesti in je močno krvavel Okoli njega so se zbrali športniki in nekaj gledalcev in takoj se je videlo, da nihče nima niti najosnovnejšega znanja iz prve pomoči. Po dolgotrajnem nestrokovnem posvetu so ga obrnili na hrbet, pod glavo so mu dali trenirko, noge pa dvignili m klop. Čeravno je bilo razmeroma hladno, ga niso pokrili. Marsikdo je menil, da ima ponesrečeni pretres možganov, in ker so bili slednji v „manjšini", nezavestnega niso, kot bi ga morali, obrnili na bok. Vsako soboto in nedeljo so športna igrišča rezervira- na za tekme v najrazličnejših igrah in je zato možnosti za morebitne poškodbe več kot dovolj. Kako imajo klubi in društva preskrbljeno zdravniško službo, je pokazal omenjeni kočevski primer. Ali gre pri tekmovanjih res samo za točke? Kaj pa rediteljska, zdravstvena in blagajniška služba? Organizator tekme bi moral najprej poskrbeti za uresničevanje pravilnika o tekmovanjih. Ker pa klubi hranijo- denar tam, kjer ni potrebno, grozi, da bo prišlo nekega dne na športnih igriščih do usodne nesreče, ki ji laiki ne bodo kos in bodo s svojim posredovanjem poškodovanemu namesto pomoči nudili -dodatno poškodbo. A. ARKO Tilka Kastelic: v Velenju je nadaijena Novomeščanka z odlično igro v napadu in obrambi dokazala, da je ta čas med najboljšimi igralkami v Slovenci. vedele, kako bi igrale. Tako je ob polčasu Krka vodila s sedmimi zadetki. V nadaljevanju so domače zaigrale bolje, vendar navzlic temu niso ogrozile odličnih Novo-meščank, pri katerih so se izkazale Kastelčeva, Brajerjeva in Hodniko-va. Tokrat za Krko nista nastopili Mršnikova in Kraljeva, Kovačičeve in Švaljeve pa v Velenje niso pustili - starši! Krka: Hribar, Kastelic 8, Hodnik 1, Brajer 3, Vencel 1, Svažič 1, Štular 2, Kostanjšek 3, Grili in Golob. J. P. Za nagrado TV Kegljanje je v zadnjem obdobju, odkar je odprt novi dom JLA, razgibalo Ribnico in okolico. Kegljajo vsi: stari, mladi, moški in ženske. Kegljači ustanavljajo svoje klube. Kegljaška sekcija TVD Partizan Ribnica je organizirala v dneh od 26. septembra do 3. oktobra tekmovanje posameznikov. Ocenjevali so 5 zaporednih metov na polno, za katetre je moral udeleženec tekmovanja prej odšteti 5 din. Vsak je lahko poskusil srečo večkrat. Skupno je bilo v teh dneh prodanih okoli 2.800 kuponov po 5 din. Končni rezultati najboljših petih, ki so dobili tudi nerade, so bili: 1. Petar Radulovič 40 kegljev (od 45 možnih) - nagrada: prenosni televizor, 2. Andrej Kersnič 40 kegljev -nagrada: fotoaparat, 3. Dragoslav Mihajlovič 40 kegljev - nagrada: šahovska garnitura, 4. S tani mir Radivojevič 39 kegljev - nagrada: garnitura za namizni tenis in 5. Janez Marolt 39 kegljev - nagrada: zaboj piva. Tekmovanje je bilo napeto. Kegljišče je bilo stalno zasedeno. Ze prvi dan je bil dohodek tak, da je zadostoval za odplačilo polovice stroškov za nagrade. Po dokončnem obračunu pa je sekciji ostal dobiček okoli 9.000 din. Že prvi večer so imeli najboljše rezultate, in sicer 39 podrtih kegljev, kar štirje: Radivojevič, Rudulo-vič, M. Andoljšek in Marolt Potem podrl 40 kegljev Andrej je prvi Ke Cersnič, nato pa sredi tedna še Mihajlovič. t-e nekaj ur pred zaključkom tekmovanja je to število podrtih kegljev dosegel še Radulovič, ki velja za najboljšega kegljača v Ribnici Ker je imelo več kegljačev enako število podrtih kegljev, 40 oz. 39, so se med seboj ponovno pomerili in tako določili končni vrstni red za nagrade. M. GLAVONJIČ H M J11 RIBNICA - V prvenstveni tekmi mladinske rokometne lige sta se na ribniškem rokometnem igrišču pomerili vrsti Inlesa in Sevnice. Domači igralci so bili precej boljši in so zasluženo zmagah s 27:23. Najboljša na igrišču sta bila Tanko in Troha. (M. G.) MIRNA - Minulo nedeljo sta se v četrtem kolu republiške mladinske rokometne lige pomerili ženski vrsti iz Črnomlja in Mirne. Tekmo so po precej boljši igri v drugem polčasu dobile gostje, čeravno je ob polčasu kazalo, da bodo točki osvojile domače igralke. (J. P.) BUČNA VAS: NOVO ŠPORTNO DRUŠTVO Minulo soboto je iniciativni odbor za ustanovitev športnega društva Bučna vas pri Novem mestu- sklical ustanovni zbor, na katerem so bili prisotni starejši občani, mladinci in pionirji Na zboru so razpravljali o delovnem programu, sprejeli pravila športnega društva in izvolili organe. V okviru novoustanovljenega društva bodo gojili nogomet, košarko, namizni tenis, šah, smučanje, odbojko, streljanje, rokomet in druge športne panoge. OMERZELJ IN SLUGA MED NAJBOLJŠIMI Na mariborskem stadionu na Teznem se je konec minulega tedna končalo ekipno državno prvenstvo v speedwayu. Prvo mesto je osvojila ekipa Gornje Radgone s 77 točkami Krčani pa so bUi s 57 osvojenimi točkami četrti Na kvalifikacijah za posameznike za vstop v I. ligo sta z uspehom nastopila tudi oba Krška voznika Omerzelj in Sluga in se uvrstila med najboljše speedwayiste v Jugoslaviji MLADI ŠPORTNIKI V KS Da bi okrepila športno aktivnost v KS, je imela črnomaljska TTKS posvet z vsemi predsedniki mladinskih aktivov v občini V nekaterih krajevnih skupnostih so po tem posvetu že ustanovili športne aktive, ponekod celo po dva. Do konca leta jim bo TTKS nabavila najpotrebnejše športne rekvizite, spomladi se naj bi pa začela ligaška tekmovanja nied temi aktivi Predlog je, da bi se mladinci iz KS pomerili v namiznem tenisu, odbojki, malem nogometu, košarki in rokometu; pa tudi zunaj lige bo več tekmovanj. Mladinci bodo sami poskrbeli za športna igrišča, ki so sedaj marsikje precej zapuščena. Kaj, kje, kdo? V sedmem kolu druge zvezne rokometne lige-sever se predstavnikoma Dolenjske obetata težki tekmi Sevničani se bodo doma pomerili z Industromontažo, ki je doslej izgubila eno samo tekmo, Ribničani pa gredo k Varteksu, kije prav tako tekmec Sevničanov v jesenskem delu klonil samo enkrat Prav nič bolj ,rožnata “ nedelja se ne obeta Novomešča-nom, ki gredo v Šoštanj, medtem ko se bodo Brežičani pomerili v Ormožu z istoimenskim moštvom; z dobro igro bi lahko dosegli najmanj neodločen rezultat V slovenski rokometni ligi za ženske bo prav gotovo najbolj zanimiva tekma v novomeški športni dvorani kjer se bosta pomerili v prvem delu lige najboljši ekipi - Krka in Dobravlje. Če bodo Novomeščanke kompletne (vodstvo kluba tipa, da bodo poslej starši razumeli igralke in jim ne bodo preprečevali nastopov), bodo lahko ugnale močne gostje. Brežičankam se obeta težka tekma s Šmartnim in le malo možnosti imajo, da bi iz gostovanja prinesle vsaj točko. Sahisti v prvi slovenski ligi bodo Si konec tedna že tretiič v boj za točke, Novomeščani bodo odpotovali na Jesenice, in ker so v prvih dveh kolih tesno izgubili bo srečanje na gorenjskem bržkone močno zanimivo, saj bodo gostje igrali na zmago za vsako ceno. NOVO MESTO -RADENSKA 4,5:5,5 V prvenstveni tekmi 1. slovenske Šahovske lige so se domači igralci pomerili s šahisti Radenske in srečanje izgubili s 4,5:5,5. Posamezni izidi: Penko - Kos 0:1, Šporar - Režonja remi, Sitar - Kovač 0:1, Škerlj - T. Volčič remi Komelj - Gabor 1:0, Pucelj - Puhar remi N. Peterle - Murmajer remi Golobič - Cvetko 0:1, M. Golobič -Kos 1:0, B. Škerlj - Novak remi K**® mmmi ‘ ‘ >ui 4tuu; tufbr, /; Ay * l * kajti vse leto niti enkrat ne pogledajo ali je dete čisto ali umazano, ne zanima jih, če hodi v šolo k pouku ali ne, in na koncu niti ne vedo, če so še v navadi domače naloge. V prvem razredu prepustijo vso skrb le učiteljem: „Tu ga imate, pa naredite iz njega kar morete.“ Na tak način se lahko kaj malo stori, kajti že pri tako majhnih mati prijoka v šolo: „Dajte ga vi krotiti, doma mu nismo več kos. “ Komaj je dete godno za šolo, pa so domači že odpovedali in prelagajo vso skrb na družbo, občino in učitelje. Menim, da smo vsi dolžni skrbeti zanje, predvsem pa starši, ki prepogosto vzgajajo deco zgolj z novci: „Ce boš priden, boš dobil riovce. “ Kaj so le novci in darila tisto, s čimer dosežemo pridnost in ubogljivost? Mar bo le tisti oče dober, ki bo dal otroku veliko novcev? To razmislimo, preden spo-čnemo dete, kajti za vse imamo šole, le za starše jih ni MARTIN KRPAN Metuljeve antene za ljubezen Metulj nezmotljivo odkrije, kje je skrita samička Za biologe je dolgo predstavljala nerešljivo uganko sposobnost metuljev, da odkrijejo samičko na razdaljo tudi do nekaj kilometrov. To nenavadno sposobnost metuljev so zagovorniki telepatije imeli za enega temeljnih dokazov, da telepatski pojavi niso nič nenavadnega v svetu živih bitij, medtem ko so biologi izdelali več teorij, ki bolj ali manj prepričljivo razlagajo to sposobnost metuljev. Vse do nedavnega je veljala za najbolj veljavno teorija, po kateri naj bi metulji ir#’? izredno prefinjen organ za spoznavanje vonja. Samička izloča tekočino atraktant, le-to pa samec zavoha na majhne ali velike razdalje. Preneseno v Rešitev orejšnie križanke — ZAPRITE VRATA! KOPANJE KLJUNAČ ZLATO JABOLKO PRITOK AMURJA FRANC. KOMIK MESEC BOG VETROV STORŽA OZN, VISKOZNOSTI Metulj na travniku je pr*»: čudo „tehnike“. človeški svet, bi to pomenilo, da bi človek lahko zavohal iz Novega mesta vonj pečenke v Skopju. Poskusi so pokazali, da atraktant sicer igra bistveno vlogo v razpoznavanju, a da metulj ne zazna njegovega vonja. Na pomoč so kemikom priskočili fiziki, specialisti za elektromagnetna valovanja. Poštam- o U so hipotezo, da metulji zaznajo radijske signale, ki jih oddajajo molekule samičkinega izločka. Poskusi so pokazali, da misel ni bila napačna. Pri metuljih so odkrili izredno razvite „antene“, s katerimi lovijo radijske signale molekul. Z odbiranjem in pojačanjem določenih signalov na način, ki je zaenkrat še skrivnost, metulj zazna želeni signal samičk^ 'nezmotljivo poleti k nji. Če bi hoteli to čudovito sposobnost metuljev prikazati z nam bolj razumljivo tehniko, bi lahko dejali, da vsak metulj prenaša s seboj radijske teleskope, kakršne poznamo šele zadnja leta in z njimi prodiramo v največje globine vesolja. Miki Muster Janez Trnove Odkritje v puščavskem pesku Našli so najstarejšo mumijo na svetu — Truplo pevca Vatija je staro 4348 let Štiri tisočletja je ležala mumija pevca in pesnika naročenih pesmi, Vatija, v grobnici dvornega pevca Neferja in le zob časa je komaj opazno glodal v asfalt in dišeče smole zavito truplo. Kmalu po pokopu v grobnici so plenilci grobov oropali dragocenosti ostalih pokopanih, nekaj stoletij kasneje so roke graditeljev drugih grobnic in piramid izpod peska ruvale klesano kamenje Nefeijeve grobnice, pesek je pokril izropane in porušene ostanke večnega prebivališča ter zakril plena lačnim očem Vatijevo mumijo. Nedolgo tega jo je odkril inšpektor starin dr. Ahmed Musa. Kulturni svet je postal bogatejši še za eno najdbo, Vatijeva mumija pa je zdaj najstarejša mumija, kar jih poznamo. posebnega. Grobnico so zgradili v obliki črke L z daljšim krakom dolgim 7,5 metra. Na zahodni strani je bil lažni vhod s tremi kipi pokojnikov, ki naj bi počivali v grobnici Pravi grobovi so bili 2 metra pod grobnico, do njih pa so vodile samo odprtine. Kot domnevajo arheologi, so grobnico zgradili okoli leta 2400 pred našim štetjem. Poslednjo mumijo so vanjo položili leta 2372 pr. n. š., vendar ne več v del, kamor so položili prve umrle člane Neferjeve družine. Vatija so položili k počitku v grob, ki so ga vklesali na vzhodni strani grobnice. Prav to je rešilo mumijo Vatija usode ostalih mumij. Zakril jo je pesek tako pred plenilci kot tudi pred raziskovalci Do odkritja je prišlo slučajno, kot je mnogokrat prav značilno za velike najdbe. Ahmed Musa je nadzoroval rekonstrukcijo nasipa, ki ga je dal postaviti faraon Unas in je povezoval Hram doline s Pogrebnim hramom v Sakari Bloki kamenja starega nasipa so bili razmetani po pesku in skriti pod njim, tako daje moral Ahmed _Musa večkrat iskati posamezne "bloke. Pri iskanju delov velikega nasipa je našel različne grobove in manjše grobnice, v katerih so bili pokopani ljudje premožnih slojev takratne družbe. Od grobnic je ostalo le nekaj kamenja, napisov in manjvrednih ostalin, ostalo je bilo že zdavnaj izropano. Veliko frobnic je bilo uničenih že v času, o je faraon Unas ukazal graditi veliki nasip, po katerem so svoj čas potekale veličastne pogrebne povorke. POD ZAŠČITO PESKA _Neferjeva grobnica je ležala tik ob nasipu, zato Ahmed Musa ni pričakoval, da bo v nji odkril kaj lesena krsta, ki je bila v odličnem stanju. „Mislil sem, da je v krsti kip lastnika grobnice," je kasneje pripovedoval Ahmed Musa. „ Vedel sem: če bi bila v krsti mumija, bi bila to najstarejša od vseh dosedaj najdenih, in to kar za pol tisočletja.1 Izkopavanje se je nadaljevalo zelo pazljivo. Ko so očistili glavo, je Ahmed Musa zagledal na zadnji strani glave značilno luknjo, ki najbolj zgovorno priča, da ne gre za kip, ampak za mumijo. Luknja je znamenje, da so umrlega balzamirali, saj so skozi njo izvlekli možgane iz lobanje. „Našli smo mumijo, golo telo zamotano v platno; človeka, ki je živel za časa Pete dinastije, edinega, ki smo ga kdaj izkopali iz obdobja starega egiptovskega ce- sarstva," je sporočil presenetljivo novico vodja odkopavanj. Presenečenje je bilo toliko večje, ker tokrat ni šlo za sicer bolj običajne mumije velikašev faraonovega dvora, ampak za bolj preprostega človeka. Odlično ohranjeno truplo kaže, da je Vati živel kakih 40 let. Zanimivo je, da so ostali dobro ohranjeni celo žulji na nogah, ki po svoje prav zgovorno pričajo o življenju pokojnika. Mumija je imela nekaj nakita, drugače pa je bila revnejša od drugih. Takole je o najdbi zapisal Moynahan: „Vati in njegova grobnica presenečajo bolj kakor piramide ali kraljevski mavzoleji. Od starih civilizacij pričakujemo, da nam pokažejo človekovo umetnost in bogastvo, a ko vidite Vatija, dojamete, da je tudi navaden človek pred 4300 leti živel redno in bogatejše od današnjega." Na sliki je najstarejši človekov ohranjeni obraz. 4000 LET KASNEJE Dr. Ahmed Musa je najprej odkril relief na zahodnem delu. Pričakoval je že, da bo kaj našel, a za reliefom so bili sami prazni prostori Začel je izkopavati odprtino na vzhodnem delu grobnice. Kmalu se je iz peska pokazala ZA OČETOM 85 m Zoran je spoznal, da govori Bojan resnico, zato je predlagal, da si izdelata vsaj splav. Za to se je tudi Bojan navdušil. Sklenila sta takoj pričeti z delom. S sekirico, ki sta jo nosila s seboj, sta začela sekati drobnejša debla nekih dreves, jih klestiti in prisekovati na enakomerne dele. Ker sta imela le eno samo sekiro, jima je šlo delo zelo počasi od rok. 86 Porabila sta za to delo nekaj dni. Posekana in okleščena debla sta povezala in prepletla z ovijalkami in naposled res napravila nekaj splavu podobnega. »Imenitno!« je vzkliknil Zoran. »Sedaj nama ne bo treba tovoriti in Še sama se bova peljala. Pa tudi bolj varna bova na reki kakor na kopnem.« Bojan mu je pritrjujoče prikimal in še Kuni je zadovoljen pomahal z repom. 87 Ko je bil splav gotov, sta ga porinila v reko, postavila nanj šotor in znosila vanj vse svoje stvari. Nato sta vzela v roke vsak svoj drog in splav odrinila od brega. Ko sta ga zrinila do srede, ga je pričel tok sam odnašati dalje. Prvo preizkušnjo je srečno prestal in dečka sta bila neizmerno vesela in ponosna. Zdaj sta imela| dobro, nadomestilo za izgubljeno lamo. Toda sovražnik je imel možnost, da bi se iz Kostanjevice ali iz Št. Jerneja vtihotapil na Goijance in od tam vpadel brigadi naravnost v hrbet. Te možnosti brigada ni popolnoma zanemarila, zato je občasno ali pa v primeru potrebe pošiljala Na stražo, torej na sedlo Gorjancev, zasede, močne za vod ali četo. Vendar je ostala gorjanska smer več ali manj najbolj nevarna smer za nepričakovan vpad sovražnih čet na področje nastanitve bataljonov 12. brigade. Slabost položaja Dvanajste je bila tudi v tem, da je bilo pobočje Gorjancev zelo razčlenjeno in gozdnato in je omogočalo sovražniku skriven pristop k položajem brigade. Potrebna je bila visoka mera opreznosti vseh partizanov, komand in štabov, da bi sovražniku onemogočili izkoristiti neugodne razmere, v katerih je bila brigada. Vsem štabom je bilo znano, da poskuša sovražnik z nenadnimi napadi presenetiti brigade prav tedaj, ko so se komaj naselile na blokadrtih položajih in jim razmere še niso popolnoma znane. Sovražnik je napadel tudi tedaj, ko je dognal, da se neka enota dalj časa zadržuje na istem mestu. Tako je npr. 1. bataljon 14. SS policijskega polka 16. marca 1944 izkoristil priložnost in je skupaj z dvema domobranskima četama iz Novega mesta uničil 4. bataljon Cankarjeve brigade na JavprovicTTKatastrofa tega bataljona je visela kot Damoklov meč nad sleherno partizansko enoto pod Gorjanci in je bila opomin, naj bodo partizani izredno oprezni in naj se dobro zavarujejo. To je dobro vedel tudi štab Dvanajste. Kot je bilo pričakovati, je štab 1. bataljona 14. SS policijskega polka v Novem mestu kmalu imel podatke o razmestitvi Dvanajste. Te podatke je prejel od obveščevalne mreže, ki so jo v Gorjancih stkali domobranci in uporabili za to delo belogardizmu naklonjene ljudi. Omeniti je treba, da so se v krajih med Gorjanci in Krko razmere glede pripadnosti prebivalstva precej spremenile. Vzrok je bil v tem, da so kraje ob Krki obvladovale sovražne čete, ki so si deloma s terorjem, deloma pa z izkoriščanjem oportunizma nekaterih ljudi pridobile del prebivalstva na svojo stran. Naslednji vzrok je bil v tem, da so se partizanske čete zelo dolgo zadrževale na podgorjanskih področjih, zato je zaradi prehrane vojske in prebivalstva tega področja postopoma prihajalo do velike krize. Nekateri prebivalci so se zaradi tega odvračali od partizanov, zlasti tisti, ki so imeli svojce med domobranci v Novem mestu in so sedaj pokazali pripravljenost z obveščanjem pomagati okupatorju. Poveljstvo nemškega policijskega bataljona je do 4. septembra že imelo vse potrebne podatke za akcijo, v katero jih je priganjal tudi general Roesener, ki je iz Ljubljane rad dajal akcijske pobude. Sovražnikov načrt je bil zvit in zelo dobro zamišljen. Dvanajsto brigado je treba napasti iz take smeri, iz katere bi napad najmanj pričakovala, jo obkoliti z manevrom treh bojnih skupin in s pomočjo artilerije uničiti. Nemci so takoj spoznali važnost smeri prek Gorjancev. Tja so poslali najmočnejšo bojno skupino. Na skici je razvidno, kakšen je bil sovražnikov manever pr*, napadu na Dvanajsto, ki so ga izvedli 4. in 5. septembra. Najprej so iz Novega mesta po levem bregu Krke poslali v St. Jernej skoraj vse razpoložljive sile 1. nemškega policijskega bataljona in nekoliko posadnih čet, skupaj kakih 400 mož. Dne 4. septembra zvečer so prispele na zbirališče še domobranske enote iz postojank Kostanjevica in Št. Jernej. Ker je bila v načrtu napadalna operacija, so iz slednjih dveh postojank pobrali skoraj celotne posadke, saj ni bilo nevarnosti, da bi Dvanajsta mogla izpeljati kakršnokoli akcijo, ki bi ogrozila ti dve mesti. Zbrali so okoli 200 mož. Skupaj je torej bojna skupina štela okoli 600 mož; poleg normalne oborožitve je imela tudi dva težka minometa, podpirala pa jo je artilerija iz Novega mesta. Ko so zvečer pretehtali še nekatere podrobnosti načrta in ko so vse poveljujoče oficirje seznanili z njimi, so se ponoči dvignili in odšli po pobočju Gorjancev proti vasi Gabrje. Pohod je bil tako načrtovan, da bi ob 5. uri dosegli nastanišča partizanskih bataljonov in jih v jutranjem svitu napadli. V Gabiju so se razdelili v tri bojne skupine. Prvi, najmočnejši, so namenili najvažnejšo nalogo. Vzpela naj bi se visoko na pobočja Gorjancev ' in odkorakala po gozdni cesti, ki pelje z Žage, do položajev Na Straži, nato pa bi z vso silo udarila na jedro brigade okoli vasi Podgrad. Ta skupina je štela okoli 400 mož. Druga, srednja, s kakimi 100 možmi je prodirala naravnost proti 1. bataljonu na Cerovcu. Ta skupina naj bi zapletla v boj partizanski bataljon, dokler ga s hrbta ne bi napadla glavna sovražnikova skupina. Tretja kolona se je podala iz Gabrja proti Težki vodi, od koder naj bi z dvema krakoma obkoljevalne formacije udarila na 3. bataljon. Napad na brigado 4. in S. septembra 1944 Bojni dogodki pa so takole potekali. Najprej bomo opisali boj pri srednji sovražnikovi skupini. Pri vasi Vrh se ji je v bran postavila 2. četa 1. bataljona. Nanjo je sovražnik usul artilerijski in minometni ogenj, zato je četa vzdržala le pol ure, nato pa se je umaknila proti položajem 2. bataljona. Pri jurišu s položaja jo je varoval vod iz 1. čete in ji omogočil, da je lahko umaknila težko orožje in komoro. Kljub tej težavni situaciji se je bataljon nekoliko uredil in se umikal proti jugu, torej proti položajem 2. bataljona. V tej borbi je bataljon imel 5 mrtvih in 11 (ranjenih. Skoraj vse žrtve so bile zaradi artilerije in minometov. Bataljon je izgubil tudi puškomitraljez. / POTA m sm/ •2* Zaradi ene napačne poteze 4 mrtvi Za strašno nesrečo na magistrali je pred sodiščem dajal odgovor 46-letni varilec Johann Kader iz Nemčije — Kazen: 4 leta strogega! Časopisje je maja obširno poročalo o eni najhujših in najbolj krvavih nesreč na magistrali Ljubljana — Zagreb, po kateri je del ceste pri Beli cerkvi dobil ime: odsek smrti. Od dveh avtomobilov ni dejansko ostalo nič, deli trupel pa so bili razsejani daleč naokrog. Ta primer je prejšnji teden obravnavalo novomeško okrožno sodišče. Dežurni poročajo Pred petčlanskim senatom, ki mu je predsedoval Janez Kramarič, se ie znašel Johann DO TAL POGORELO - 5. oktobra ob 4. uri zjutraj je pogorel petokenski kozolec Staneta Brulca z Vrha pri Dolžu. Vse kaže, da je bil ogenj podtaknjen, vendar primer še raziskujejo. Cenijo, 20.000 da je nastalo za ode. POŽAR V KOZOLCU - 9. oktobra ponoči je ogenj zajel kozolec Jožeta Pečnika v Malem Tmiu 6 pri Krškem. Kozolec v velikosti 16x8 metrov je v celoti pogorel, z njim vred pa tudi 25 ton sena, 900 kg slame, 7 kubikov smrekovih desk, tako da je za 150.000 dinarjev škode. Vzrok požara še ni znan. SKOZI OKNO NOTER - V noči na 9. oktober je bilo vlomljeno v vikend Ivana Ziberta nad Mačkovcem. Kaže, da sta dva vlomilca skoz okno prišla noter, vse razmetala, si pekla jajca, pojedla paradižnik in vzela še nekaj oblačil, potem pa po isti poti zapustila stavbo. DVA STA POBEGNILA 8. oktobra okrog 14. ure sta izpred splošne bolnišnice v Novem mestu pobegnila paznikom 21-letni Siniša Dikič in 21-letni Zlatko Duračkovič, oba zapornika in obsojena na dolge zaporne kazni zaradi kaznivih dejanj zoper premoženje. Tatvine in vlomi so jima bili vsakdanja stvar. Dikič je znan tudi po pobegih, saj je že prej na zelo spreten način ušel, pa so ga dobili. Ko je bilo ugotovljeno, da sta ubežnika na poti proti Ljubljani, so tam sklenili obroč, v katerega sta se tudi ujela. V nedeljo zvečer okrog 22. ure so ju zalotili na kozolcu ob Cesti v Mestni log. Imela sta že druga oblačila in Dikič tudi »izposojeno” osebno izkaznico, vendar so na postaji milice hitro ugotovili, da sta ravno ta dva pobegla kaznjenca. Zdaj sta spet pod ključem. REDAR NA DELU - „Ko sem pred dvema letoma začel z redarsko shižbo, je redkokateri voznik vrgel kovanec v uro za parkiranje, zdaj jih vse manj zalotim, da to ,pozabijo1 narediti/4 pravi komunalni redar Klemenčič na parkiriščih novomeškega Glavnega trga. Izjava kaže, da se disciplina izboljšuje. (Foto: R. Bačer) POTA IN STft? & Kader, 46-letni varilec, rojen v Vrbasu, sicer pa nemški državljan in zaposlen v Ingolstadtu. Letos 8. maja je okrog 15.20 vozil z audijem 100 v smeri Zagreb — Ljubljana, v blagem ovinku pri Martinji vasi pa je v škaije prehiteval ljubljanski tovornjak, čeravno je videl naproti prihajati kolono vozil. Tvegal je prehitevanje, češ se bom že izmuznil, vendar_______ Kamion pred seboj je sicer prehitel, toda ko je Kader hotel naglo zaviti nazaj na svojo polovico, je trčil vanj. Tovornjak je zapeljal na travnik, osebni avto pa je odbilo v levo in je treščil v drug tovornjak -vlačilec s priklopnikom, nato pa še v zastavo 101. Vlačilec je po trčenju zaneslo v levo, bočno je drsel in se prevračal po cesti, pri tem pa pomečkal pod seboj iz zagrebške smeri vozeča avtomobila fiat 124 in ford. V fiatu 124 z italijansko registracijo sta našla smrt voz- nik Erminio Ambroset in njegova sopotnica Giuseppina Lasič, v fordu pa voznik Martin Vukič in njegova žena Roža. Hude poškodbe so ob teh trčenjih dobili še Pavao Bajs in soproga Jasna ter Turek Kam uranu, sovoznik tovomjaka-vlačilca. Pri dajanju odgovora za 4 smrti in 3 težko ranjene, kar vse je bilo posledica ene same nepremišljene, lahkomiselne poteze voznika, ko je zapeljal v škarje, se obtoženec ni ničesar spominjal. Kader je doživel tak šok, da sploh ne ve za karambol ne za prehitevanje, pač pa ve za. nasproti vozeči rdeči vlačilec. Tako je sodišče s pričami in očividci ter s pomočjo sledov ugotavljalo krivdo. Obtoženec pa pričam ni ugovaijal in je dopuščal, da se je zgodilo tako, kot so posamezniki povedali. Senat je obtoženega spoznal za krivega ene najhujših nesreč na Dolenjskem, pri odmeri kazni pa so upoštevali doslejšnjo obtoženčevo nekaznovanost, močno prizadetost zaradi posledic in obžalovanje. Prišli so do zaključka, da je slabo ocenil situacijo in se je lahkomiselno spustil v prehitevanje. Prisodili so mu 4 leta strogega zapora, vendar sodba še ni pravnomočna. Ima občutek hude krivde Namesto v Portorož je strica zapeljal v smrt; očeta pa do hude poškodbe — Nesreča pri Podborštu § e S KOLO SO UKRADLI - 5. oktobra je med 14. in .22. uro nekdo ukradel kolo z motorjem, last Janeza Kobeta z Dolža. Kolo je bilo na parkirišču pred Novoteksom, medtem ko je lastnik delaL TAT V BLOKU - 4. oktobra je bilo izpod stopnišča pri kletnih prostorih bloka št 6 v Naselju Majde Šilc ukradeno športno kolo. Stanovalec Zoran Janko je oškodovan za 1.200 dinarjev. 23-letni Ifet Kumalič iz okolice Sande ega mosta je pred novomeškim okrožnim sodiščem odgovarjal za prometno nesrečo s smrtnim izidom in eno hudo poškodbo, ki se je zgodila 7.. decembra lani na magistrali. V fičku je Kumalič vozil strica Sukrijo in svojega očeta. Namenjeni so bili v Portorož, vendar so okrog 21. ure prišli le do DoL Podboršta pri Trebnjem. Mladi vozač, ki še ni imel za seboj veliko izkušenj za volanom, je prehiteval tovornjak v blagem ovinku, naproti pa je pripeljal avto Anton Saje iz Novega mesta. Kumalič je skušal situacijo rešiti z zaviranjem, prav tako Saje, vendar sta trčila. Karambol je bil tako hud, da je obtoženčev stric umri pri priči, njegov oče pa je dobil hude poškodbe in je motal dlje časa ostati v bolnišnici Laže ranjena pa sta bila tudi Saje in njegov 2-letni sinček. Kumalič je odkrito priznal napako in se je močno kesal Pravi, da se zaveda lahkomiselnega prehitevanja, toda fant se je po nesreči izkazal moža: takoj je poiskal Sajeta in se pogovoril z njim glede plačila odškodnine, prav tako pa je poskrbel za stričevo ženo m njegove štiri otroke: prevzel je njihovo vzdrževanj^. Vse to so močne olajševalne okoliščine, ki so govorile za obtoženca pri odmerjanju kazni Prisodili so mu 1 leto in 2 meseca zapora, pogojno za 3 leta. Sodba, še ni pravnomočna. MED PREVOZOM . UMRL 9. oktobra okrog 18. ure, ko je bil že trden mrak, je 37-Ietni Matjan Rifelj iz Lešnice vodil konjsko vprego od Mačkovca proti domu. Na vozu, ki ni imel luči, je vozil peso. Pred Lešnico je za njim pripeljal motorist Anton Tršinar, star 35 let, doma iz Dobruške vasi. Ta je trčil v voz in padel na cesto, konji pa so voz odpeljali na travnik. Tršinar je bil hudo ranjen in so ga odpeljali v bolnišnico, vendar je že med prevozom umri. NIVO V RODBINSKEM PRAVU Razmerja med starši in otroki mvna razmerja med starši in otroki je do sedaj urejal zvezni temeljni zakon o razmerjih med starši in otroki, odslej pa je ta pravna snov urejena v tretjem delu republiškega zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Določila tega dela zakona bodo začela veljati s 1. 1. 1977. Kaj pa nam prinaša ta pravni predpis? Za očeta otroka, rojenega v zakonski zvezi ali v dobi 300 dni po prenehanju zakonske zveze, velja mož otrokove matere. Za očeta, nezakonskega otroka pa velja tisti, ki otroka prizna za svojega ali čigar očetovstvo se ugotovi s sodno odločbo. Oče lahko prizna otroka za svojega pri pristojnem organu občinske skupnosti socialnega skrbstva ali pred matičaijem ali v javni listini ali v oporoki. Posebej je določeno, da priznanje očetovstva lahko da oseba, ki je razsodna in stara najmanj 15 let. Tožbo za ugotovitev očetovstva za otroka, ki je rojen izven zakonske zveze, lahko vloži v otrokovem imenu mati, dokler izvršuje roditeljske pravice oz. otrokov skrbnik. Otrok sam pa lahko vloži tožbo, ko postane rlnoleten, vendar najkasneje v letih od polnoletnosti Taka tožba se lahko vloži tudi po smrti domnevnega očeta, vendar najkasneje 1. leto po njegovi smrti. Zakon daje tudi možnost, da vloži tožbo tisti, ki je priznal očetovstvo, a se otrokovoa mati s tem ni strinjala. Tudi taka tožba je vezana na enoletni rok, najkasneje pa v 5 letih po rojstvu otroka. Določitev rokov ima opravičilo, kajti očetovstvo naj se ugotovi, dokler otrok do-rašča; kasnejše pravdanje pa bi lahko pomenilo samo borbo za materialno korist in za dediščino. Novi zakon daje sedaj možnost izpodbijanja očetovstva otroka tudi tistemu, ki misli da je otrokov oče in to ne glede na to ali gre za otroka rojenega v zakonu ali zunaj zakona. Tožbo pa mora vložiti v enem letu od dneva, ko je bilo očetovstvo vpisano v matično knjigo. Mati lahko izpodbija očetovstvo, vendar mora vložiti tožbo v enem letu po rojstvu otroka. Tudi otrok lahko s tožbo izpodbija očetovstvo, vendar najkasneje v 5 letih od dneva, ko postane polnoleten. Novo je v zakonu, da se izpodbija na enak način materinstvo. Ni pa dopustno ugotavljanje očetovstva za otroka, ki je bil spočet z umetno osemenitvijo matere. Mladoletne otroke zastopajo starši. Mladoletnik, ki pa je dopolnil 15 let in kije zaposlen, lahko razpolaga s svojim oseb- nim dohodkom, vendar pa je dolžan prispevati za svoje preživljanje in izobraževanje. Za veljavnost pravnih poslov, ki jih izven tega sklepa mladoletnik, je potrebna odobritev staršev. Starši so dolžni preživljati svoje otroke; če se redno šolajo, so jih dolžni preživljati tudi po preseženi polnoletnosti Polnoletni otroci so dolžni preživljati starše, če so nesposobni za delo in nimajo dovolj sredstev za življenje. Kdor ima pravico do preživnine, lahko s tožbo zahteva, da se mu plačuje preživnina. O dolžnosti in višini preživnine lahko prizadete stranke sklenejo pri pristojnem organu občinske skupnosti socialnega skrbstva dogovor; na podlagi takega do- ?Dvora je možna sodna izvršba, omembno je določilo, da odpoved pravici do preživnine nima pravnega učinka. Novo je v zakonu, da mora sodišče, kadar odloča o preživnini, poslati odločbo pnstojnemu organu občinske skupnosti socialnega skrbstva. Ta organ pa bo na podlagi uradno ugotovljenega podatka o povečanju življenjskih stroškov vsako leto sprejel sklep o odstotku povišanja preživnine in tako opravil uskladitev vseh preživnin.; O tem bo izdal odločbo in bo možna sodna izvršba. STEFAN SIMONClC PREVEC JE POČILO 7. oktobra opoldne je v peskolomu Brinje pri Šentrupertu počilo tako močno, da je kamenje nosilo na strehe bližnjih hiš, pritisk pa je vzel nakaj šip na stavbah. Ko so razstreljevali pesek, je bila eksplozija premočna in je naredila precej škode, ki pa še ni ocenjena. Zaenkrat je znano, da ljudje o miniranju sploh niso bili obveščeni. Lahko si mislimo, da je ob nepričakovanem poku nastal preplah. DIMNIK ALI ELEKTRIKA? 8. oktobra ponoči je močan ogenj upepelil stanovanjsko hišo, • last Matije Ogulina iz Kala 14 pri Semiču. Kakor so ugotovili, je moralo do požara priti ali zaradi odprtih vratc ob dimniku, kjer bi lahko iskra zanetila ogenj, ali pa zaradi slabe električne napeljave. To še pregledujejo. Znano pa je, da je ogenj pri Ogulinovih naredil za 150.000 dinarjev škode. DO TAL POGORELO 9. oktobra zvečer je ogenj nenadoma zajel kozolec Jožeta Cerarja s Trške gore 14 naad Krškim. Z opeko krita stavba v velikosti 12x4 metre je do tal pogorela. Škode je še več, kajti pod kozolcem je bilo ostrešje, okrog tona sena, nekaj kubikov lesa in razno orodje. Cenijo, da je nastalo za okrog 80.000 dinarjev škode. Gasilci in krajani so požrtvovalno gasili in tako preprečili da požar ni uničil še bližnjega hleva in drugih stavb. Zakaj je do ognja prišlo, se raziskujejo. Alkohol na tretjem mestu V treh posavskih občinah je bilo v prvem polletju 12 žrtev prometa in 170 ranjenih Številke kažejo, da se je v prvem polletju 1976 v občinah Brežice, Krško in Sevnica zgodilo sicer 32 nesreč manj kakor v tem času lani, vendar smo še daleč od tega, da bi bili lahko s prometno varnostjo zadovoljni. V vseh treh občinah je bilo 457 prometnih nesreč, pri katerih je znašala škoda več kot 1.000 dinaijev ali pa so teijale telesne poškodbe. Manjših prask je bilo veliko več. V sevniški občini lahko »potrkajo na les“, ker v tem času smrtnih žrtev ni bilo, pač pa so imeli 99 hujših nesreč, ki so zahtevale 18 huje in 20 laže ranjenih. V krški občini so zabeležili v 182 hujših nesrečah 4 smrtne žrtve prometa, 19 težko ranjenih in 43 laže poškodovanih. V Posavju nosi brežiška občina žalosten rekord: 8 umrlih za posledicami prometnih nesreč, 35 hudo in 35 laže ranjenih. Skupno pa so imeli 182 nesreč. Zanimivo je še, da v sevniški občini niso imeli niti enega primera pobega po nesreči, zato pa jih je bilo v Krškem 7 in v Brežicah 5. Razen dveh primerov so vsi pobegli vozniki že odkriti in nekateri tudi že kaznovani. Strokovnjaki ugotavljajo, da se je na posavskem koncu največ nesreč zgodilo zaradi prehitre vožnje glede na stanje vozišča, med vzroki je na drugem mestu neupoštevanje prednosti, na tretjem mestu po številu pa so nesreče zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Prav tako ugotavljajo, da so precej nesreč povzročili pešci z nenadnim prihodom na cesto ali s hojo po desnem robu ceste. Vse kaže, da se vozniki tudi novih, ostrejših določil zakona ne boje. Navzlic temu, da miličniki za hujše cestnoprometne prekrške dan za dnem odvzemajo vozniške knjižice, so nekateri vozniki nepoboljšljivi. Pri sodnikih za prekrške so kupi takih zadev. jrlip EDEN NAJBOLJ NEVARNIH OVINKOV! - Pri Jedinščici je ovinek na sliki skoro vsak dan priča kakšne prometne nesreče, ker vozniki vanj prehitro pripeljejo. Prejšnji teden pa se je iz močno naloženega kamiona usul gramoz na mimo vozeči osebni avtomobil zdomca Marka Vujasinoviča iz Švice. Bilo je za 5.000 din škode. (Foto: R. Bačer) NOVO MESTO: V BOK GA JE ZADEL - 5. oktobra zjutraj je v križišču Ljubljanske ceste in Kettejevega drevoreda prišlo do trka, ki je povzročil za 6.000 din gmotne škode. Jože Lojk iz Pangrč grma je pripeljal kamion na Ljubljansko cesto v trenutku, ko so iz mestne smeri prihajali drugi avtomobili Mislil je ustaviti in trčil v bok osebnega avta Janeza Kastelca iz Prečne. BUKOSEK: MUHA JE BILA KRTVA - 9. oktobra popoldne je Ivan Bajc s Sel pri Dobovi vozil osebni avto proti Bizeljskemu. V avtu sta bila tudi njegova žena in 3-letni sinček, kije sedel zadaj. Med vožnjo je otrok ujel muho in jo za šalo pnlepil očetu na oči Ta je zapeljal na bankino pa čez nasip in se zaletel v drog. Ooa Bajčeva sta bila ranjena, fantičku pa na srečo ni bilo hudega. Materialne škode je za 15.000 dinarjev. , DOBOVA: NEPRAVILNO SRE- prednostni cesti proti križišču, pn nadvozu čez progo pa je naproti po levi pripeljal in zavijal v levo kolesar J. S. iz Sevnice ter izsiljeval prednost Prišlo je do trčenja, posledica pa je bila, da sta se oba voznika znašla v bolnišnici VRHOVO: OTROCI NISO UBOGALI - 8. oktobra okrog poldne se je med obračan jam traktom zgodila nesreča, v kateri je bil poškodovan i Tomaž Šuštar z vrh 3-letni Tomaž Vrhovci pri e na med vzvratno vožnjo pa je po nesreči 'ta. Ta la dvoril miru, ampak Tomažek je stelcel Mirni peči Njegov oče Jože dvorišču obračal traktor, zadel lastnega sinka. Ta se je že prej s skupino otrok mudil na dvorišču. Oče je vsem naročil, naj bodo ravno takrat, ko je oče obračaL ČANJE - 9. oktobra popoldne je Ivan Molan iz Dobove 74 šel proti železniški postaji in vodil ob sebi kolo. Blizu križišča Gaberje ga je prehitel kolesar z motorjem, mladoletni M M. iz Čerine, in zadel v Molanovo kolo. Pešec je padel in se tako hudo poškodoval, da so ga morali odpeljati v zagrebško bolnišnico. SEVNICA: IZSILJEVANJE ZUNAJ NASELJA — 8. oktobra je Ivan Cvet iz Križa 36 vozil kolo po Z GLAVO NA BETON 3. oktobra je v bolnišnici umri 84-letni Franc Zagorc iz Gor. Vrhpolja 37. V bolnico so ga pripeljali s hudimi poškodbami, ki jih je dobil 26. septembra ob padcu z lestve. Ugotovljeno je, da ie priletni možak prislonil lestev, da bi splezal na senik, toda lestev ni bila dobro nameščena in je zdrsnila, ko je začel plezati po njej. Padel je na beton in z glavo udaril ob tla. DOLENJSKI LIST St. \2 H4?H - 1'k oktobra '9n6 Pogumna dekleta Med nedavnim obiskom v taboru vzgojnega središča za urjenje enot teritorialne obrambe smo naleteli tudi na dekleta v uniformah. Dve smo vprašali, zakaj sta kot prostovoljki stopili v teritorialno enoto, kako se v njej počutita in kaj v enoti delata. Povedali sta: ANKA TOMŠIČ iz Novega mesta, stara 19 let: ..Veselijo me vse vojaške stvari. Posebno pa sem se navdušila, ko so nam mladincem prikazali v domu JLA film ,,Pogumna dekleta", ki govori o teritorialkah iz Maribora, in še neki drugi film o teritorialcih iz Sarajeva. Tu, sredi gozda, je sicer malo bolj sveže, vendar imamo spalne vreče. Taboijenje je kar zanimivo in vaje tudi." ANKA VODOPIVEC iz Šmarjeških Toplic, stara 191et: „Tudi jaz sem gledala tista dva filma. Tudi na televiziji večkrat vidim kaj o teritorialcih in teritorialkah, pa me je pritegnilo. Obe sva zdaj bolničarki Obiskujeva tečaj, ki ga vodi eden izmed novomeških zdravnikov. Na vaje z orožjem in na ostalo delo nas zdaj ne kličejo/1 Dve Anki — levo Tomšičeva, desno Vodopivčeva — sta se navdušili za vojaške zadeve, ko sta videli filme o teritorialkah. (Foto: Primc) Armada gasilcev pokazala moč Ob 100-letnici novomeških gasilcev je bila v nedeljo dopoldne po Novem mestu taka gasilska parada, kakršne še nikdar nismo videli Ob zaključni slovesnosti naših jubilantov in v okviru praznovanja občinskega praznika novomeške občine je bila 10. oktobra na novomeških ulicah mogočna parada stotine gasilcev in desetine gasilskih avtomobilov. Na lepo okrašenem Glavnem trgu so na častni tribuni sprejeli raport, potem pa je množica gledalcev lahko spremljala strumno korakajoče gasilce vseh prostovoljnih društev novomeške občine, gostov iz sosednje metliške, brežiške, trebanjske in sevniške občine ter KAJ JE Z VODOVODOM? Delegat krajevne skupnosti Birč-na vas je 4. oktobra na zasedanju občinske skupščine vprašal, kaj je z vodovodom v Birčni vasi, za katerega je bilo rečeno in zapisano, da bo letos doživel pripravljalna dela. Občani so računali, da bo v letu 1976 zbrana vsaj dokumentacija in začrtana trasa, vendar je bilo iz odgovora pristojnih razvidno, da bodo morali v Birčni vasi na vodo še počakati Še Mirna peč, ki je pri gradnji vodovoda dobila prioriteto, ni dočakala začetka del. Načrti za te stvari so se tako podražili, da je namesto načrtov ostalo le pri skicah. Dokončno bodo o tej in podobnih željah odločali na zboru krajevnih skupnosti še drugih gostov v paradnih uniformah. Za gasilci so peljali skozi mesto gasilski avtomobili s sodobno opremo za gašenje. Kolona rdečih avtomobilov je bila dolga več kot en kilometer, saj je sodelovalo v paradi okrog 70 gasilskih avtomobilov. Zatem je bila glavna svečanost pri gasilskem domu na Cesti herojev, kjer so v navzočnosti pokrovitelja slavja Jakoba Beriča, predsednika občinske skupščine, organizirali slovesnost. Vinko Žabkar, predsednik GD Novo mesto, je sprejel številne spominske plakete in odličja, ki so jih jubflantskemu društvu ob stoletnici poklonile občinske gasilske zveze sosednjih občin, zatem pa podelili plakete in nagrade ter razglasili avtorally. V slavnostnem govoru se je pokrovitelj slavja iskreno zahvalil gasilcem za vso nesebično pomoč in požrtvovalnost pri ohranjanju ljudskega in posameznikovega imetja. Letos je bila res smola šmarješke Toplice so bile čez poletje skoraj prazne, zato v turizmu ne bo planiranega uspeha V pasjih dneh nas je zeblo, pred tem smo prosili dežja, tako da je letošnje poletje vsak godrnjal. Mnogo bolj kot zasebniki so bili prizadeti kolektivi, ki se ukvarjajo s turizmom. V Šmarjeških Toplicah je bila v vsem letu le pomlad običajna. Julija, ko se je naredilo lepo vreme, je potres prestrašil goste, da so Težkim bolnikom močnejša zdravila Trenutne značilnosti novomeškega gospodarstva: več izgub, manjši dohodek, prevelika poraba, hkrati pa večji izvoz in boljša likvidnost Po podatkih, ki so jih posredovali delegatom vseh zborov novomeške občinske skupščine, se gospodarstvu slabo piše. V prvi polovici letošnjega leta je bilo le za 2 odst. več dohodka kot v tem času lani po plačani realzaciji in za 9 odst. več po že korigiranih podatkih. Hkrati s tem pa so porabljena sredstva narasla za 10 odstotkov in temu primerna je ekonomičnost poslovanja, ki je tudi precej pod lansko ravnijo. Pozna se, da ima večina delovnih organizacij precejšnje kredite, obresti zanje pa predstavljajo tri četrtine vseh..pogodbenih obveznosti. Vsi pravijo, da je letos težko primeijati poslovanje z lanskim zaradi spremenjenega načina obračunavanja, kljub temu pa je očitno, daje uspeh slabši V gospodarstvu je za 116.495.000 dinaijev izgub, ki se nanašajo na 4 TOZD Iskre, 3 TOZD Železniškega transportnega podjetja in celotno tovarno Novoteks. Medtem ko Iskrine in železniške izgube štejejo med težave splošnega pomena v vsej Sloveniji in Jugoslaviji, pa je izguba v Novoteksu zaskrbljujoča. Novi predpisi so poskrbeli, da se je likvidnost v gospodarstvu močno popravila, saj od 1. aprila dalje po podatkih SKD ni zabeležena nobena blokacija žiro računa, medtem ko je bilo lani v tem času že 16 blokad. Da se je izvoz v prvi polovici leta povečal za 39,3 odstotka, je le ena svetla plat medalje, ki je sicer razveseljiva, toda ugotovljeno je, da nekateri kolektivi prodajajo svoje izdelke na tuje za vsako ceno. Tudi v izgubo! To kajpak ne pomeni krepitve občinskega gospodarstva. V gospodarstvu je v prvem polletju na novo dobilo delo 850 ljudi, osebni dohodki zaposlenih pa so se (po obrazcih RAD) povečalik od 2.989 din v prvem polletju lani na 3.320 dinarjev. Ob upoštevanju naraščajoče draginje doseženo 17-odstotno povečanje zaslužkov ni realno, še manj realnim razmeram podobno pa je, da so vse oblike porabe segle čez rast dohodka. Izhod iz zdajšnjih težav po mnenju delegatov ni v podaljševanju življenja tistim, ki že- več let bolehajo za isto boleznijo — izgubo - marveč v dobro zastavljeni sanaciji Vsako čakanje s sanacijskimi programi pa je lahko usodno. RIA BACER mnogi odšli Komaj se je zemlja umirila, je nastopil dolgotrajen dež. Že rezervirane postelje so dostikrat ostajale prazne in tudi zunanji bazeni so samevali, prav tako bife na kopališču več kot mesec dni sploh ni delaL Juliju je sledil pust in čemeren avgust, september pa je spet privabil nekaj več gostov. Kakor pravijo v hotelski recepciji, prihaja vsako leto veliko stalnih gostov. Pri zasedenosti postelj so ti zastopani z več kot polovico. Septembra letuje v Šmaijeti veliko Slovencev, med tujci pa je največ Nemcev. Trenutno imajo 120 gostov, tako da so zasedene vse sobe, ki jih je možno ogrevati kunu so letos začeli že v začetKu septembra, kar je spet izjemen slučaj, saj so navadno poskrbeli za tople peči tudi mesec dni kasneje. Vse to rezultat i bodo oživiti izletniški turizem s i^e Vse to jasno kaže, da finančni rezultat ne bo kaj prida. Skušali kaj pnd etniški pomočjo kozmetičnega salona, pe-dikire in frizerja, tako da bi bil laraj privlačen v jesenskem in zimskem času ne le za starejše, ampak tudi za mlade. Eden stoterih Jože Grgovič iz Zg. Brezovice je eden tistih značilnih dolenjih poproletarcev, ki predstavljajo glavnino delovne sile tudi v naši industriji Je v službi pri IMV -obrat Podgoije Šentjernej, doma pa ima kmetijo. Zena je prav tako zaposlena, stara mama doma pazi otroke. Tak način organizacije življenja je zelo pogost, o njem pa je več povedal Grgovič sam: - Kdor danes pridno dela, si lahko kaj spravi skupaj. Jaz sem nekaj let pripravljal material, zdaj gradim novo hišo, kupili smo traktor in še nekaj drugih strojev. Seveda izkoristimo vsako prosto minuto za delo in dopusta ne poznamo, razen tega zelo varčno gospodarimo z de-naijem. Pri nas nihče ne zapravlja. „Vam kmetovanje prinaša dosti zaslužka? “ - Dosti ne, nekaj pač. Zadnja leta se na našem koncu vsi ukvarjamo s prodajo mleka. To je najbolj zanesljiv dohodek. Imamo tri krave in nekaj vinograda pa njive. „Je letošnja letina res toliko slabša od prejšnjih? “ - Na splošno ne vem, na našem koncu pa je bilo otave veliko manj, koruza je slabša, nižinske vinograde ie zajela aprilska pozeba. Okrog Šentjerneja se vsi pritožujemo. „Kaj pa v službi, ste zadovoljni? Ste kdaj razmišljali, da bi službo pustih in samo kmetovali? “ - Če ne bi bil v službi zadovoljen, potem ne bi ostal 16 let v istem kolektivu. Da bi službo pustil, ne pride v poštev. Z zasluzkom iz delovnega razmerja si tudi pomagamo v takih primerih, kakršen je letos, ko nam je vreme zagodlo in bo pridelkov manj. Za kmeta namreč ni dovolj, da je le priden, mora imeti tudi srečo." R.B. Kar so rekli občani, naj drži Protestov in spreminjevalnih predlogov glede planiranih investicij v šolstvo ni mogoče upoštevati, je menila skupščina izobraževalne skupnosti Drugič sklicana skupščina izobraževalne skupnosti v Novem mestu je 4. oktobra največ razpravljala o investicijah, čeravno so bile pomembne tudi druge točke dnevnega reda. Kakor je uvodoma dejal Štefan Galič, predsednik izvršnega odbora te skupnosti, je prišlo precej pisme- Šole m vec V šolskem okolišu Zameško vpis učencev iz leta v leto upada. Tako sta letos v prvi razred vpisana le dva učenca, medtem ko prihodnje leto ne bo nobenega. V vseh štirih razredih podružnične šole pa imajo letos komaj 12 učencev. Zanje organizirati pouk v domačem kraju bi bilo predrago in tudi sicer ni smotrno, zato so na osnovni šoli Šentjernej, kamor Zameško spada, predlagali občinski skupščini, da bi otroke prešolali, pouk pa začasno ukinili. Ta sklep je že sprejet. Učitelji so se o prešolanju otrok v Šentjernej že lani pogovorili s starši. Niso imeli nič proti, zahtevali pa so, da bodo kot sograditelji vaške šole tudi soodločali o namembnosti stavbe v bodoče. Za otroke iz Zameškega so že organizirali prevoz v Šentjernej, kamor zdaj hodijo k pouku. mh ugovorov, protestov in spreminjevalnih predlogov glede samoupravnega sporazuma o temeljih plana izobraževalne . skupnosti za obdobje 1976 —' 1980, ki je bil tokrat predložen v sprejem. Resda so se v zadnjem času ponekod močno spremenile potrebe, vendar vseeno ne gre nameravanih dozidav šol kar po vrsti spreminjati v novogradnje. Četudi nihče ni oporekal predstavnikom krajevnih skupnosti in šok, ki so dokazovali smotrnost novogradenj v Vavti vasi, Žužemberku in Otočcu, pa se je izoblikovalo stališče, da ni mogoče mimo odločitve na referendumu. Delovni ljudje iz vse občine so izglasovali samoprispevek, ki je osnova za vse dozidave in nove gradnje šolskih poslopij, hkrati pa tudi program gradenj. Tega skupščina nima pravice spreminjati Razen tega tudi ni denarja, da bi vse to upoštevali. Potreben bi bil nov razpis referenduma, če bi hoteli dozidave iz samoprispevka spreminjati v novogradnje in zagotoviti nova sredstva. Po daljši razpravi so sklenili, da bodo spremenjene želje občanov dobile prednost pri razpisu novega referenduma, ko se bo zdajšnji iztekel. Delepatki iz tovarne zdravil sta opozorili, da gospodarstvu primanjkuje kadrov, zato je zainteresirano za hitrejši razvoj srednjega šolstva. Tudi na tem področju dosedanji plani niso bili uresničeni, ker je* planirane gradnje ob samoprispevku pred štirimi leti predvsem požrla skokovita rast cen v gradbeništvu. Končno so se dogovorili, da bodo investicije v usmerjeno izobraževanje usmerjali tako, kot bodo narekovale kadrovske potrebe. NOVOMEŠKA TRIBUNA Za letošnji 29. oktober Slavje za letošnji občinski praznik ne bo tako hrupno in dolgotrajno, kot je bilo poprej v navadi, ker se poznajo stabilizacijski ukrepi, vseeno pa je ves oktober v znamenju tega praznika. Naj omenimo, da je nedavna otvoritev ceste do Drganjih sel že sodila v sklop tega praznovanja, prav tako proslava ob 90-letnici kmetijske šole Grm in jubilej novomeških gasilcev. Jutri, 15. oktobra, bo v Dolenjski galeriji otvoritev razstave „Po poteh Gubčeve brigade", nekaj dni kasneje bo srečanje žena in mater padlih borcev; na Otočcu bodo odprli prenovljeni kulturni dom in novo športno igrišče. 28. oktobra ob 19.30 bo v športni dvorani slavnostna akademija, popoldne pa bo seja odbora za izgradnjo Muzeja revolucije v Dolenjski galeriji Na sam praznični dan je predvidena slavnostna seja vseli zborov občinske skupščine in izvršilnih organov družbenopolitičnih organizacij občine, ki bo ob 10. uri v športni dvorani. Isti dan ob 11.30 bo odkritje spominske plošče nekdanjemu komisarju okrožnega komiteja KP Vinku Kristanu; ob 13. uri pa bodo svečano odprli novo zdravstveno postajo v Ločni Te dni bo tudi več športnih srečanj in prireditev, slavnosti pa bodo zaključene 30. oktobra z osrednjo proslavo 35-letnice napada na Bučko.- VELIČASTNA PARADA — Takole je bilo v nedeljo na Glavnem trgu, ko je na stotine gasilcev strumno korakalo mimo tribune in množice gledalcev. (Foto: Ria Bačer) IMEKAJ NOVIH ČLANOV Na predlog SZDL je bila na zadnjem zasedanju občinske skupščine imenovana Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve. Sestavljajo jo: predsednik inž. Stane Žunič - podpredsednik občinske skupščine, in člani: Jože Turk, Niko Golob, Milan Blatnik, Darja Podbev-šek, franc Kirn in Staša Vovk. Člani te komisije so bili imenovani tudi za predstavnike družbene skupnosti v razpisne komisije v delovnih organizacijah. ; , ; Novomeška kronika ČETRTI V ZVEZI 2. oktobra se je tekmovalna gasilska desetina tovarne zdravil Krka iz Novega mesta zelo izkazala v Beogradu. Na zveznem IV. državnem prvenstvu je v več gasilskih tekmovalnih disciplinah dosegla lepo uvrstitev in končno pristala na četrtem mestu. Zlasti je uspela v mokri vaji in v štafeti z ovirami Krkine gasilce sta vodila in trenirala Alojz Macedoni in Ivan Hren. GRADNJA GRE H KRAJU Vrtec za 60 otrok, ki ga gradijo v Žužemberku v prijetnem okolju nad zdravstvenim domom, naj bi bil odprt že za letošnji občinski praznik Novega mesta. Pri gradnji je bilo več težav, ker je teren kamnit, v zamudi je gradnja kanalizacije, medtem ko so montažna dela opravili v predvidenem roku. V Žužemberku hitijo, da bi bila vsa dela pravočasno končana. PREDAVANJE O NARKOMANIJI - V torek je dr. Martina Tomori-Šmuc, nevropsihiatrinja iz Ljubljane, predavala dvema skupinama srednješolske mladine o narkomaniji in škodljivih vplivih mamil na' človeški organizem in njegovo zdravje. Dvakrat je bila dvorana Prosvetnega doma dobro zasedena s poslušalci, predavanje pa je organi-.ziral Rdeči križ v sodelovanju z vodstvi srednjih šol. DVA NOVA OBČANA - Pretekli teden sta v novomeški porodnišnici rodili Nada Ribič iz Koštialo-ve 30 - Marjanco in Marija Vrstovšek iz Šegove 136 - dečka. HVALA ZA KRI! — Na novomeški transfuzijski postaji je minuli teden darovalo kri 61 prostovoljcev. Med zaposlenimi so se tokrat najbolj izkazali v Novoteksu, od koder je prišlo na odvzem krvi 16 darovalcev; 12 je bilo dijakov šole za zdravstvene delavce, 11 iz tovarne zdravil Krka, 6 iz Novolesa, 4 dijaki in 12 ostalih. JESEN RUMENA, DOBRA ŽENA - Ta pregovor je v praksi lepo videti te dni na novomeški tržnici, kjer je dobiti vsega, kar premorejo njive in drevesa v jeseni, karfijola je veljala 20 din, radič 20 din, endivija 15 din, paradižnik 10 din, pesa 10 din, kostanj 10 din, fižol (zružen) 20 din. Primorci so prinesli naprodaj fige po 20 din, domače grozdje je veljalo 10 do 14 din, jabolka 8 do 13 din. Precej izbire je tudi v cvetju in sadikah. Medtem ko so sadike mačeh prodajali po 5 din, so bile vrtnice po 4 dinarje. / Ena gospa je rekla, da se je neki delegat na zadnjem zasedanju občinske skupščine dobro znašel. Ko je v dvorani že nekaj časa dišalo po pripravljeni kavici iz preddverja, odmora pa niso dali, je glasno zazvonila budilka ... KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE Molčeči delavci Položaj kočevskega gospodarstva je bil ob polletju precej slabši od jugoslovanskega povprečja, saj je v kočevski občini zaključilo polletje z izgubo skoraj še enkrat več delovnih organizacij. Vsakdo bi pričakoval, da se bodo zdaj delovni ljudje, se pravi samouprav-Ijalci zganili, ugotovili slabosti in učinkovito ukrepali Vendar kaže, da gre glede na slabo gospodarjenje vsem še predobra in da jim je zato še odveč trud, da bi razmišljali, kako bolje gospodariti. Na zadnji seji občinske skupščine o poročilu o gibanju gospodarstva skoraj ni bilo razprave. Izjema sta bili le delegaciji Inkopa in Teks-tilane. Podobno je bilo tudi na sestanku aktiva komuni-stov-delavcev oziroma neposrednih proizvajalcev, kjer sta v razpravi o istem poročilu (pa tudi o drugih točkah dnevnega reda) razpravljala le dva delegata iz Itasa in sekretar aktiva, ki je iz Mesarije. Nova ustava, novi zakon o združenem delu in drugi predpisi določajo, da imajo delovni ljudje pravico in dolžnost odločati o vseh pomembnih zadevah. Prav zdaj, ko je položaj težak, ko je vsakemu delovnemu človeku omogočeno, da res odloča o rezultatih svojega dela, da vpliva na vse, prav zdaj je nastopil največji molk. Prejšnji aktiv komuni-stov-delavcev je bil na primer zelo delaven in med najboljšimi v republiki Kje so vzroki, da je zdaj drugače? Seveda je dolžnost političnih organizacij, da jih odkrijejo in pomagajo delovnim ljudem pri njihovem odpravljanju. Če so molka krivi neprimerni delegati, jih je treba zamenjati z bolj prizadevnimi J. PRIMC Ukrepi za boljše gospodarjenje Prepočasno združevanje in sodelovanje — Manjka sposobnih ljudi — Kjer je izguba, morajo izdelati sanacijske programe — Bolje izkoristiti delovni čas Kočevski Trikon, o katerem smo pisali, da je zabredel v precejšnjo izgubo, počasi leze iz težav. Novo vodstvo se je doslej izkazalo kot učinkovito, saj se je kljub odprodaji polovice strojev in občutnemu zmanjšanju števila zaposlenih proizvodnja dvakrat povečala. To so ugotovili na zadnji seji občinske skupščine Koievje, ko so razpravljali o rezultatih polletnega gospodaijenja. Stanje v kočevskem gospo- kost, čeprav je nujno. Vlaganje darstvu pa je na sploh precej slabše od načrtovanega. Vzrok je, da se delovne organizacije niso dovolj hitro prilagajale spremembam gospodarskega sistema. Ta težki položaj pa bo imel posledice tudi v negospodarstvu (zdravstvo, šolstvo itd.). Izvršni svet meni, da gospodarstvu manjka predvsem sposobnih kadrov. Razvojna in analitska služba sta slabo zasedeni ah ju celo ni. Združevanje in poslovno sodelovanje je red- v gospodarstvo je bilo nad NOVA RAVNATELJICA Za ravnateljico posebne osnovne šole Kočevje je bila na zadnji seji kočevske občinske skupščine imenovana Milena Aupič iz Kočevja. Za delegata družbene skupnosti v zbor delovne skupnosti Pokrajinskega muzeja Kočevje je bil imenovan Jože Adamič iz Kočevja. V_________________________________> Spomin na pisatelja Vsako leto 9. maja svečanost v spomin na pisatelja Toneta Ožbolta — Obsodba Avstrije — Po 10 din za Tolminsko — Nova predsednica pionirjev Tanja Nikolič Pred kratkim smo imeli v Vasi-Fari pionirsko konferenco. Za začetek so recitatoiji in pevci nastopili s kulturnim sporedom, ki je bil posvečen začetku šole, pioniijem-kurir-jem in časom NOB ..er občinskemu praznku. O prazniku je spregovorila mentorica Fanika Ožbolt. Pinirsko konferenco so pripravili in vodili pionirji. Poročali so o živahnem delu v raznih krožkih in drugih dejavnostih. Srečevali so se z vrstniki iz šole Brod na Kolpi na Hrvaškem in tako poglabljali tesne vezi bratstva in enotnosti Gojili so tradicije NOB in se pripravljali na obrambo in zaščito domovine. S tajnimi volitvami so nato za svojo novo predsednico izvolili Tanjo Nikolič. Na koncu so se domenili o bodočem delu. Solasno so sklenili, da bo vsak prispeval za Tolminsko 10 din. Člane literarnega krožka so zadolžili, da napišejo zaradi dogo d- Nova delavnica v Osilnici Obrat Tekstilane bo reševal gospodarske in socialne probleme ter ne bo onesnaževal reke Kolpe V Osilnici gradi kočevska Tekstilana novo delavnico, ki bo imela preko 100 kv. m površine in še skladišče, ki bo merilo blizu 50 kv. m. Vrednost investicije znaša okoli 800.000 din. Ta denar bo dan kot posojilo iz sredstev sklada skupnih rezerv občine na podlagi samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za izgradnjo male industrije v manj razvitih krajevnih skupnostih kočevske občine. Opremo za delavnico bo zagotovila' Tekstilana. S to investicijo bo Tekstilana povečala število zaposlenih v tem svojem obratu s 25 na 50. Tako bo dobila doma delo predvsem nezaposlena ženska mladina. Taki obrati na podeželju preprečujejo, da bi odhajali mladi v mesta, kjer bi jim bilo treba zgraditi tudi stanovanja in druge objekte. Hkrati žive mladi s starši in jim pomagajo na stara leta. Odpiranje takih obratov na podeželju pomeni najbolj učinkovito reševanje gospodarskih in socialnih problemov podeželja. J. P. UREDNIKOVA POSTA Prehajamo spet iz poletnega, skrčenega obsega komunskih strani na običajne, kar pomeni, da bo imela občina Kočevje spet izmenoma v listu en teden pol strani, naslednji teden pa stran in pol Tako bo spet na razpolago več prostora za vse, ki dopisujete v naš list. Zaradi skrčenega obsega lista marsikaj ni prišlo takoj v list ali pa je čakalo na objavo celo tako dolgo, da je bolj ali manj zastarelo. Takih primerov bo zdaj manj. MATSTVm —w BODOČI VOJAKI — Pred kratkim so se v Domu telesne kulture v Kočevju pred naborno komisijo zvrst ih mladinci, rojeni leta 1958. Številne mladince je pozdravil tudi sekretar občinskega komiteja ZKS Jože Novak. Star običaj, ko so se fantje pripeljali na nabor z vozom in harmoniko ter nageljnom v gumbnici, je sicer v Kočevju minil, toda kljub temu je bU za mladince kočevske občine to svečan in pomemben dan. (Foto: France Brus) kov na Koroškem protestno pismo in ga pošljejo ZPM Slovenije. Člani literarnega krožka so predlagali, naj bi 9. maja vsako leto organizirali proslavo v spomin na našega dragega rojaka, pisatelja in velikega prijatelja naše doline, tovariša Toneta Ožbolta. Ob tem prazniku smo se že namreč nekaj let z njim srečevali na šoli. Naša šola je s smrtjo pisatelja Ožbolta velio izgubila. Izgubili smo najboljšega tovariša in vzgojitelja ter pobudnika za še boljše delo. Velikokrat nas je obiskal in se pogovarjal z našimi učenci o svetlih dneh NOB. Organiziral je svoje bojne tovariše, ki so nas obiskovali. Posredoval nam je umetniške slike in knjige, s katerimi si lepšamo vsakdanjik. Pomagal nam je pri velikih proslavah v zgodovinski Taborski steni Nikoli nas ni razočaral, vedno se je z veseljem odzval našim povabilom. Tako nas je težko bolan spremljal v Taborsko steno še 30. maja letos, a zadnjič je obiskal naš kraj 19. junija ob Zboru jugoslovanskih pioniijev. Njegovo življenje je bilo tesno povezano z življenjem naše šole, zato ga ne bomo nikoli pozabili. MARIJA VOLF NAČRTI MLADIH - Na nedavni konferenci osnovne organizacije ZMS osnovne šole Kočevje, so sprejeli obširen program dela. Med drugim bodo sodelovali tudi s krajevno skupnostjo in ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami. (Foto: F. Brus) Bogat program Osnovna organizacija ZSM na osnovni šoli Kočevje je v svoj program dela za to šolsko leto vnesla najprej osnovne naloge, kot so učenje, oblikovanje lika socialističnega mladinca in razvoj samoupravljanja na šoli. Nadalje so sklenili, da bodo izdajali svoj bilten, krepili ljubezen do domovine, obujali tradicije NOB,, sodelovali z mladino v pobrateni Dolini in Prokuplju ter s šolo iz Križa pri Zagrebu, seveda pa tudi z učenci okoliških šol in šole v Ribnici Sodelovali bodo pri akcijah za olepšavo mesta. Uredili bodo igrišče pri stari šoli in ustanovili sklad za razvoj igrišč v Kočevju. Obiskovali bodo tudi delovne organizacije, se srečevali z borci, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in vojaki Kot mladi Člani RK bodo sodelovali pri vseh humanih zbiralnih akcijah. Obiskovali bodo ostarele in jim pomagali. Ob 8. marcu se bodo spomnili zena-bork. Pomagali bodo pri učenju slabšim učencem oziroma jim to pomoč organizirali. J. P. republiškim povprečjem, rezultati tega pa pod republiškim povprečjem. Premalo vlagajo v študije, preveč pa v zgradbe. Zaradi vsega tega je treba v delovnih organizacijah čimprej obravnavati rezultate gospodarjenja v prvih devetih mesecih (obravnave naj bodo končane do 20. oktobra). Nato bo o ugotovitvah delovnih organizacij razpravljal še izvršni svet občine. Kjer bo ugotovljena izguba, bo treba takoj ukrepati in pripraviti sanacijske programe. Po sedanji oceni je najtežje v LIK, Govedoreji, Trikonu in Ideku. V vseh delovnih organizacijah je treba opraviti analizo zasedbe delovnih mest. Prave kadre je treba dati na pravo mesto. V občini pa naj prouči stanje in predlaga ukrepe tudi komisija za spremljanje družbenega dogovora o kadrovski politiki. Strokovnjakov res manjka, vendar je treba te, ki so, kar najučinkoviteje zaposliti. Proučiti je treba sistem nagrajevanja in vanj vključiti tudi merila za boljše izkoriščanje delovnega časa. Posebno pozornost je treba posvetiti tudi režijskim delovnim mestom in ugotoviti, katera so res potrebna in katera ne. J. PRIMC Dva ponavljalca V teh dneh v kočevski občini ponovno razpravljajo o zakonu o združenem delu. Razprave težejo povsod, kjer še niso opravili analize vseh nalog v zvezi z razpravo, ki so bile določene s programom in rokovnikom občinskega sveta Zveze sindikatov. Politični aktivi v delovnih organizacijah, SIS in krajevnih skupnostih so dolžni čimprej napraviti analizo o poteku javne razprave, seveda tam, kjer tega doslej še niso storili. Razprave o zakonu je treba ponoviti v Zdravstvenem domu in kočevskem tozdu Cestnega podjetja, kjer prve razprave niso bile dobro opravljene. Povsod je treba sprejeti še delovne programe in zadolžiti posameznike ali organe za spreminjanje stanja v smislu določil zakona in razprav na zborih delavcev. Pri svojem delu in vodenju nadaljnjih aktivnosti v zvezi s spreminjanjem samoupravnih razmer bodo vse družbenopolitične organizacije zagotovile, da bodo res odstranjene vse ugotovljene slabosti in pomanjkljivosti, na katere so opozorile razprave in analize. J. P. Kočevci Tolmincem Pri zbiranju pomoči za Tolminsko so bile v Kočevju najbolj prizadevne delovne organizacije Itas, Melamin in Inkop, ki so takoj po drugem potresu ponovno namenile enodnevni zaslužek za potresne kraje in tako dale pobudo za prispevke še drugim. Razen že naštetih so do 5. oktobra poslali prispevke še tozd Cestnega podjetja Novo mesto, Telesnokultuma skupnost, Nama, Posebna osnovna šola (in še nekateri manjše prispevke). Skupna vrednost tega drugega kroga pomoči znaša doslej 329.285,15 din. Del tega denarja so porabili tudi za nakup stanovanjskih prikolic (Itas 4 prikolice, Melamin eno). Občinski svet zveze sindikatov je pozval vse delovne organizacije, naj nakažejo drugi krog pomoči do 15. decembra. V prvem krogu zbiranja pornoči je bilo v občini zbranih za potresne kraje skupno 1,298.824,75 din pomoči v obliki denaija, stanovanjskih prikolic, odej in druge pomoči. Samo v denarju pa je bilo zbranih 1,134.834,75 din prispevkov. Obveznost kočevske občine v obliki enodnevnega zaslužka je znašala 981.463 din. Razliko so prispevali še nezaposleni občani, organizacije Rdečega križa, upokojenci in drugi. J. P. Iz Kolpske doline NAPREDEK NA VRBAH - Tudi v naselja ob Kolpi in Čabranki Erihaja z velikimi koraki napredek, il pa tudi njegove posledice. Raznim starim odpadkom v rekah in potokih, kot železju, papirju, cunjam in podobnemu, kar voda razmeroma hitro uniči, se pridružuje vedno več polivinila, ki na gosto visi na vrbah kot zastave. Naš praznik v slikah .fr f P ' o*# .VELIKO GOSTOV — Svečane seje občinske skupščine se je 2. oktobra v zgodovinskem Šeškovem domu udeležilo tudi predstavniki brigad in drugi T Us. c . v. ' V*r POŽELI APLAVZ — Med tistimi, ki so poželi na prireditvah ob prazniku občine Kočevje in v tednu Komunista največ aplavza, je tudi moški pevski zbor, ki ga vodi Ive Stanič. 5 PISCI SE PREDSTAVIJO -Za praznik in teden Komunista so se predstavili s svojimi deli tudi domači pesniki in pisci Slišali smo dela članov kočevskega kulturnega kluba pa tudi gimnazijcev in učencev osnovne šole. ŠTIRINAJST LIKOVNIKOV — Na razstavi domačih likovnikov se je predstavilo 14 ustvarjalcev in sicer od akademikov do samoukov. Ta razstava je vzbudila zelo veliko zanimanje med občani ZAKLJUČNI BOJI — Na razstavi »Zaključni boji in osvoboditev Slovenije" je mlade najbolj pritegnilo orožje, odrasle pa pisani dokumenti in fotografije. 65 ODLIKOVANJ - Na svečani seji občinske skupščine je bilo podeljenih kar 65 vojaških in delovnih odlikovani, s katerimi je predsednik Tito odlikoval zaslužne občane. DVE SESKOM NAGRADI — Letos je bilo podeljenih tudi dvoje najvišjih občinskih priznanj, „Šeškovi nagradi . Dobila sta ju Tilka Kovačevič (na fotografiji) in Lojze Rauh. ! lU 1(02 ** n——— *■ POTROJEN PROMET — Za občinski praznik in svojo 7. obletnico je kočevska Nama prodajala 4 dni večino blaga z 10-odstotnim popustom. V teh dneh so prodali za 3,830.000 din blaga ali nad 3 krat več kot sicer. Največ so prodali pohištva, bele tehnike in televizoijev. Za praznične dni so prodajah s popustom tudi pri Trgoprometu. Foto in besedilo JOŽE PRIMC Bratske vezi Trebnje pobrateno še z Veliko Gorico V soboto, 2. oktobra, je tudi občinska skupščina v Veliki Gorici (SR Hrvatska) sprejela listino o pobratenju s trebanjsko občino. Listino so v Trebnjem sprejeli že na slavnostni seji ob praznovanju občinskega praznika. Krog sodelovanja z jugoslovanskimi narodi bodo razširili prihodnje leto še na SR Bosno, ko se bodo pobratili z občino Ilijaš, s katero sodelujeta že Obrenovac in Velika Gorica. Slavje v Veliki Gorici je bilo v znaku proslavljanja 100-letnice tamkajšnjega gasilskega društva. Ob tej priložnosti se je z njimi pobratila tudi trebanjska občinska gasilska zveza. Pokrovitelj gasilske slavnosti je bil predsednik zveze sindikatov Jugoslavije Mika Spiljak. O razvoju trebanjske občine so seznanili občane in delovne ljudi velikogoriške občine z mnogimi prispevki v občinskem glasilu. Občina Velika Gorica je močnejša od trebanjske, navezana je na hrvatsko prestolnico. Na njenem območju je tudi zagrebško letališče. V srednjeročnem načrtu razvoja občine predvidevajo tudi vrsto naložb v družbeni standard, med drugim gradijo športne dvorane, in doma družbene samozaščite. V središču občine želijo priti do srednje šole. Gradnjo novih osnovnih šol nameravajo, podobno kot v Trebnjem, reševati s samoprispevki V okviru mesta Zagreba se potegujejo za prednostne cone, kjer naj bi v naslednjih letih potekala stanovanjska izgradnja, niso zadovoljni z mestnim osnutkom srednjeročnega načrta vrednotenja kmetijstva. Podobno kot se trebanjska občina bori za vstop v sredino razvitih občin, se občina Velika Gorica bori za uveljavljanje v okviru mesta Zagreba. VSE O TREBANJSKI OBČINI - Pod naslovom »Zlata doba trebanjske občine“ je v občinskem glasilu občine Velika Gorica hrvatskim bralcem na več straneh obširno predstavljena trebanjska občina. VELIKO GRADBIŠČE - Čatež je poln težkih gradbenih strojev, ki so se na najbolj črnih točkah na cesti do vasi že globoko zajedli v brežine. Sprva bodo opravljena vsa zemeljska dela za modernizacijo ceste na Čatežu in Mali Loki, zatem, ko se bo videlo, koliko je še denaija, bi morda dodali še kaj asfalta od Male Loke naprej proti Čatežu. (Foto: Železnik) Kultura prenehala biti pastorka V tednu Komunista so osnovne organizacije pregledale aktivnosti v kulturi — Skrb za kulturo vse leto — Uspehi Tabora likovnih samorastnikov in dnevov kulture Simbolični znak tednov Komunista - cvetni popek, ne ustreza povsem razmeram v trebanjski občini. Dosežen je že lep napredek, razprave o osnovnih organizacijah, ki jih je na koncu ocenil še občinski komite ZK na nedavni seji, pa vseeno navajajo še vrsto pomanjkljivosti. Sekretar Tone Žibert ugotavlja, da materialno vprašanje marsikdaj ni več poglavitni vzrok za kulturno mrtvilo v tej ali oni sredini, slednje je prenekaterikrat le izgovor. Vrsta prizadevnih kulturnih in družbenih delavcev je v občini dosegla lepe uspehe ob skromnih sredstvih: ustanovitev Kmečkega muzeja na Veseli gori, dolgoletna dejavnost mirenskega moškega pevskega zbora, knjižnica v Trebnjem, trebanjska godba, kulturno umetniško društvo Ivan Cankar iz Velike Loke ali Tabor likovnih samorastnikov, ki presega celo državne okvire in navezuje že stike z umetniki iz dežel v razvoju. Seveda pa kultura ni bila deležna takšne pozornosti kot razvoj gospodarstva. V krajevnih skupnostih je mnogo več govora o asfaltiranju ah posipavanju cest in podobno, kar sicer tudi pomeni urejanje okolja, ni pa čutiti pravega kulturnega udejstvovanja ljudi. NALOGE ZA VSE Pri ocenjevanju tega, kdo vse je poklican, da se vprašanje kulture enakopravneje obravnava, je bilo pokazano pravzaprav na vse družbene dejavnike. Tudi sindikalne orga- TREBANJSKE NOVICE nizacije naj bi v delovnih kolektivih pomagale delavcem pri razumevanju kulturne politike, podobno je s SZDL in mladinsko organizacijo po krajevnih skupnostih. Razprave o kulturi, za kar so bile v tednu Komunista zadolžene vse osnovne organizacije, so prinesle vrsto zanimivih spoznanj. Tako je omembe vredna pobuda za ustanavljanje komisij, ki naj bi znotraj sindikata skrbele za okrepljeno kulturno akcijo. Postavljena je bila zahteva, naj bi delavcem približali knjigo. V pre-nekateri tovarni premorejo knjig za kar lepo knjižico, tudi z marksistično vsebino, žal pa ljudem niso KADROVSKE OKREPITVE Novi predsednik občinskega sindikalnega sveta v Trebnjem je Igor Slak, ki je bil štipendist Titovega sklada v Kumrovcu. Zaposlen je v Novolesu — tozd Tovarna akrila v Trebnjem kot sekretar. Novi predsednik zbora združenega dela občinske skupščine je Ivan Starič iz Trima, ki je zamenjal preminulega Janeza Lazaija. Ker je prenehala funkcija nekaterim delegatom za zbor združenega dela republiške skupščine, so predvideni novi: inž. Zdravko Mihalič iz Trima, Pavel Jevnikar iz Iskre - tozd Elektroliti Mokronog, Jelka Marš iz Laboda - tozd Temenica, Ivan Mrazek iz Dane, inž. Jože Mandelj iz mirenskega Gradbeno-opekarskega podjetja, Milka Lenič iz trebanjskega zdravstvenega doma in Engel-bert Škufca iz KPD Dob. dostopne. Le občasno obveščanje delavcev, čeprav je to storjeno ponekod tudi s tiskanimi glasih, je neustrezno ravno zaradi nerednosti izhajanja. Zanimivo je, da se v razpravi o kulturi nobena osnovna organizacija ZK ni dotaknila filmske vzgoje. Je s filmskih platen v občini že izginila parada našim ciljem tujih filmskih junakov ah plaže? Predstave pravih domačih in tujih umetnin vzbujajo zanimanje med gledalci, čeprav le denar v blagajni od izkupička ne bi smel biti merilo. NE VSE LE NA PLEČA NEKATERIH Da res ni šlo le . za teden Komunista, zatem pa bi vse skupaj spet šlo po običajnih tirnicah, kažejo tudi sprejeti sklepi V osnovnih organizacijah ZK ni bilo le lepega govorjenja o kulturi, temveč morajo do 15. novembra sprejeti o tem tudi akcijske programe. Predvsem komunisti morajo biti tisti, ki naj bi tudi prispevati k pravilnemu vrednotenju dela posameznikov v kulturi. Ljudi, ki z veliko ljubeznijo delajo v amaterskih kulturnih organizacijah, naj bi razbremenjevati preštevilnih drugih dolžnosti. Komunisti v izvršnem odboru kulturne skupnosti morajo do konca novembra pripraviti posvet za pripravo programa o tem, kaj vse je treba storiti pri kulturni vzgoji pionirjev, mladine in odraslih. Komite je tudi predlagal občinski skupščini, naj na eni od sej skupno s skupščino kulturne skupnosti proučijo razmere v kulturi. ŠPORTNI DAN Učenci višjih razredov OŠ Šentrupert so imeti prejšnji teden športni dan. Po obilni matici v šoli so se odpravili na Kovačev hrib, kjer so tekmovali v jesenskem krosu. Zatem so pričeli nabirati želod, ki ga bodo prodati in zbrani denar prispevati za kraje, ki jih je prizadel potres. MILENA KOSCAK Slike budijo bojne spomine Prava umetnost je taka, da seže do srca preprostim ljudem, če jim je le dostopna. Kot taka bo v trebanjski občini še dolgo odmevala razstava prof. Borisa Kobeta „Po poteh Gubčeve brigade. Po zadnji seji vseh zborov občinske skupščine so si jo ogledali tudi delegati s tega zasedanja. Marsikdo je brž našel podobo, ki mu je bila še posebno blizu, bodisi da v posameznem kraju živi, marsikdo pa je videl umetnika med delom po teh krajih. Poudariti je treba, da je slikar prihajal v posamezne kraje v letnih časih, ko so bile tam borbe ali dogodki, pomembni za zgodovino slavne Gubčeve brigade. Ob pogledu na sliko s trškogorskim zvonikom v snegu je delegat Anton Popit iz Slepšeka pri Mokronogu začel obujati spomine. „Bilo je pozimi leta 1944, ko seje štab brigade, ki je bil v Brezju, odločil, da napade- mo Trško goro. Iz Radlje vasi smo privlekli celo top, drugače nismo znali streljati, kot da smo pomerili kar skozi cev,“ je živo kot bi bilo včeraj, razlagal pred sliko z odrobljenim zvonikom na cerkvi. »Belčkom na hribu bi se prav gotovo še slabše godilo, če jim ne bi priskočili na pomoč Nemci iz Novega mesta.“ Razstavo prof. Kobeta lahko vidijo še v Novem mestu, preselili jo bodo tudi v Ljubljano. Malokatera partizanska enota ima tak spomin. Ob otvoritvi razstave v Trebnjem je bilo rečeno, da edinstveno umetniško upodobitev te poti Gubčeve brigade obuja tudi lepote krajev, koder se je brigada borila, njeni borci jo lahko s pripovedovanji samo še obogatijo. Že priložnostni ogledi v galeriji so to resnico potrjevali. A. ŽELEZNIK iCOT BI BILO VČERAJ — Tako dobro seje Anton Popit iz Slepšeka pri Mokronogu spominjal napada na Trško goro ob pogledu na Kobetovo sliko. (Na sliki drugi z leve). Vse zlo izvira iz alkohola Ivan Šega obsojen zaradi naklepnega požara na lastni domačiji — Ni se vsega zavedal... Ko so letos 26. julija sosedje pritekli k Šegovim v Brinju, od koder se je iz skednja vil dim in je prasketal ogenj, je gospodar ležal na tleh in se ni zganil. Če ne bi ljudje tako naglo nositi vedra in gastii, bi Zgorela vsa domačija. Požar pri Segovih je prišel pred sodišče, obtožen pa je bil sam gospodar -Ivan Sega, sicer zaposlen v DANI na Mirni V tej hiši izvira vse zlo iz alkohola, ki sta mu vdana tako Ivan Sega kot njegova žena, lastnica vsega imetja. Ona je celo še hujša, piše v sodnem spisu. Z ženo se Šega ni razumel in prepiri so se vrstili dan za dnem. Tudi fizična obračunavanja niso bila nobena posebnost, navzkriž pa je Sega prišel tudi s sosedi. 26. julija je šega s kolesom okrog poldne prišel domov, žena se mu je skrila na podstrešje, on pa jo je klical na mile viže. Ker se ni oglasila, je začel groziti. Vpil je, da si bo prerezal vrat in podobne stvari. Malo kasneje je šel v skedenj in v senu podtaknil ogenj, sam pa se je ulegel na tla. Ko so sosedje pogasili, je spet grozil s požarom. Živino je že segnal iz hleva, da bo vnovič zažgal, ko so prišli miličniki in ga odpeljati v pripor. Na sodišču je obtoženec priznal požig, hotel pa je krivdo zmanjšati z izgovorom, da je nameraval ženo samo prestrašiti. Tega mu niso verjeti in je bil spoznan za krivega. Pri odmeri kazni je senat upošteval zlasti mnenje psihiatra, ki je izjavil, da je Sega od alkoholizma že bistveno zmanjšano prišteven in je v tistem trenutku tak tudi bil. Obsojen je bil na 6 mesecev zapora, sodba pa še čaka na pravnomočnost. LE KZ TREBNJE DOBAVLJA V mirenski Kolinski — tozd Tovarna za predelavo krompiija niso zadovoljni z dobavami krompiija za predelavo. Do ponedeljka je imela tovarna odkupljenega komaj 1.000 ton letošnjega krompirja. Ves ta krompir je skoraj izključno od kooperantov Kmetijske zadruge Trebnje. Majhni kolektivi dobro vozijo Med delovnimi organizacijami, ki so polletno gospodarjenje zaključile z uspehom, so izključno manjši, prožnejši kolektivi — Pogoji enako težki za vse Podobno kot ob lanskoletnih zključnih računih, tokrat le še bolj prepričljivo, so letošnje prvo polletje v trebanjski občini uspešno gospodarili majhni kolektivi. Novosti v zakonodaji in obračunavanju dohodka veljajo za vse, da pa se obračun ne izide z izgubo, je nedvomno plod skrbnega gospodaijenja in dokaz žilavosti majhnih. KOMBAJN ZA KROMPIR - Deževje je letos zelo otežilo izkop krompirja, marsikje se je le-ta zaradi tega tudi zavlekel. Trebanjska kmetijska zadruga ima v Mokronogu za ta dela kombajn. V ,,bunkerju” na stroju se lahko nabere do 700 kg krompiija. Na sliki: pretresovanje na traktorsko prikolico med delom na polju. (Foto: Železnik) BOLJ ZNANI ZUNAJ OBČINE? Kolektiv mirenskem Gradbeno-opekarskega podjetja šteje le okrog 60 delavcev. Načrt realizacije do konca leta predvideva promet 13 milijonov dinarjev. Spisek krajev, kjer so delavci tega podjetja delali, je dolg: znani so od Vrhnike, Grosupljega, Novega mesta do Ribnice. Trebanjski stanovanjski skupnosti so dali ponudbo brez omembe vredne akumulacije, le da bi delavci imeli delo bliže doma. Do torka, 5. oktobra, še ni bilo nič znanega o izidu natečaja, čeprav je minilo že dosti časa. OPEKA SPET GRE Opekarništvo je nasploh v krizi, to so občutiti tudi na Mirni, zato so celo omejiti proizvodnjo. Sedaj se je, kot kaže, „odprlo“, zadnji mesec prodaja teče. Po svoje opažajo, da zasebni graditelji ne posegajo več toliko po opeki, kar m toliko odraz preusmerjanja na druge materiale kot zastoj zasebne gradnje. Ob ocenjevanju poslovnega uspeha do konca leta predvideva direktor Stane Pančur se izboljšanje, vseeno pa meni da bo dohodek nekoliko manjši kot lani. Minula leta se je delo bolj ponujalo. Z delavci so zadovoljni, večina od njih pa bi raje delala bliže domu kot pa se vozila na oddaljena gradbišča. HRAST PO NAČRTU Sentlovrenško mizarsko podjetje Hrast žeti letos narediti za 4,50 milijona izdelkov, v glavnem pultov za gostinstvo. Direktor Alojz Re- dinaijev, posojila kar komaj obrtnikom, zadošča zato so za se povž govori o ustaljenem tempu, s katerim se ta kolektiv razvija. Močno si želijo nadaljevati drugo fazo izgradnje podjetja, predvsem nove proizvodne dvorane z okoli 400 kvadratnimi metri delovne površine. Seveda ne gre vse kot po loju. Različnega materiala, ki ga želijo naročiti, ni vedno lahko dobiti, predvsem ne takrat, ko bi ga potrebovati. Težko se dobijo razne plošče in okovje. KROJAČI ŠE NE GRADIJO Trebanjsko krojaško podjetje je sklenilo ustvariti za 5 milijonov realizacije. Pri naročilih se vse bolj obračajo na usluge. Ob začetku leta so predvidevali razmerje 70:30 v škodo uslugam, sedaj pa se to razmerje že obrača skoraj v škodo serijam. V stari šoli jim prostori več ne ustrezajo, do predvidene nove gradnje pa še niso prišli Poglavitna ovira so pičla posojila, namenjena pri Ljubljanski banki, podružnici Novo mesto, mali obrti. Le-ta je imela za te namene le milijon trebanjski krojači temu posojilu odpovedali in zanj zaprosili Beograjsko banko (1,50 milijona). Da vedno poslujejo uspešno, se imajo med drugim zahvaliti veliki prilagodljivosti in seveda tudi solidnosti pri izvajanju naročil. KUPČEK ZA DOMA SE DEBELI V trebanjski občini je bilo do 7. oktobra vpisanega že 5,81 milijona dinaijev posojila za ceste, kar predstavlja 136,8 odst. obveznosti. V teku je tudi že plačevanje. Do konca septembra je bilo po podatkih službe družbenega knjigovodstva vplačano 602.295 dinaijev, kar je 10,7 odst. vpisanega denaija ali 14,2 odst. obveznosti. Kar je vpisanega nad predvideno obveznostjo, bo ostalo za ceste v občini, tega denaija pa je po zadnjih podatkih že 1,56 milijona dinaijev. Akcija vpisovanja posojila poteka še v nekaterih krajevnih skupnostih. Med zasebnimi obrtniki se je odzvalo šele 34 obrtnikov, ki so vpisali 140.700 dinaijev. NISMO SIEVI U.SMOIIUDH BIZELJSKI GRAD. Ali ni škoda, da tak kulturnozgodovinski spomenik prazen sameva in propada? Se bo našel kdo, ki bo odkril v njem uporaben prostor in prevzel skrb za njegovo oživitev? (Foto: Jožica Teppey) V OGLEDALU PRAZNINE i Aktivistična dolžnost je pripeljala kaj malo članov ZK iz kolektivov in krajevnih skupnosti na razgovor s pisatelji v domu JLA v Brežicah. Prišli so le tisti redki, ki jih je morda res privabilo zanimanje, praznine v dvorani pa le niso mogli zapolniti Predstavili so se slovenski in hrvaški pisci, med njimi tudi dva zgodovinaija. Slovenso književnost sta zastopali Nada Kraigher in Karel Grabeljšek, ob njiju pa še pisec zgodovine NOB v Sloveniji polkovnik Zdravko Klanjšek. Hrvaška založba „Alfa“ pa je pripeljala v goste publicista Jovana Popoviča, pesnika Vlada Popoviča in zgodovinaija dr. Ivana Očaka. Srečanje z njimi je bilo zanimivo in neprisiljeno, zato je škoda, da niso pripeljali nanj več mladine, če že drugi niso čutili potrebe po takem neposrednem pogovoru. Pri cestah ne bo zastojev S prispevki za modernizacijo bodo morali bolj pohiteti tozdi in vsi drugi zaostankarji, sicer dela ne bo mogoče nadaljevati, dokler je še lepa jesen Modernizacija občinskih cest za letos napreduje po programu, in kot kaže, ne bo večjih zamud. Najdaljši odsek, ki ga zdaj asfaltirajo, je cesta od Dobove do Kapel (6768 m). Cesto obenem tudi širijo. Prometu jo bodo izročili za občinski praznik 28. oktober. Letos so prelili z asfaltom tudi 2933 m ceste, ki povezuje Globoko z bizeljsko cesto v Dobravi. Dokončati morajo le še bankine in razširiti most čez Gabernico. Končana je tudi cesta Dvor-ce-Sobenja vas, manjkajo le še oporni zidovi na dveh mestih in manjša ureditvena dela ob priključku na regionalno cesto. Ta cesta je dolga dva kilometra. Dograjen je nadalje odsek, ki povezuje Bukošek in Dobovo. Tega je 3130 metrov. V oktobru se bo občinska cestna služba veijetno lotila ceste Pohanca-Arnovo selo. Napovedujejo, da bo asfaltirana do konca meseca. Cesta Pohanca-Arnovo selo je dolgo 2500 m. To jesen bodo prišli na vrsto tudi v dolinskem okolišu, kjer nameravajo asfaltirati 1600 m ceste od Velike Doline do Koritnega. V Brežicah naj bi najkasneje v novembru asfaltirali cesto od pošte do bizeljske ceste, do konca leta pa bodo opravili še vsa druga dela, ki so predvidena v programu za mesto. Omeniti velja še, da sta bila to poletje dokončana tudi dva mostova čez Krko, oba na Cerkljanskem. Pri obeh so pomagali pripadniki JLA, občina pa je poskrbela za material. Opravljena dela na cestah so veljala doslej 7,591.000 din, zbralo pa se je komaj 200 tisoč din več. Za planirana dela bi PROTEST MLADINE. Dijaki Šolskega centra v Brežicah so se minuli teden zbrali na protestnem zborovanju, na katerem jim je spregovoril tudi koroški borec Radko Klemenčič. Na sliki: s transparenti po brežiških ulicah. (Foto: V. Podgoršek) Novo v Brežicah ODPISOVANJE DOLGOV. Obrt->ia zadruga Metalgrad z Jesenic na Dolenjskem je bila letos prisiljena odpisati vrsto terjatev, za katere ni mogla zagotoviti plačila. Med dolžniki so predvsem obrtniki, ki so zabredli v dolgove in propadli. Zadruga si je s tem povečala izgubo. OZRIMO SE V OKOLJE! Na ponedeljkov razgovor o varstvu okolja je pristojna komisija pri občinski konferenci SZDL povabila predstvnike krajevnih skupnosti, inšpektorje, Region, predstavnike večjih tozdov in OZD, izvršnega sveta občinske skupščine, hortikulturnih in turističnih društev. To delovno srečanje je vključila v okvir tedna Komunista. Pozornost so osredotočili na urbanistične posege v prostor. PARTIZANSKA LITERATURA. V Domu JLA so v četrtek odprli razstavo knjig slovenske založbe ..Partizanska knjiga" in hrvaške založbe „Alfa“. Občinstvo si lahko ogleda zgodovinska in leposlovna dela, ki prikazujejo obdobje 1941-1946 pri nas in na tujih frontah. Slovenska založba je pripravila tudi precej knjig za otroke. SPROTI, DA NE BO PREPOZNO. Komite občinske konference v svojih sklepih-zahteva, da zlasti v tistih tozdih, ki so poslovali z izgubo, ne čakajo na polletne ali celo devetmesečne obračune, ampak sproti ugotavljajo, kje se zatika in takoj ukrepajo, sicer ne bodo mogli nadoknaditi zamujenega. FILMI ZA OTROKE Za brezplačno predvajanje risanih filmov za šolarje je v tem tednu poskrbela občinska Zveza prijateljev mladine. V Brežicah in v Dobovi so gledali učenci risanke v kino dvorani, v drugih krajih pa so prikazovali mladi risane filme po šolah. BREŽIŠKE VESTI potrebovali v občini še nekaj nad 6 milijonov din. To pomeni, da bodo morali poravnati svoje obveznosti vsi občani in podpisniki dogovora. JESENSKA KRVODAJALSKA AKCIJA Po zelo uspeli spomladanski krvodajalski akciji v brežiški občini, v kateri je dalo kri 431 krvodajalcev, bo jesenska akcija v torek, 19. in v sredo, 20. oktobra, v zdravstvenem domu v Brežicah in sicer od 6.30 do 14.30. Občinski odbor RK je pozval vse krajevne organizacije, naj sodelujejo v akciji, da bi *e kar najbolj približali predvidenemu številu -1215 krvodajalcev na leto. - D. V. IZBRE2IC ZA POSOČJE V drugi akciji za pomoč Posočju so v brežiški občini do 4. oktobra zbrali 511.487 din. Denar so prispevale delovne organizacije in posamezniki. Zbiranje ni končano, zato se vsota še povečuje. Zdravstveni dom do praznika Nova streha za bolnike in zdravnike Novi zdravstveni dom v Brežicah bo največja pridobitev občanov za letošnji občinski praznik, 28. oktober. Zanj so prispevali denar vsi zaposleni, kmetje in obrtniki in do konca septembra zbrali nekaj nad 5,5 milijona din. Do konca leta 1978 se bo ta vsota povečala na 9 milijonov. Gradnjo doma in lekarne so s svojimi deleži omogočili Komunalni zavod za socialno zavarovanje Celje ter Zdravstveni dom, lekarna in reševalna postaja z izkupičkom od prodanih zgradb, v katerih so imeli doslej svoje delovne prostore. V Novem zdravstvenem domu je v prvi fazi vse pripravljeno za te-le službe: za zobno ambulanto, potronažno službo, ginekologijo, nevropsihiatrijo, splošno medicino, laboratorij, zdravstveno vzgojo, otroški in šolski dispanzer, sterilizacijo in tehnične službe. Pod isto streho bosta tudi lekarna in reševalna postaja. V drugi etapi bodo zgradili še prostore za specialistične ambulante, za pulmolški dispanzer, medicino dela, dežurno službo in upravo. Priprave za nadaljevanje bodo stekle takoj po dograditvi prve faze. S ponovnim dogovorom med občinsko skupščino Brežice, regionalnim zdravstvenim domom v Celju in skupnostjo zdravstvenega varstva za celjsko območje bodo razmejili medsebojne obveznosti in sklepali o tistem delu samoprispevka, ki bo presegel planirano vsoto za dokončanje prve etape. Na vrsto je prišel delavec Počitniška ležišča na Lošinju in v Savudriji, za enodnevne izlete pa kmetija med vinogradi Dokler se je tovarna Labod razvijala in rasla, so le malo dajali za družbeni standard zaposlenih. Prvi cilj kolektiva je bfl čimprej uresničiti razvojni program in z njim doseči gospodarsko trdnost, tako, ki je ne bo zamajala vsaka sapica. Lani je podjetje zaključilo in zaokrožilo svoj razvoj. Vsi tozdi so se takoj zagreli zato, da postavijo v ospredje skrb za delavca in njegovo rekreacijo v krogu družine. Tako se je kolektiv letos priključil Počitniški skupnosti Krško in podpisal pogodbo za 150 ležišč v Nerezinah na Lošinju. Že to poletje so dokončali nekaj hišic in dobili 42 ležišč. V Savudriji je Labod kupil manjši dom z osemnajstimi ležišči, v Sromljah pa so uredili prikupno kmetijo za družinske izlete. Obnovili so hišo in gospodarsko poslopje, ki s svojo slamnato streho vzbuja prijetno domačnost. Domačijo obdaja tri hektare zemljišča, travnikov, vinograda in sadov- njakov. Vinograd so člani kolektiva obnavljali sami. Za rekreacijski center v Sromljah bo skrbel tozd Libna Krško. Računajo,' da bodo pozneje zgradili tam počitniški dom s 150 ležišči, razmišljajo pa tudi o gradnji počitniških hišic, če bodo zanje dobili dovoljenje. Okoli kmetije so igrišča in prihodnje leto jih bodo asfaltirali. Na njih se bodo srečevali tozdi ob raznih tekmovanjih, sicer pa naj bi zahajali na kmetijo predvsem delavci z družinami. Brez skrbi se bodo Pridobitev v »Tednu otroka” Postopno v vsakem večjem kraju tudi igrišče Otvoritev pravega dela nove vzgojnovarstvene ustanove v Krškem je bila eden osrednjih dogodkov v minulem „Tednu otroka41. Hkrati je bil to prvi vrtec, ki v krški občini sprejema v varstvo dojenčke in otroke do treh let starosti in tudi prvi objekt, s katerim so v načrtovanem razvoju otroškega varstva stopili v novo srednjeročno obdobje. V dvajsetih oddelkih petih ustanov (Krško, Senovo, Kostanjevica, Brestanica in Leskovec) so doslej zagotovili družbeno varstvo 394 otrok, ki se jim bo pridružilo v prvem delu krškega vrtca še 56 varovancev in do konca leta v Leskovcu še 40. Do konca 1980. leta bo treba zagotoviti še varstvo na Raki, v Podbočju, Dolenji vasi, Koprivnici, na Zdolah in v Velikem Podlogu. Hkrati s tem bo seveda treba razbremeniti sedanje zmogljivosti v Krškem, na Senovem in Leskovcu, kjer so v načrtu dozidave. Vse to naj bi ob koncu sedanjega srednjega srednjeročnega obdobja zagotovilo v občini varstvo za najmanj 610 predšolskih otrok, kar bo nedvomno velik uspeh. V okviru razvojnega programa otroškega varstva pa bodo kmalu uresničili še eno pomembno zamisel. Pri novi krški ustanovi naj bi zgradili osrednjo kuhinjo, ki bi lahko pripravila okoli 2.200 obrokov in bi zato služila vsem krškim vrtcem, osnovni in posebni šoli, kakor tudi šoli v Brestanici. Seveda v „Tednu otraka" niso pregledovali samo doslej doseženih uspehov in načrtov za nove varstvene prostore, marveč so se spomnili tudi naloge, ki so si jo zastavili pred dvema letoma. Takrat so namreč sklenili, da bodo postopno zagotovili v vsakem večjem kraju otroško igrišče. Nekaj jih že imajo, vendar naj bi poslej hitreje nadaljevali. Sicer pa se je v krški občini pričela prižigati „rdeča luč“ še za novo obliko organiziranega varstva predšolskih otrok. Na terenu naj bi čim prej vključili 4 in 5 let stare otroke v „potujoče vrtce“ oziroma „ciciba-nove šole“. Denar zanje vsekakor bo, morda pa bo težje zagotoviti vodstveni kader, ki ga bo treba zagotoviti s posebnimi tečaji med občankami, ki so jim otroci pri srcu in ki bi z njimi rade delale. Ž ŠFBF.K lahko nazobali češenj ali grozdja ter si privoščili z drevesa marelice, breskve in drugo sadje, ki ga bodo še posadili. Za ureditev te hribovske kmetije si je največ prizadeval tozd Libna kot njen bodoči skrbnik, ki je s tem proslavil tudi desetletnico obrata v Krškem. Novo rekreacijsko središče bo seveda gostoljubno sprejelo vsakega delavca in želja ustanoviteljev je, da hi ga člani tozdov s svojci obiskali vsaj enkrat na leto. J. T. NEVARNOST NA PRE2I Odpadne vode sodijo med nevarne onesnaževalce okolja, zato sedanje kanalizacijsko omrežje v hitro rastočih naseljih zlasti ob deževnem vremenu ni več kos svoji nalogi. Nekajkrat smo že poročali o vdiranju vode v stanovanjske hiše in kletne prostore raznih lokalov v mestu. Se huje pa je v zunanjih naseljih, kjer fekalije ogrožajo celo pitno vodo. To velja predvsem za neurejeno kanalizacijo na desnem bregu Krškega in v Leskovcu. Urediti jo nameravajo v naslednjih letih, za kar predvidevajo za 8,5 milijona dinarjev investicij. DONOSNEJŠE KMETIJE Kmetijska pospeševalna služba pri krškem Agrokombinatu je sprejela med svoje naloge med drugim tudi preusmerjanje kmečkih gospodarstev. Za obdobje 1976-1980 predvideva, da se bo preusmerilo 150 zasebnih kmetij. Razvili jih bodo v specializirane proizvodne enote za živinorejo, vinogradništvo ali sadjarstvo. Vzporedno s temi načrti bo pospeševalna služba širila kooperacijsko sodelovanje med kmeti in kombinatom in ga spodbujala z ugodno nabavo mehanizacije, semen, gnojil, zaščitnih sredstev in plemenske živine, pa tudi z izobraževanjem ljudi na vasi MANJ LJUDI V krški občini se je število prebivalcev v zadnjih desetih letih zmanjšalo za 1,6 odst. Predvsem mlajši občani se izseljujejo v večja gospodarska središča Slovenije. Mnogi so šli na delo v tujino, kjer jih je šc vedno okoli tisoč. V domači občini je zaposlenih 8550 ljudi, od tega 8060 v družbenem in 490 v zasebnem sektorju. Kmečkega prebivalstva je še 31 odst., aktivnih kmečkih prebivalcev pa 5592. KNJIŽNICA V DOLENJI VASI Na pobudo delegacije krajevne skupnosti Dolenja vas je Valvasorjeva knjižnica iz Krškega ustanovila podružnico v prostorih bivše dole-njevaške osnovne šole, kjer so debili streho tudi gasilci. Knjižnico bodo odprli 1. oktobra, knjige pa bodo izposojali vsak petek od 17. do 18. ure. Trenutno ima podružnica v Dolenji vasi na voljo 290 knjig za odrasle in pošolsko mladino. Med njimi so dela iz domače in svetovne literature in ustanovitelji upajo, da bodo domačini pridno segali po njih ter si z branjem .krajšali dolge jesenske in zimske večere. To je tudi glavni namen edine kulturne ustanove v krajevni skupnosti. J. V. KONEC LETA TOVARNA Na Senovem so pred dobrim mesecem začeli graditi tovarno valovite lepenke. Ingrad Celje naj bi že konec decembra oddal ključe investitorju. Tovarna bo zaposlovala predvsem žensko delovno moč. ROKI PRIGANJAJO. Na gradbišču jedrske elektrarne v Krškem bijejo bitko s časom, da bi bile zamude čim manjše. Gradnja bo trajala 53 mesecev. Tretjino denarja bodo uporabili za varnostne ukrepe in naprave. Največ delavcev bo na gradbišču prihodnje leto. (Foto: J. Teppey) & Krške novice ŽE DVA - Med novostmi, ki jih je začetek novega šolskega leta prinesel krškemu dijaškemu domu „Milke Kerinove", je tudi trim-kabi-net, ki je v eni izmed nekdanjih spalnic. Je že drugi v mestu, vendar ,.zaprtega tipa“. ZA VSE LEPO - Nadpoprečno toplo vreme je v krškem podaljšalo tudi kopalno sezono v bazenu pri tovarni celuloze in papirja „Djuro Salai“. V njem sicer m bilo kdo ve koliko kopalcev, še do konca preteklega tedna pa so ga uporabljali plavalci domačega Celulozarja, za „mokre“ treninge. Da se ne bi naveličali vode, so sedaj prenehali, vaditi s. tem pa bodo verjetno izpraznili tudi bazen. DO ROKA - Ob otvoritvi osnovne šole v Leskovcu je ostalo v okolici še marsikaj neurejenega in nedokončanega. V lepem vremenu zato del niso prekinili, tako da bo do 29. novembra, ko nameravajo odpreti tudi novo športno dvorano, najbrž vse tako, kot so načrtovali. LE SE 22 - V krški občini so v zadnjih letih že zagotovili skoraj slehernemu občanu zdravo pitno vodo, saj t ima vodovod že 97 odstotkov vseh gospodinjstev. V sedanjem srednjeročnem obdobju bo treba zagotoviti samo še 22 kilometrov omrežja, kar ob sedanjem tempu gradenj ni veliko, in bodo to po vsej verjetnosti izpolnili že pred 1980. letom. mm Amaterizem v kulturi ni osamljen Poslej tudi aktiv kulturnikov-komunistov - Uspešen teden Komunista Sredi številnih kulturnih prireditev in srečanj je vprašanje kulture v občini minuli četrtek obravnaval komite občinske konference ZK na posebni sq'i, ki se je je udeležil tudi član predsedstva izvršnega komiteja CK ZKS Franc Šali. je priao 22 aktiva S sprejetimi sklepi o kulturi se bodo morale soočiti vse osnovne organizacije ZK v občini, vloga in mesto kulture v občini pa naj bi V ŠENTJANŽU MNOGO STAREGA Zgodovinski krožek osnovne šole Milana Majcna iz Šentjanža je v šolski avli minuli teden ob tednu Komunista pripravil razstava kar 130 starih predmetov pod naslovom „Čuvajmo narodno blago“. Nekateri predmeti so stari tudi več kot 200 let. prišla tudi na sejo občinske skupščine, ki naj bi takrat zasedala skupno s skupščino kulturne skupnosti. Na seji komiteja so bila deležna pozornosti že vprašanja, načeta na občnem zboru občinske zveze kulturno prosvetnih organizacij. Vprašanja kulture so namreč reševali več ali manj občasno, ne v duhu tega, kar je resnično v korist delavcev. Npr. pet zadnjih likovnih razstav v tovarnah v tednu komunista je med delavci vzbudilo večje zanimanje mimo organov skupnosti. Iz osnov-'nih organizacij ZK za člane novega delavcev - komunistov. Za sekretarja je predviden Ivan Božič ml, za namestnika pa Rudi Stopar. A. ŽELEZNIK kot bi si upali pričakovati, vzpostavljen pa je bil tudi dober stik šol zdruzenim delom. Od lanskeg PODGORICA SOLIDARNA Vaški odbor SZDL iz Podgorice je izredno dobro pripravil zbiralno akcijo za ob potresu prizadete ljudi iz Posočja. Že drugi dan po ponovnih potresih so si člani odbora razdelili seznam hiš in obiskali vse. Prispevki ljudi so bili lepi, tudi po 100 dinaijev. V vsej akciji so zbrali 2.116,50 dinaijev od 36 darovalcev. Gre za revne kraje, ki znajo ceniti napredek. Po dolini je zadnja leta stekel asfalt, pri vasi je zgrajeno tudi avtobusno postajališče. ol z tedna Komunista je knjižničarstvo napredovalo od 0,3 knjige na prebivalca na 0,4. Razni programski sveti niso bili vedno deležni dovolj podpore. Zveza kulturno prosvetnih organizacij se v Posavju dogovarja za seminarje, na katerih naj bi usposabljali tako imenovane kulturne animatorje iz delovnih organizacij. Marsikje se bo treba še poglabljati v to, kako je z delegati kulturne skupnosti. Na vseh šestih skupščinah od ustanovitve so se borili s sklepčnostjo. Predstavniki kulturne skupnosti so ob tem ugotavljali tudi nezdravo govorjenje za hrbtom, MOTIVI V ŠOLI — Razstav? starin „ Čuvajmo narodno blago “ v avli šentjanške osnovne šole so koristno uporabjh tudi ' pouku. Učenka na jdiki sije nlovrat izbrala za motiv pri pouku risanja. Ves material je zbran! Sentjanška mladina želi spraviti streho prosvetni dom pod Za vaško mladinsko organizacijo ni majhna stvar lotiti se obnove tako dotrajanega prosvetnega doma, kot so ga imeli v Šentjanžu. Vseeno napreduje- MlaDI POMAGAJO — V soboto je 30 brigadirjev pomagalo trem ostarelim gospodarjem nad Mrzlo planino pri Zabukovju pri kopanju jarkov za vodovod Izkopali so okrog 300 metrov. Pred tem so vaščanom že priskočile na pomoč učenke Poklicne oblačilne šole iz Sevnice in mladinci 8. razredov sevni&e osnovne šole. Sevniški paberki - KJE SO? — Na javni tribuni o kulturnih spomenikih v sevniški občini sta bila poleg predsednika kulturne skupnosti in izvršnega Ul odbora le še dva delegata kulturne skupnosti, čeprav so bila vabila poslana vsem. ji. POMEMBNA DOKUMENTA - V kratkem bosta prišla pred občinsko skupščino dva pomembna dokumenta: nov hišni red za stanovalce v družbenih stanovanjih in drugih velikih stanovanjskih objektih ter pravilnik o merilih za dodeljevanje Solidarnostnih stanovanj v občini. Slednji je do predloga, kakršnega je v petek obravnaval občinski izvršni svet, doživel mnogo sprememb, tako da bi sedaj moral res odražati kar najbolj življenjski način reševanja sianovanjsKin vprašanj socialno šibkih, mladih in upokojencev. PRIDE VSE PRAV? - Zlobneži pravijo, da leži ob robu vozišča na novem mostu čez Savo še pesek od posipavanja iz minule zime. Ker ni več tako daleč do nove, bi ga lahko ponovno uporabili Nekaj ga prispe-/ajo tudi tovornjaki, ki skušajo z /ečjo hitrostjo prevoziti priključke na obeh straneh. MLADI POMAGAJO - Pri delih na cesti od Krakovega na Lisco so pomagali tudi pripadniki mladinske brigade v občini. Prav tako so sodelovali tudi člani taborniške« odreda. Na akciji minuli mesec sodelovalo skoraj 30 brieadiriev. jo z deli, kljub pomanjkanju gradbenih izkušenj in vrsti težav, združenih z gradnjo. Jože Repovž, delavec v skladišču gotovih izdelkov sevniške Jutranjke, je predsednik osnovne organizacije ZSMS v kraju šele mesec dni. Pri gradnji je zraven že ves čas. Koliko akcij je že bilo, ima skrbno zapisano v knjigi. Bfez dela ne mine skoraj nobena sobota in nedelja. Stavba čaka na strop in streho; stropne elemente je vozil s tovornjakom skoraj do polnoči. Na tem gradbišču so skrite prenekatere ure dopusta, dostikrat tudi take, ki jih mora v kolektivu nadoknaditi. Dograditev doma je za šentjanško mladino akcija številka ena in ko bo to mimo, kot pravi Jože, bo marsikdo lažje mladinec. Tako velika naloga ne more biti opravljena čez noč in ne manjka takih, ki že izgubljajo voljo. Sedaj, ko imajo v Šentjanžu pripravljen ves potreben material, seveda ne gre metati puške v koruzo. »Delamo za kraj,“ pravi Jože Repovž, „kljub temu pa so mladi pri delu sami.“ Čeprav pride prav vsak par delavoljnih rok, bi Jože rabil pomoč starejših vsaj z nasveti pri zahtevnejših delih. Dokler ne bo na domu strehe, Jože ne bo imel posebnega veselja z novimi bobni, ki iih je pripeljal minuli teden. Štirje fantje vadijo za nov ansambel. Ves teden so po šolah od Novega mesta do Krškega, ob koncu tedna pa na gradbišču prosvetnega doma in ne na zabavah, kot bi se za glasbenike spodobilo. Jože je prepričan, da jih bo pri nadaljnjih delih več, ker je minila bratev in drugo pospravljanje poljščin. Z odločnostjo, da opravijo za kraj tako pomembno gradnjo, so lahko zgled mladim v vsej občini. A. Ž. sevniški vran Jože Repovž: kraj!“ .Delamo za naš Mokronoška Iskra se utrjuje |Pred novim letom še 300 kvadratnih metrov delovnih površin — Dvig produktivnosti od 10 do 15 odst. — Lepi obeti za izvoz v Nemčijo Na ljubljanskem sejmu sodobne elektronike so tudi mokronoški I elektroliti Z dobro kakovostjo so konkurenčni doma, po samih izvedbah pa so za industrijo zabavne elektronike nasploh zanimivi. Sedaj dela v mokronoški Iskri — tozd Elektroliti že 154 delavcev. Sami zabavni elektroniki v I zadnjem obdobju ni bilo lahko, v času dragulje se marsikdo raje odpove novemu radijskemu ali televizijskemu sprejemniku v korist nujnejšim stvarem. Vseeno si v Mokronogu obetajo poslej boljše čase. V letošnjem prvem polletju sta jih sicer pustila na cedilu dva pomembna porabnika elektrolitov, tako da bo letošnji proizvodni načrt kljub velikim naporom izpolnjen le okrog 85-odst. (predvidevali so 36 milijonov dinaijev | realizacije). Direktor, dipl. inž. Dušan [Pivka gleda naprej z mnogo večjim pogumom. Prihodnje leto se jim obeta lep izvozni Vodovod pred baoko Kmalu nadaljevanje del pri vodovodu do Dobrniča Posebno sedaj, ko je večina poljščin že pospravljenih z njiv, in je letošnja vinska letina v kleteh, se ljudje v Dobmiški dolini sprašujejo, zakaj se ne nadaljujejo dela pri gradnji vodovoda od Knežje vasi, kjer voda že teče, naprej do Dobrniča. Predsednik gradbenega odbora, kmet Alojz Mežan iz Knežje vasi, je na občini slišal, da je vse v rokah grosupeljskega Stanovanj-sko-komunalnega podjetja: Tam so nam predzadnjo sredo povedali, da čakajo še na sklep Ljubljanske banke za odobritev posojila, z ostalim denarjem od samoprispevka je vse v redu. Vsa dokumentacija je bila predložena banki že skoraj pred mesecem dni. Sklep o odobritvi posojila pričakujejo Grosupeljčani vsak čas. To bo tudi zelena luč za prošnjo za gradbeno dovoljenje pri občinski upravi. Tega namreč ne morejo dobiti, dokler naložba ni pokrita. Drugo je gradnja krakov vodovoda do Občin, Pluske, Luže, Griča in Selc. Položiti je treba cevovod in zgraditi zbiralnik, od tam bo potem voda tekla s prostim padcem. Očitno je, da se s tem ne bo ubadal glavni gradbeni odbor, temveč se bo moral za to pozanimati pododbor. Na občini so bili že celo do določenega dne obljubljeni načrti za to traso in zbiralnik, vendar nimajo še ničesar v rokah. SUROVINA KMALU IZ MESTA Mariborska Surovina, ki ima skladišče raznega odpadnega materiala za trgovino Kmetijske zadruge v Trebnjem, bo v kratkem začela z gradnjo skladišča pri Dolnji Nemški vasi. Poglavitna gradbena dela so lahko opravljena v treh mesecih. Prebivalci na novi lokaciji niso nad tovrstno ..industrijo" prav nič navdušeni. posel v Zvezno republiko Nemčijo v vrednosti 2 milijona mark. Sedaj imajo za seboj že vse preskuse raznih orodij in izboljšav, kar jim bo pomagalo dvigniti produktivnost od 10 do 15 odst., vse potrebno za to so naredili sami. Sedaj nameravajo na kraju dotrajane strehe podzi-dati prostor, ki bo obsegal kar Z LASTNIMI KADRI V mokronoški Iskri-tozd Elektroliti se pri razvoju še najbolj zanesejo na kadre iz vrst domačinov. Kot sorazmerno majhen kolektiv izdatno štipendirajo. Iz teh vrst so dobili v tovarno pred nedavnim tri tehnike, prihodnje leto dobijo še enega inženirja. Domačini se v začetku zadovoljijo s stanovanjem doma in s takim načinom zmanjšujejo pritisk na stanovanja, kljub temu pa bi potrebovali novo. Če bi v kraju bfla na voljo stanovanja, bi takoj kupili dvoje ah troje stanovanj. Tisti, ki se ukvarjajo s stanovanjsko gradnjo, bi zato morali nemudoma poskrbeti, da bi se čimprej pričelo graditi stanova njski blok v Mokronogu. 300 kvadratnih metrov izključno proizvodnih prostorov. Delo naj bi bilo končano do novega leta, zatem bo lahko pod skupno streho vsa proizvodnja, ki se zdaj stiska v raznih majhnih prostorih, kar jim povzroča razne tehnološke težave. Prihodnje leto bo delo tudi za nove delavce. Na enem ali celo dveh proizvodnih trakovih bodo postavili novo izmeno, kar spet pomeni kruh za 25 do 30 žensk. Ob izteku letošnjega poletja je bila zarisana tudi mokronoška industrijska cona, lqer naj bi čez dve leti zrasla nova proizvodna dvorana Iskre. Časi negotovosti mokronoške Iskre so zagotovo preteklost. A. ŽELEZNIK TREBNJE: KPD DOB IN DANA VODITA Trebanjske pete delavske športne igre, ki jih je organiziral občinski sindikalni svet, potekajo po določenem razporedu. Do sedaj so zaključena tekmovanja v balinanju, rokometu, malem nogometu in šahu, nastopalo pa je več kot 200 športnikov. Lestvica doseženih točk za pokal petih delavskih športnih iger: KPD Dob pri Mimi 38 točk, Dana (Mirna) 22, Prosvetni delavci 20, Donit (Velika Loka) 14, Trimo (Trebnje) 13, IM V (TOZD Mirna) 10, KZ Trebnje 5, Mercator (Trebnje) 4, Elma (Čatež) in delavci občinske skupščine brez točke. J. PLATIŠE KMALU V NOVEM — Danes naj bi v mokronoški osnovni šoli opravili tehnični prevzem. Od uradne otvoritve ob občinskem prazniku je bilo treba namreč še marsikaj postoriti pri ureditvi okolice in nabavi opreme. V kratkem naj bi v novi šoli stekel tudi pouk. Na sliki: urejanje dostopa do šole. Iz kraja v kraj konCno gradnja v Šentrupertu - Na tako dolgo predvidenih stavbiščih za zasebne graditelje se je slednjič lahko pričela gradnja. Graditelji stanovanjskih hiš so se pridno lotili dela, tako da vsaj po tem tudi Šentrupert stopa po poti drugih naselij, kjer je seveda zgrajenega že več. Izkop so začeli tudi gasilci pri starem domu. PRHE — Trebanjski asfalt je še posebno muhast ob deževju. V zaplatah se nabirajo velike luže, ki so za marsikaterega pešca neprostovoljna prha. NOVI TAJNIK - Občinska komisija za ugotavljanje izvora premo- oje j posle sedaj namreč že opravlja absolvent odgovorno delo. Tajniške ženja je dobila tajnika za* svoje o. Ti * opra _^________________________ prava Alojz Podboj. To”delo je od ustanovitve komisije ob svojem rednem delu do tega imenovanja opravljala Mihelca Peskar, načelnica davčne uprave. Komisija je dobila tudi dva nova člana: Zdenka Fri-škovca in Ferdinanda Krnca - oba z KPD Dob. ZVEZO BI RABILI - ljudje hvalijo nove avtobusne zveze, s katerimi je Mokronog že nekaj časa povezan z občinskim središčem. Sedaj ni več posebnih težav priti do Trebnjega tudi v času, ko ne vozijo vlaki Železniški prevoz je itak slabo prikladen zaradi oddaljenosti železniške postaje od trga. Brez prave zveze so še vedno ljudje iz Trebe-ljanskega. Če jim ne bi ustregli šolski avtobusi sploh ne bi imeli nobene javne avtobusne zveze s svetom; žal pa to ne zadostuje. ZANIMANJE ZA MIRNO - V ponedeljek so si Dano in Kolinsko ogledali številni delavci Ljubljanskih mlekarn. Na Mirno so prispeli kar s petimi avtobusi TREBANJSKE NOVICE w POSLEJ BOLJ VARNO — Le slabih sto metrov čr mostu proti Kanižarici je marsikaterega neprevidnega vozu čakalo presenečenje, ko je zaradi prevelike hitrosti ali neprevidne vožnje pristal v nepreglednem ovinku v jarku ali pa se zaletel v nasproti vozečega. Nevaren ovinek so deiavci končno „odrezali“, in kot je razvidno z današnjega posnetka, bo poslej vožnja v ..črnomaljskem" ovinku bolj varna. PROBLEMSKA KONFERENCA O ZDRAVSTVU Č momaljska občinska zdravstvena skupnost bo s sindikalnim svetom v kratkem pripravila problemsko konferenco, na kateri se bodo pogovorili o težavah v zdravstvu, zdravstvenih uslugah, ukrepih zdravstva glede stabilizacije, obravnavali pa bodo tudi predlog samoupravnega sporazuma regijske in občinske zdravstvene skupnosti. Del problemske konference bodo namenili pogovoru o odnosu zdravstvenega doma do pacientov, ki po mnenju občanov do sedaj ni bil najboljši. Osemindvajset utrujenih „ starcev” črnomaljska ribjška družina je med najboljšimi v državi — Za dobro delo dobili občinsko priznanje „Osvobodilne fronte" — Anton Butala državni prvak Črnomaljska ribiška družina je dolga leta delala v senci drugih družin in šele v zadnjem času, ko prizadevni Belokranjci žanjejo uspeh za uspehom, se o njej sliši vse več pohvalnih besed. V družini dela 200 ribičev, že peto leto pa ji predseduje Franc Moljk. Člani gospodarijo z dobršnim delom belokranjskih voda, in sicer z delom Kolpe (od Dola pri Starem trgu do Krasinca), Dobličico in Lahinjo do Vranovičev. Ribiči se zavedajo vseh prednosti ene najbolj čistih rek in če bi pogledali v njihov zvezek načrtov, bi naleteli na pogumno zastavljene naloge. Belokranjci vedo, da se s Kolpo, v kateri je največ belih rib (klenov, Drugi krog za Kanižarico Pozivu izvršnega odbora predsedstva Republiške konference SZDL Slovenije, naj se vsi delovni ljudje in občani pospešeno vključijo v akcijo za čim hitrejšo odpravo posledic potresa v Posočju, so se v črnomaljski občini odzvali stoodstotno. Tako so v prvem krogu zbiranja pomoči nabrali 766.651 din, od tega so prispevali: občinska skupščina 40.000 din, dve delovni organizaciji prikolici, vredni nekaj več kot 90.000 din, pbčomslo Rdeči križ 57.900, osnovna šola Vinica 18.600, osnovna šola Dragatuš 15.000 (taborniški odred se je odrekel šotorom in drobni taborniški opremi), tozd GG Črnomelj 2.500 din, tozd GG Črmošnjice 2.500, Zdravstveni dom 5.000, Dolenjka 2.500, Cestno podjetje 2.500 din in enodnevni zaslužek delovnih organizacij 563.550 din. Črnomaljci so svojo obveznost presegli za 100.000 din. Komaj so zaključili prvo akcijo, so začeli drugi krog zbiranja Vendar bodo tokrat denar, po dogovoru z medobčinskim svetom, zbirali za delavce kanižari-škega rudnika, zakaj po vsej verjetnosti jih bo okoli 150 S prihodom zime ostalo brez dela. Akcija je že stekla. Za rudarje bodo po črnomaljskih delovnih organizacijah delaii 16. oktobra, zaposleni v družbenih dejavnostih pa bodo dali svoj del ob izplačevanju osebnega dohodka. platic, podusti, mren itd.), iz leta v leto seznani več turistov, ki potujejo na morje prek Gorjancev. Zavoljo tega so sklenili ob reki zadržati kar največ ljubiteljev narave. Menijo, da bi tuje pa tudi domače turiste pritegnili z oživljanjem preteklosti Ce jim bo uspelo, bodo obnovili nekaj starih mlinov, še prej pa bi se radi lotili močno poškodovanih 28 jezov. Najnujnejša popravila na dotrajanih ,.starcih" opravljajo sami, pričakujejo pa, da jim bo na pomoč priskočila tudi vodna skupnost Če bi se pregraje na Kolpi porušile, bi MLADI NA ŠPORTNIH IGRIŠČIH Komisija za šport in rekreacijo pri občinski konferenci ZSMS Črnomelj bo skupaj z domačo TTKS pripravila mladinska športna tekmovanja. Mladi po osnovnih organizacijah imajo že ustanovljena diruštva, pomerili pa se bodo v malem nogometu, namiznem tenisu, šahu in streljanju z zračno puško. O začetku tekmovanja bodo dobile osnovne organizacije v kratkem podrobne informacije. POGOVOR O SODELOVANJU V počastitev dneva topničarjev, 7. oktobra, so črnomaljski aktivni častniki pripravili srečanje starešin, predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in občinskih organov, udeležili pa so se ga tudi častniki, ki so v Črnomlju delali pred desetimi leti Na srečanju so se pogovorili o napredku v občini in v vojaški garniziji ter se pogovorili o nadaljnjem sodelovanju med občani in pripadniki JLA. bržkone prišlo do nepopravljive škode. DasiravncS so vode, s katerimi gospodarijo Črnomaljci, dokaj bogate, ribiči redno skrbijo za zarod in so zlasti v zadnjem času veliko pozornosti posvetili vlaganju zaroda v Lahinjo, na Krasincu pa bodo v kratkem odprli nov ribnik za vzrejo krapov in linjev. Ko že teče beseda o črnomaljskih ribičih, ne smemo mimo izredno močne športne sekcije. O njihovi kvaliteti se lahko prepriča vsak, ki obišče ribiški klub, kajti po stenah visi mnogo diplom, trofej, o dobrem delu pa pričajo tui številni pokali. J. PEZELJ ZAČELE SO SE DELAVSKE ŠPORTNE IGRE Konec tedna se bodo nadaljevale delavske športne igre, delavci pa se bodo pomerili najprej v streljanju (prijavljenih 31 moških in 15 ženskih ekip), malem nogometu (22 ekip, ki so uvrščene v različne „lige“ glede na starost), kasneje pa še v odbojki in ribolovu. Nogometaši bodo igrali vsako sredo popoldan od 15. do 21. ure. SZDL O DRUŠTVIH V času od 15. do 20. oktobra bo sklicana seja občinske konference SZDL, na kateri bodo podrobno obravnavali položaj društev in družbenih organizacij v črnomaljski občini in dali natančno usmeritev o delu društev v smislu zakona o društvih. Na seji se bodo pogovorili o delovanju društev in organizacij, o kadrovski politiki, delegatskem sistemu znotraj društev, sodelovanju med društvi v občini, republiki in državi, veliko besed bodo namenili izobraževanju, informativnemu delu, samoupravnim aktom, krepitvi splošnega ljudskega odpora v okviru društev itd. „Dela, ne miloščine!” Na minulem sestanku predsednikov sindikalnih osnovnih organizacij razpravljali tudi o Kanižarici Predsedstvo črnomaljskega občinskega sindikalnega sveta je prejšnjo sredo sklicalo sejo s predsedniki osnovnih organizacij, na kateri so predelali zelo obširen dnevni red. Črnomaljski drobir KONCERT JE ODPADEL - V prejšnji številki smo v „drobirju“ napovedali gostovanje novomeške rock skupine ..Rudolfovo". Ker organizatorji niso uspeli dobiti primernega prostora (najbolj navdušeni mladinci in mladinke so bili pripravljeni poslušati dolenjski rock kar na rokometnem igrišču, zakaj prepričani so bili, da bi jih Novomeščani navzlic mrazu ogreli), je gostovanje odpadlo. Črnomaljci bodo lahko poslušali Novomeščane šele prihodnje leto, ko nameravajo mladi pripraviiti koncert na prostem. Poleg ..Rudolfovega" naj bi nastopili tudi nekateri belokranjski ansambli. UVELJAVLJEN SINDIKAT -Po zadnjih uspehih sodeč je pri občinskem sindikalnem svetu najbolj delaven odbor sindikata delav- cev za izobraževanje. Predsednica odbora Ana Jakše in ostali člani sindikata so za svoje delo v minulem letu dobili republiško sindikalno priznanje, zaslužili pa bi ga tudi za delo v letošnjem letu, saj so med prvimi v občini sistematično in najbolj kvalitetno obravnavali osnutek zakona o združenem delu, uresničili vse Zastavljene naloge in dokazali, d^ se je sindikat v družbenih dejavnostih uveljavil. MAJHNE MESTNE TEŽAVE -Sodeč po neurejenosti mesto Črnomelj nima dobre komunalne službe. Že precej časa je namreč poteklo, odkar so po cestah označili prehode. Medtem ko domači vozniki vedo, kje so včasih bile zebre in kolikor toliko disciplinirano ustavljajo pred ..namišljenimi'* prehodi, povzročajo pešcem preglavice motorizirani gostje. Dasiravno so skoraj na vseh minulih sindikalnih sestankih razpravljali o uresničevanju sklepov pri obravnavanju osnutka zakona o združenem delu, so v prvi točki osnutku še enkrat namenili precej časa. Ugotovili so, da je prvi krog razprave uspešno zaključen, le ponekod napotkov niso vzeli resno in prvi del morajo ponoviti. Obenem so se dogovorili, da bo sindikat še naprej skrbel za načrtno izobraževanje. Na 11. dvomesečni politični tečaj v Dolenjske Toplice bodo slali dva kandidata, in sicer iz po s] Iskr Mommi/ skrc in Kmetijske zadruge. Pogovarjali so se tudi o ljudski obrambi in samozaščiti. Sklenili so, da morajo vse delovne organizacije naročiti brošuro o narodni obrambi in samozaščiti, sindikat pa mora delavce seznaniti z zakonom o obrambi in samožaščiti.'Ko je tekla beseda o kulturj, so sklenili, da bodo po organizacijah poskrbeli za kvalitetne razprave o usmerjenem izobraževanju. Ugotovili so tudi, da se je doslej sindikat na kulturnem področju premalo udejstvoval in sklenili, da bodo poslej bolj delavni. V zaključku seje predsednikov osnovnih organizacij so sklenili, da bodo obvestili vse delovne organizacije o sanaciji kanižariškega rudnika, kajti vodo so deloma zaustavili. Na sestanku so povedali, da rudarji zaenkrat niso porabili niti dinarja sredstev, ki so jih namenili za njihove osebne dohodke in bržkone po solidarnostni pomoči še kmalu ne bodo posegli. Sami pravijo, da zahtevajo le delo in ne miloščine, zakaj sedaj pred zimo pozi tistim 150, ki delajo v Črnomlju, brezposelnost. J. P. Kulturi utreti širšo stezo V Metliki se bo jutri pričel teden Komunista — Nosilci akcije naj bodo vsi delovni ljudje — Možnost, da se kritično oceni dosedanje delo V Metliki se bo jutri pričel teden Komunista, ki bo potekal, tako kot v vseh drugih krajih, pod parolo Človek, delo, kultura in bo trajal vse do 22. oktobra. Metliški kulturni delavci pripravljajo za ta teden vrsto sestankov, pogovorov, analiz in podobnega, hkrati pa je to velika priložnost, da ocenijo premike na kulturnem področju po seji občinske konference. Cilj, ki so si ga Metličani zastavili v tem tednu, je pospešiti razvoj podružbljanja kulture, kot tudi poživiti idejni boj na tem področju. To pa bo moč doseči le z večjo dejavnostjo in aktivnostjo komunistov in ostalih delovnih ljudi. Že lanskoletne izkušnje govore, da morajo biti nosilci takega koncepta komunisti v vseh družbenopolitičnih in delovnih organizacijah. Potemtakem bo teden Komunista potekal na več ravneh: od OO ZK v delovnih organizacijah preko Belokranjska znamenitost Pisalo se je tisoč devetsto štiriindvajsetega, ko so v metliški obrtni zadrugi v knjigo vajencev vpisali tudi golobradega Antona Pezdirca sTrnovca, in od takrat pa vse do današnjih nenavadno toplih novembrskih dni, ki dovoljujejo upokojencu Antonu Pezdircu delo pred hišo v rodnem Trnovcu, je mojster tesal, krivil in sestavljal sode. „Navzlic letom in šibkim rokam sem se odločil za popoldansko kolarsko in so-darsko obrt, žalosti pa me, ker sem na našem koncu poslednji obrtnik v tej stroki. Sodarjevo delo ni niti lahko niti lepo. Ves čas sem v prahu in verjetno je prav tu razlog, da sem sam izučil enega samega vajenca, vtem ko so moj ranjki oče, eden najboljših mojstrov daleč naokrog, naučili te težke obrti kar 36 ljudi. Vendar pa imava z očetom nekaj skupnega. Vtem ko so oni vihteli kolarsko orodje kar 57 let skupaj, ga jaz sedem let manj. Omeniti pa moram, da je bilo njega dni povsem drugače. Danes si pomagam z najrazličnejšimi vrtalkami, brusilniki itd, včasih pa smo delali vse na roko. Marsikdo meni, da kolarstvo in sodar-stvo dandanašnji ne nese dovolj. V hudi zmoti je. Medtem ko sva morala z očetom' za delom navkoli, tudi onstran Kolpe, se danes pred prosilci malone skrivam. Spomnim se dvaintridesetega leta. Štirje smo delali pod očetovo streho in v šestih tednih smo dobili vsega šest dinaijev. Sedaj je drugače. Ljudje imajo denar, hitro plačajo. Ugotavljam pa, da se je zadnje čase razpaslo nekakšno tekmovanje med lastniki zidanic, ki jih je v Beli krajini vse več. Vsakdo hoče imeti sod, pa čeravno verjetno niti ne bo imel kaj natočiti.. Pezdirčev oče se navzlic letom še ne misli umakniti izpred svoje hiše v Trnovcu in kadarkoli je vreme lepo, vidijo turisti ob cesti prizadevnega možaka, kako kuri, krivi deske, sestavlja sode. V Metliki pravijo, dr je Anton že kar belokranjska znamenitost. krajevnih skupnosti, pa vse do republike. Seveda ne sme ostati pri tem, da bi akcija predstavlja- NOVI OSNOVNI ORGANIZACIJI RK Do sedaj je v okviru metliškega občinskega odbora Rdečega križa delovalo enajst krajevnih organizacij RK, na željo občanov v rosalniški in grabrovski krajevni skupnosti pa so minuli teden ustanovili še dve organizaciji. Krajani v Rosalnicah in na Grabrovcu so se o ustanovitvi svojih organizacij pogovarjali že na zborih občanov, kajti menili so, da so dovolj sposobni, da poslej sami organizirajo in izvedejo vse akcije, ki jih organizira občinski ali pa republiški Rdeči križ. METLIKA PRIPRAVLJENA NA DRUGI KROG Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je na seji konec septembra sprejelo sklep o nadaljnji pomoči prizadetim krajem v Posočju, zakaj številne osnovne in občinske organizacije so sporočile, da so člani sindikata menili, da za Posočje lahko še enkrat prispevajo enodnevni osebni dohodek. Dodatni krog solidarnostne pomoči bodo v metliški občini skoraj gotovo uresničili še pred zadnjim rokom (do konca letošnjega decembra), delovne organizacije pa naj bi zneske nakazovale na žiro račun 52110-842-033-56554. VEC poučnih PREDAVANJ Občinski odbor Rdečega križa Metlika je v tednu boja proti pljučnim boleznim in boja proti raku pripravil minulo soboto v sodelovanju z metliškim mladinskim klubom predavanje „Pljučni rak na koncu cigarete". Zelo dober obisk -predaval je dr. Blaž Mlačak — je dokazal, da mladi pa tudi starejši podobnih predavanj pogrešajo. Kot kaže, bodo mladi s pomočjo občinskega odbora RK poslej pripravili več poučnih predavani. la le trenuten pregled stanja in razmer. To naj bo hkrati priložnost, s katero bodo komunisti in drugi delovni ljudje uresničevali nenehne možnosti za izvajanje in bogatenje kulturne politike. Teden Komunista bo tokrat našel svojo podobo v številnih srečanjih z umetniki, ob ustanavljanju marksističnih knjižic, organiziranju stalnih likovnih razstav, ob pregledu dela kul-tu m o-u met niških skupin ali društev in še kje. Pred Metličani pa je, da dajo z obiskom in zanimanjem tej akciji še poseben pečat. Poslej bolj usklajeno Na minulem drugem sestanku predsednikov in sekretarjev krajevnih organizacij metliškega Rdečega križa so razpravljali o spremembah in pravilih krajevnih organizacij RK in se zavzeli za taka pravila, ki bi aktivistom omogočila čimbolj nemoteno delo in čimveč sodelovanja med organizacijami. Pogovarjali so se tudi o zakonu, o položaju in pooblastilih RK Jugoslavije, statutu RK Slovenije, ob koncu pa so poslali protestno pismo RK Slovenije in RK Avstrije, v katerem obsojajo avstrijsko manjšinsko politiko. Predsedniki in sekretarji so se nato pogovorili tudi o izdelavi delovnih programov v krajevnih organizacijah RK in sklenili, da morajo biti postavljene naloge čimbolj usklajene in ne prezahtevne, zakaj organizacije naj bi v celoti uresničile načrtovano delo. Nato so se dogovorili še za jesensko krvodajalsko akcijo, ki bo 4. in 5. novembra v Metliki, predstavnik občinskega odbora RK pa je prisotne seznanil z uspešnostjo zbiralne akcije za pomoč Posočju. Sl HI POZABILI NA PARK — Ko so v Metliki začeli graditi zdravstvenemu domu nov prizidek, so morali odstraniti lep park, namesto njega pa je sedaj pred prizidkom urejeno parkirišče. Občani pričakujejo, da bodo delavci asfalt popestrili z okrasnim grmičevjem, kajti le tako bodo lahko pozabili na „metliški“ park. Sprehod po Metliki ŽE DOLGO nismo napisali ničesar o foto klubu Fokus, ki deluje v prostorih mladinskega kluba in vneto menjava fotografije v vitrini blizu bifeja. Kaže, da „foku-sarji" veliko potujejo, saj razstavljajo fotografije z razsličnih koncev sveta. Marsikdo se ' ustavi pred vitrino, ko pod milim nebom čaka na odhod avtobusa, razmišljajoč o avtobusni postaji, ki je že dolgo vrisana v načrt mesta. To pa je tudi vse. PRI KULTURNI SKUPNOSTI se zelo naprezajo, da bi izvrtali sredstva za nadaljnja preureditvena dela prostorov, namenjenih matični knjižnici Naša občina je bela vrana med črnimi, saj je edina v Sloveniji, ki teh zadev še nima urejenih. Ljudje, željni branja, ostajajo tako brez svojih dobrih prijateljev -knjig. Ureditvi prostorov, nabavi opreme, nakupu knjig in pridobitvi knjižničaija bi morah dati na voljo vso razpoložljivo energijo. In sredstva. OSNOVNOŠOLCI bodo 15. oktobra zaigrali Bevkovega Tončka. Prireditev bo v domu Partizana in je ne gre metati v koš, saj bomo z obiskom pokazali, koliko cenimo izvenšolsko delo, ki je zelo razgibano. Učitelji — mentoiji - skrbe, da izrabljajo otroci prosti čas pametno in koristno, za kar zaslužijo vso pohvalo in našo, včasih omrtveno, pozornost V PRUSOVI HI Sl že dalj časa urejajo lokal in od delavcev komaj izbezaš, da sc bo tja naselil urar. Bo kar dobrodošel, saj potem marsikomu ura ne bo več toliko zaostajala, da bi redno prepozno hodil mimo vratarja. Posamezniki že toliko zamujajo, da ob štirinajstih srečujejo samega sebe, odhajajočega s posla. metliški tednik Nega bolnika na domu KO RK Zeljne, ki sodi med najboljše v občini, organizira tečaj, ki je zelo potreben ljudem na podeželju Tečaj o negi bolnika na domu, ki bo trajal 18 ur, sta organizirali v Željnah pri Kočevju občinska organizacija RK Kočevje in krajevna organizacija RK Željne. Obiskuje ga 12 žensk, med njimi je večina mladink, ki obiskujejo 8. razred osnovne šole, v naslednjem šolskem letu pa se nameravajo vpisati v srednjo medic indco šolo. Na tečaju predava Emica Naglič iz Livolda, kije študentka pedagoške akademije. tečaja je KO RK Željne pomagala tako, da je priskrbela prostor za tečaj, posteljo, posteljnino in drug material, potreben za izvedbo tečaja-. Vse udeleženke bodo ob zaključku prejele brošuro „Nega bolnika na domu". J. P. SPREMEMBA PRORAČUNA Na zadnji seji občinske skupščine Kočevje so med drugim sprejeli tudi spremembo proračuna občine za letos, ki predvideva preko 16 milijonov din dohodkov in izdatkov. Ob sprejetju proračuna je bilo poudarjeno, da stvarna stoDnja rasti družbenega proizvoda zaosiaja za načrtovano, zato obstaja možnost, da bo proračunska poraba še omejena, če se položaj v gospodarstvu ne bo izboljšal. Opozorjeno je bilo tudi, da je treba kar najbolj varčevati z razpoložljivim denarjem in omejiti izdatke, kjer je le mogoče. Odlikoval jih je predsednik Tito Take tečaje namerava občinska organizacija RK. organizirati v KO v občini, če bo le na razpolago dovolj denarja. Izvedba enega tečaja namreč kar 4.000 do 5.000 Podelili 65 delovnih in vojaških odlikovanj Na svečani seji občinske skupščine Kočevje, ki je bila 2. oktobra, se pravi dan pred občinskim praznikom, so bila podeljena tudi odlikovanja občanom, ki jih je odlikoval vrhovni komandant in predsednik Josip Broz—Tito: din, zato računa RK tudi na pomoč skupnosti zdravstvenega varstva. Na podeželju v kočevski občini je vedno več starih, ki pogosto zbolijo, vendar ni dovolj poskrbljeno za njihovo nego. Taki tečaji naj bi to pomanjkljivost odpravili. S tečaji nege bolnika na domu so začeli v Željnah zato, ker je ta KO RK med najboljšimi v občini. Tu so sposobne organizatorke, ki se ne ustrašijo nobene akcije. Pri izvedbi Prejeli so jih: RED BRATSTVA IN ENOTNOSTI S SREBRNIM VENCEM: Rudi Mazzoni, Kočevje. RED ZA HRABROST: Mihael Fravec, Kočevje; Evdokija Kožar -Grigin.Šalka vas; Janez Kožar, Šalka vas; Karolina Mazzoni-Šlehter, Kočevje; Jože Obranovič, Šalka vas; Alojz Žagar, Šalka vas. RED REPUBLIKE Z BRONASTIM VENCEM: Drago Aupič, tfi. Z bolnikom je precej dela. Treba ga je umivati (na fotografiji), ga preoblačiti, mu menjati posteljnino, dajati zdravila itd. (Foto: J. Primc) Drobne iz Kočevja OZIMNICA - Trgovina Sadje zelenjava prodaja po primernih cenah ozimnico, krompirje po 4,10 din kg. Cena jabolk pa je različna glede na sorto in se giblje približne od 4,50 do 6 din kg. RESINOVIČ PREDSEDNIK -Novi predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov je Božo Resinovič. Dosedanji predsednik Tone Šercer je upokojen. Božo Resinovič je pred leti že delal poklicno pri občinskem sindikalnem svetu, zdaj pa dela pn ZKGP. Ko bo tam predal dolžnost oziroma bo razrešen, kar se bo predvidoma zgodilo v enem do dveh mesecih, se bo zaposlil poklicno pri občinskem svetu ZS. Čigava so kolesa? - Pri občinski skupščini hranijo precej najdenih koles, lastnikov pa obfian vprašuje odgovarja - Naši mesaiji imajo samo svinjske glave in parklje. - Kar tiho bodi, ljubljanski še tega nimajo. pa jih kjerkoli pustili, so shranjena v kleti občinske stavbe, ki je vlažna, blatna in sploh ni primerna za tako hrambo. HOTEL DECEMBRA? - Zvedeli smo, da prenavljanje in dozidava hotela Pugled v glavnem napreduje po načrtih. Otvoritev prenovljenega hotela je predvidena v prvih dneh decembra. Za to priložnost pripravljajo nekateri kočevski likovni amaterji razstavo svojih del, ki bo v prostorih hotela. KOSTANJ PRODAJAJO - Pri mostu od 6. oktobra spet prodajajo kostanj. Manjša merica velja 4, večja pa 8 din. Prvi dan je bil kostanj lep, naslednji dan pa je bilo že četrt črvivega. Kočevje; Anton Hočevar, Kočevje; Jakob Klarič, Kočevje; Jože Krese, Šalka vas; Alojz Marinč, Kočevje; Karel Primšar, Kočevje; Franc Tomc, Željne in Marija Zagar-Muhič, Željne. RED ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO: Ivan Ahac, Kočevje; Slavko Berger, Kočevje; Milka Boldan-Miklič, Kočevje; Ana Bregant, Kočevje; Angela Buch-wald-Zaic, Kočevje; Ladislav Dombi, Salka vas; Mihael Fravec, Kočevje; Adolf Jakopin, Mahovnik; Milan Kajtna, Rudnik; Marija Kova-čec-Mlakar, Kočevje; Ladislav Lango, Kočevje; Marija Lavrič -Žagar, Kočevje; Alojzija Lunder, Rudnik; Terezija Lunder-Božič, Šalka vas; Matija Nagu, Šalka vas; Marija Nuzdorfer-Pegan, Šalka vas; Vladimir Nuzdofer, Salka vas; Jože Obranovič, Šalka vas; Leopoldina Obranovič-Žagar, Šalka vas, Franc Obrč, Klinja vas; Hedvika Pintar-Zakošek, Kočevje; Marija Podlogar -Bukovec, Kočevje; Mihaela Regali-Marolt, Kočevje; Anica Sevšek-Po-har, Željne; Slavka Šega, Kočevje; Maks Šianec, Željne; Zvone Šveigel, Kočevje; Marija Turk-Malnar, Kočevje; Vladimir Turk, Kočevje; Anica Virant-Gregorič, Kočevje; Franc Virant, Cvišlerji; Franc Volf, Šalka vas; Alojz Žagar, Šalka vas in Andrej Žagar, Kočevje. RED DELA S SREBRNIM VENCEM: Marija Juvan-Vidic, Šalka vas; Peter Juvan, Šalka vas; Mirko Kosec, Kočevje in Justina Sovre-Alič, Kočevje. MEDALJA ZA HRABROST: Ernest Hrovat, Šalka vas in Jože Prijatelj, Željne. MEDALJA ZASLUG ZA NAROD: Jakob Briški, Šalka vas; Pavla Cmak-Lavrič, Rudnik; Mihael Jerič, Šalka vas; Ivan Jerman, Salka vas; Jože Luzar, Kočevje; Marija Luzar-Rukše, Kočevje; Ivan Oštir, Šalka vas; Oto Pongarčič, Kočevje; Alojz Rošelj, Željne in Antonija Turk-Žagar, Željne. Klepar bom Čeprav ima rad vas, bo moral v mesto 164etni Branko Turkovič iz Kočarjev pri Livoldu v kočevski občini pravi, da so Kočarji lepa vas, da mu je tu všeč in da ne bi šel rad dnigpm. Vendar bo moral, če se hoče redno zaposliti. Osnovno šolo je končal lani. Zdaj bi se šel rad učit za kleparji, pa iz Kočarjev v Kočevje ni prevoza, v Kočevju pa ne bi dobil stanovanja. Vendar kaže, da se bo vse srečno končalo. V Kočevje se bo preselil njegov brat, ki bo vzel k sebi tudi Branka. Tako se bo verjetno le izučil za kleparja, saj za gotovo računa, da ga bodo sprejeli pri Itasu. Zdaj pomaga Branko priložnostno v hlevu ZKGP v Kočarjih pri raztovarjanju krmil, spravilu sena, raznih delih v hlevu in drugod. Tako si prisluži nekaj malega, saj dobi plačano na uro. Tako po svojih močeh pomaga domačim, saj je v družini kar 7 članov. J. P. „Na vasi je lepo, zdravo, tu je dovolj sadja, vendar ni dovolj dela za vse. Zato bom šel v Kočevje in se izučil za klepaija,“ pravi 16-letni Branko Turkovič. Na »tapeti”: zdravstvo in voda Jutri bodo v Ribnici zasedali vsi zbori občinske skupščine — Sprejetje srednjeročnega plana — Rešiti problem zdravstva in pitne vode Ribniški občinski možje bodo jutri stali pred sila odgovornimi nalogami Na dnevnem redu 17. seje vseh zborov ribniške občinske skupščine, ki bo jutri, je na prvem mestu sprejem srednjeročnega plana občine za obdobje 1976—1980. Kot posebnost naj navedemo, da bodo zbori zasedali skupaj s skupnostjo zdravstvenega varstva, kar kaže, da je slednje v velikih težavah in da bo potrebno čimprej poiskati izhod iz trenutnega položaja. O nalogah in zastavljenih po sedanjih izračunih veljala ciljih srednjeročnega plana Ribnice smo že večkrat pisali, zato se bomo tokrat opredelili le na dva primera, ki bosta za nadaljnji razvoj Ribnice še kako pomembna. V mislih imamo problem zdravstva in pitne vode. Ribniško zdravstvo se že lep čas ne premakne z mrtve točke. Prostori sedanjega zdravstvenega doma so tesni in neustrezni. Prav zato je potreba po novem domu še kako aktualna. Zgrajen bi naj bil ob novem vrtcu, celotna investicija pa bi približno 50 milijonov din. Potrebe Ribnice namreč narekujejo tudi specialistične ambulante, ki bi bile po načrtih zajete v gradnjo novega doma. Seveda pa se (Jb tem pojavlja vprašanje, kje dobiti tolikšna sredstva. V veliko pomoč bi bil samoprispevek, ki ga nameravajo uvesti in s katerim bi nabrali okoli 20 milijonov din, odvisno od stopnje samoprispevka. Lokacijsko dovoljenje in vsa komunalna dela bi opravila ribniška občinska skupščina. Posebno poglavje^ pa t ... — Člani komunalnega podjetja BODO PREDLOGI SPREJETI? — c lam Komunalnega podjet Hydrovod upajo, da. bo jutrišnja deupščina sprejela njihove predloge o obnovi in zamenjavi že zastarelih vodovodnih priključkov na ribni&eai območju. Na posnetku jih vidimo pri napeljavi enega izmed takšnih priključkov. (Foto: Budja) Mladina na dobri poti Bliža se konec leta. Za mladinsko organizacijo ribniške občine, ki je v nedavnem obdobju še bolj ali manj spala, pred zaključkom leta lahko ugotovimo, da je precej izboljšala delo, odkar je prevzel njeno vodstvo Albin Mikulič. Zasluge za uspeh pa imajo tudi ostali člani predsedstva in mladinske osnovne organizacije ter aktivi Vendar delo mladine in njenih vodstvenih organov še ni vzorno. Marsikaj zamujenega bo še treba nadoknaditi, marsikaj nejasnega razčistiti in izboljšati delo. Predvsem bo treba ustanoviti osnovne organizacije v tozdih, kjer jih še ni Doslej je le 7 takih organizacij, od katerih delajo nekatere dobro, druge pa slabo. Slabšim bo treba pomagati. Tudi odgovorne v . tozdih bo treba opozoriti, da so dolžni pomagati pri ustanavljanju mladinskih organizacij, ne pa puščati mlade brez pomoči V krajevnih skupnostih je zdaj 5 organizacij in več aktivov. V Loškem potoku imajo 4 aktive, v osnovni šoli tri; aktiva pa ni še na Velikih Poljanah in pri Svetem Gregorju. Letos je mladina prvič imela omembe vreden proračun in sicer 70.000 din. Mladinci vztrajno zahtevajo „poklicnega“ predsednika, kei na „ljubiteljsl3“ osnovi delo n. dovolj uspešno. Vendar kaže, da bo mladina morala najprej pokazati nekaj več uspehov, nakar bo šele dobila denar za ..poklicnega" predsednika. V ribniški občini tudi aktiv mladih komunistov ne dela, nekateri pa se sprašujejo, če sploh obstoja. V zadnjem obdobju je sprejem mladih v ZK precej zaostal, ponekod pa so na sprejem mladih pozamli. Političnega dela z mladimi je premalo. Mladino je treba pripraviti za sprejem v ZK Mladi komunisti morajo odigrati tudi glavno vlogo pri ustanavljanju mladinskih organizacij in njihovem delu. Zaradi vsega tega je potrebno tesnejše sodelovanje z drugimi vodstvi političnih organizacij v občini Izvesti je treba seminar za vodstvo mladinske organizacije. Mladina pričakuje največ pomoči od ZK, SZDL in sindikata. M. GLAVONJlC ob tem postaja vprašanje kadrov, ki jih bo v tako kratkem času sila težko zagotoviti. Resda so že bile dodeljene prve štipendije, toda treba bo poseči tudi po drugih rešitvah, še posebno, ker se Ribničani nameravajo nasloniti le na lastne moči, kolikor bo pač mogoče. Novi zdravstveni dom pa bi pomenil veliko olajšavo tudi okoliškim prebivalcem. Resda bosta domova v Sodražici in Loškem potoku še naprej ostala samostojna, toda ljudem ne bi bilo več potrebno hoditi na specialistične preglede v Ljubljano. S tem pa bi se tudi izboljšalo stanje glede izostajanja z dela. Jutrišnja skupščina pa bo obravnavala tudi predloge komunalnega podjetja Hydrovod, ki so za nadaljnjo nemoteno oskrbo s pitno vodo v Ribnici velikega pomena. Številni vodovodni priključki in cevi so že dotrajani, potrebni obnove, predlog krajevne skupnosti Ribnica pa je bil, da vse stroške obnove in zamenjave krije Hydrovod. Slednji se s takšnim stališčem ne strinja in je na zboru delovne skupnosti v začetku septembra izdelal predloge, o katerih naj bi razpravljali vsi zbori skupščine. Hydrovod zagovaija stališče, da ni lastnik priključkov in jih ni dolžan vzdrževati, če potrošnik nima vgrajenega vodomera. Navzlic temu so sklenili, da bodo pomagali individualnim lastnikom, s tem, da ureditev zemeljskih in cestnih del pade na breme slednjih, pri ostalih delih pa bi pomagal Hydrovod s svojimi sredstvi. Tako bi pri priključku, starem do 10 let. lastnik plačal 25 odstotkov, uo 40 let 50 odstotkov pri priključku, starem nad 40 let, 70 odstotkov stroškov. Ali bodo navedeni kriteriji sprejemljivi za občinske može, bomo videli jutri. g. BUDJA I ZAVIHALI ROKAVE - Delavci kočevskega Zidana so pridno zavihali rokave' pri gradnji novega gasilskega doma v Ribnici. Delo napreduje hitro, tako da bo novi dom še letos pod streho. (Foto: Budja) Ribniški zobotrebci ZDRUŽENJE OBRTNIKOV USTANOVLJENO V ponedeljek je bil ustanovni zbor novega Združenja obrtnikov na območju Ribnice. Na njem so sprejeli samoupravne akte, ki bodo v prihodnosti urejali delo nove, še kako potrebne organizacije. Po besedah obrtnikov se bo njihov položaj z novim združenjem bistveno popravil, saj bodo delali pod okriljem organizacije, ki jim bo v stiski lahko pomagala. Do sedaj so bili namreč prepuščeni samim sebi. Upajmo le, da bo z novim združenjem rešen tudi problem obrti, ki smo jih v Ribnici doslej pogrešali. V prvi vrsti so to servisne delavnice za popravila gospodinjskih strojev, ekspresni čevljar in podobno. »PLOČEVINASTA" TRŽNICA - Kje ribniške gospodinje kupujejo sadje in zelenjavo, tega ne vemo. Na prostoru, namenjenemu za tržnico, stoji napis, da je uporaba tržnega prostora dovoljena le tistim, ki imajo zanj dovoljenje. Kot kaže, so \to lastniki avtomobilov, ki so popolnoma zasedli tržni prostor. O kakršniko sluha. koli branjevki ni ne duha ne MOST BREZ OZNAK - Čeprav je novi Čevljarski most v Ribnici odprt in asfaltiran že od začetka septembra, ni od nikoder oznak prometnih prepisov in tudi ne kažipotov, kam vodi nova cesta. Marsikateri tujec se ob tem znajde v nemajhni zagati, kajti na križišču nima časa spraševati mimoidoče, kam ga bo popeljala pot čez most. ZA ASFALTOM ŠE PLOČNIK -Pred kratkim smo pisali, da je ribniški komunalni zavod asfaltiral Šolsko ulico, ki vodi do stavbe OŠ in naprej do vrtca Že prejšnji teden pa smo opazili, da ob cesti urejajo tudi pločnike, kar je zaradi varnosti še kako velikega pomena. PRAZNO PARKIRIŠČE - Odkar je v Ribnici odprt novi hotel Jelka, je zraven urejeno tudi lepo asfaltirano parkirišče, ki pa je zmeraj skoraj popolnoma prazno. Resda pred njim piše, da je rezervirano samo za hotelske goste, toda če sodimo po zasedenosti parkirišča, le-teh skorajda ni Zato bi bilo morda le bolje, če bi Ribničani svoje avtomobile parkirali tudi tam in ne na cestah in pločnikih, kot je sedaj v navadi. — Ali si slišal, da je ondan nek občinski mož na Mali gori uplenil 200 kg težkega jelena? — Ob tej novici sem si kar oddahnil. Bal sem se, da bodo lovsko sezono izkoristili samo za streljanje kozlov. KOČEVSKE NOVICE REŠETO tedenske 355 Četrtek, 14. oktobra - Nedeljko Petek, 15. oktobra - Terezija Sobota, 16. oktobra — Hedvika Nedelja, 17. oktobra - Ignac Ponedeljek, 18. oktobra - Luka Torek, 19. oktobra - Etbin Sreda, 20. oktobra - Irena Četrtek, 21. oktobra - Uršula LUNINE MENE 16. oktobra ob 9.58 uri - zadnji krajec i ČRNOMELJ: 17. 10. ameriški barvni film Daktari. 19. 10. poljski barvni film Povest greha. 21. 10. angleški barvni film Romantična Angležinja. KRŠKO: 16. in 17. 10. ameriški film Strahote bele zore. 20. 10. ameriški film Povampirjeni Mills. NOVO MESTO, KINO KRKA: Od 14. do 17: 10. ameriški barvni film Žrelo. 17. 10. ameriški barvni film - matineja - Mikijev rojstni dan. 18. 10. gostovanje MG. Od 19. do 21. 10. ameriški barvni film Človek in maček odkrivata Ameriko. RIBNICA: 16. in 17. 10. italijan-sko-nemški barvni film Izabela, hudičeva kneginja.' SEVNICA: 16. in 17. 10. ameriški film Mož z imenom Polde. 20. 10. ameriški film Samotar iz zahoda. ŠENTJERNEJ: 16. in 17. 10. film 24 ur Le Mansa. TREBNJE: 16. in 17. 10. francoski barvni film Veseli regruti. 20. 10. ameriški barvni kavbojski film Shavvange. Ml Qg SLUŽBO DOBI ■PRODAM IŠČEMO POŠTENO žensko za varstvo dojenčka. Nudimo sobo, hrano in plačilo. Urbančič, Trubarjeva 6, 68290 Sevnica. STANOVANJA GARSONJERO ALI ENOSOBNO stanovanje v Novem mestu želi od novembra dalje najeti strokovnjak iz tujine (samec). Cenjene ponudi« pošljite na upravo lista pod šifro „1977“. V SEVNICI ali bližnji okolici iščem sobo in kuhinjo ali večjo sobo. Plačam za eno leto vnaprej. Ponudbe pošljite na upravo lista pod ,,NUJNO . SAMSKEMU oddam opremljeno, centralno ogrevano sobo. Cesta herojev 33/a, Novo mesto. NUJNO iščem v Novem mestu neopremljeno sobo s posebnim vhodom. Ponudbe pod ,,MIREN". ODDAM opremljeno sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista ( 2970/76). ZAKONCA IŠČETA enosobno stanovanje ali sobo s kopalnico. Naslov v upravi lista (2971/76). MIRNA USLUŽBENKA-študentka nujno potrebuje ogrevano sobo s _ souporabo sanitarij (po možnosti poseben vhod) v Novem mestu. Ponudbe pod,.Solidna - 20“. MLADA ZAKONCA iščeta sobo z možnostjo kuhajna v Krškem, Brežicah ali Sevnici za dobo Šest mesecev. Možno plačilo vnaprej. Ponudbe pod,,Nujno". 1.000 N din nagrade dam tistemu, ki mi preskrbi garsonjero ali stanovanje za dobo do enega leta v Krškem, Brežicah ali Sevnici Ponudbe po „Mlada zakonca". Motorna vozila UGODNO PRODAM avto Taunus 20MTS, letnik 1967. Slavko Cizelj, Gornji Lenart 19, 68250 Brežice. PRODAM AMI 8. Muzejska 8 -Kapitelj, Novo mesto. PRODAM ŠKODO 100, letnik 1970. Jože Fon, Uršna sela la, zadružni dom. Informacije v bifeju. ZA GOTOVINO ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1976. Informacije v dopoldanskem času po telefonu 84-141, v popoldanskem času 23-530. PRODAM FIAT 750, letnik 1969. Franc Hlebec, Dol. Kamence 54, Novo mesto. VOLKSWAGEN 1200 12-voltni, letnik 1971 prodam. Medle, Žabja vas 17, Novo mesto. ŠKODO 1000 MB, ohranjeno, opremljeno, registrirano do maja 1977, prodam. Tone Cvelbar, 68310 Šentjernej 84. ZASTAVO 101, letnik 1976, ka-rambolirano, prodam. Telefon 85-505. UGODNO PRODAM zastavo 750. Ivan Kastelic, Bršlin 19, Novo mesto. UGODNO PRODAM AUDI 80, letnik 1973. Informacije na telefon 23-307. PRODAM dobro ohranjen avto ,,Renault 8“. Stanko Rečnik, PRODAM povečevalnik za izdelavo čmo-belih slik Opremamus II in 4 halogenske luči. Naslov v upravi lista (2972/76). KAMNITE PLOŠČE, bele in rdeče, debeline od 1 - 10 cm, prodam. Boško Mijatovič, Fratriči 62, Umag - Istra. PRODAM HARIS 630. Premer kose 2 m, veže slamo in klasira žito, motor VW, 34 KS - 1500 kubi-kov. Naslov v upravi lista (3002/76). POCENI PRODAM kombajn v voznem stanju. Ogled vsako nedeljo pri Antonu Megliču, Groblje 1, Novo mesto. ŽENSKI PLAŠČ št. 50 iz semiš usnja ugodno prodam. Ogledate si ga lahko pri krojaču Prijatelju, Dilančeva uL 13, Novo mesto. UGODNO PRODAM mizarski po-ravnalnik s cirkulaijem, prikolico za osebni avto ter nov gumi voz (15 col). Franc Žibert, Lukovec, Boštanj. PRODAJAM gostilniški inventar (mize, pomivalna miza, točilna miza in kozarci). Ogled je možen vsak dan na domu. Ela Škof, Jurjeviča 37, 61310 Ribnica. SEDAJ JE ČAS ZA SADITEV! Prodam sadike za živo mejo — liguster in rdeče magnolije. Telefon 23-172. PRODAM električni štedilnik, mizo, tri fotelje in kavč. Stanka Leko, Nad mlini 43, Novo mesto. PRODAM ležečo tračno žago za rezanje hlodovine domače izdelave. Solidno izdelana, cena ugodna. Milan Bitenc, Cankarjeva 27, Kamnik. TIGAR ORGLE ugodno prodam. Ogled petek, sobota in nedelja pri Izobraževalna skupnost, Trebnje. PRODAM NSU 1000-C, registriran do januarja. Zupančič, Šentjurje 3, Mirna peč. PO UGODNI CENI PRODAM fiat 850, registriran do septembra 1977. Fanika Krivec, Kettejev drevored 49, Novo mesto. UGODNO PRODAM MAN 635, tehnično pregledan. Slavko Pav-šelj, Dobravica 5, Šentjernej. KUPIM DOBRO ohranjeno vseljivo enodružinsko hišo z nekaj zemljišča med Brežicami in Cerkljami ob Krki Pišite na naslov A. V., Kubed 9, Slov.. Grašišče pri Kopru 66272. KUPIM rabljeno mizarsko mizo (ponk). Ponudbe: Novo mesto, telefon 23-158. KUPIM otroško kolo na 4 kolesa. Naslov v upravi lista (3020/76). KUPIM zazidljivo parcclo v Novem mestu ali bližnji okolici. Informacije na telefonu 23-941. PRODAM STANOVANJSKO hišo, gospodarsko poslopje (hlev, listnica, kozolec in svinjaki) z nekaj zemlje v Trnju pri Brežicah. Cena po dogovoru. Marija Haler, Artiče 13. V VINJEM VRHU pri Beli cerkvi ugodno prodam sadni vrt, v velikosti 24 arov, primeren za vikend. Telefon 068-81-105, interna 02. PRODAM hišo in 4 are sadovnjaka. Franc Medic, Jelševnik 8, Črnomelj. RAZNO POROČNI PRSTANI! - Tudi pri nakitu se moda spreminja: iz starega vam naredi nov prstan Otmar Zidarič, zlatar v Ljubljani, Gosposka 5. - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! FANT, star 57 let, z nedograjeno hišo, vrtom, njivo in vinogradom, želi spoznati zasebno upokojenko, vitke postave in vesele narave za skupno življenje. Ponudbe pošljite pod šifro 1101, poštno ležeče, 68233 Mirna. HITRO in solidno vam vgradim rolete vseh vrst in žaluzije. Roletarstvo Medle, Žabja vas 47, Novo mesto, telefon 23-673. IZDELUJEM cementne zidake za silos, cena 6,00 din. Leon Ku-šljan, Šentjernej 122, telefon 85-363. Še, priporočam! KEMIČNA čistilnica Ana Glavan obvešča cenjene stranke, da smo se preselili v Žabjo vas 27 — nasproti KZ Krka. Delovni čas od 8. do 12. ure in 13,30 do 17. ure. Ob sobotah zaprto. JANEZ MIHELČIČ, BREZOVA REBER 8, Semič, prepovedujem vožnjo po moji parceli na Vrheh. Obenem opozarjam Terezijo Ste-pan, naj preneha z zmerjanjem, ker jo bom v nasprotnem.primeru sodno preganjal. PODPISANA JOŽE IN AMALIJA MOLE, SEVNO 1, OTOČEC, opozaijava Jožefo Zupančič, Sev-no 1, naj preneha s pretepanjem najinega psa ter z neresničnimi govoricami, ker jo bova v nasprotnem primeru sodno preganjala. PREPOVEDUJEM kakršnokoli prodajo Antonu Judniču na najini kmetiji v Malinah pri Jugorju v Beli krajini. Sestra Tončka Čcr-ček, roj. Judnič, Jurčeva 18, 61210 Ljubljana -Vižmarje. ANTON KEK, ROŽENPEU 3, DOBRNIČ, izjavljam, da nisem imel namena s svojimi besedami razžaliti Alojzije Glavan, ker ji nimam ničesar očitati. FRANC BREZOVAR, HMELJČIČ 14, MIRNA PEČ, prepovedujem pašo kokoši po mojem zemljišču. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjaL DRAGI sestri MARIJI STRAJNAR IZ VELIKE CIKA VE želi za njen 80. rojstni dan veliko zdravja in zadovoljstva v krogu svojih domačih sestra Nežka z družino. iC/Al iVf*Vi Bi V 93. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mol oče, stari oče in ded ANTON JANC iz Ravni št. 7 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč, izraženo sožalje ter podarjeno cvetje in vence. Še posebno se zahvaljujemo kolektivu SO Krško in kolektivu šole Leskovec za izrečeno sožalje in podarjene vence. Hvala tudi pevcem, župniku za opravljeni obred in sosedu Pircu za poslovilne besede. Žalujoči: žena Alojzija, sinova Stane in Ivan ter snaha Karolina z družinami. Andreju Senici, Straža 56 pri Novem mestu. SPALNICO, 7 let staro, poceni prodam. Informacije: Spec, Mestne njive 9, telefon 21 -806. UGODNO PRODAM malo rabljen fotografski aparat „Zenit“ in teleobjektiv 200 mm „Pentacon“. Slavko Gril, Kandijska 1, Novo mesto. PO UGODNI CENI prodam sladek jabolčni mošt in jabolčni kis. Paučič, Ljubljanska 4, Novo mesto. _ PRODAM 80-basno harmoniko Melodija in bas kitaro. Naslov v upravi lista (3005/76). PRODAM DOBRO ohranjen televizijski sprejemnik RIS. Proščevič, Nad milni 43, Novo mesto, ZARADI ODHODA v tujino prodam barvni televizor Gorenje elektronic. Informacije po telefonu 23-758 popoldan. PRODAM suhe hrastove plohe debeline 4 in 5 cm. Anton Kebelj, Karteljevo 19, Mirna peč. PRODAM kravo, konja in telico, vse zelo dobro za domačo rejo in delo. Ana Sitar, Veliki Cirnik 7, 68297 Šentjanž. PRODAM skoraj novo pomivalno mizo z dvema koritoma (80 cm). Dominik Vesel, K Roku 36 -Šmihel, Novo mesto. POCENI PRODAM 2 kavča z vitrino. Nada Jakše, Zagrebška 13, Novo mesto. PRODAM štiridelno omaro in kavč. Lebanova 56, Novo mesto. PRODAM enofazni elektromotor, samokolnico-gumarico, podpornike dolžine 4 m in 500 kg krmilne pese. Anton Fink, Drska 62, Novo mesto. kupim KUPIMO MANJŠO slamoreznico s priključkom na motorni ali električni pogon. Ponudbe s ceno na naslov TOZD Gozdarstvo, Novo mesto. ZAHVALA Ob prerani izgubi našega ljubega moža,, očeta, starega atka, brata in svaka > FRANCETA BARTOLA iz Mahovnika pri Kočevju se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem, znancem, govorniku ZB, pevskemu zboru in vsem ostalim, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Ana, hčerka Marija, vnučka Mirica, sestra Pepca, brat Ivan in vse drugo sorodstvo. ZAHVALA Po hudi in težki bolezni nas je v cvetu mladosti v 23. letu starosti zapustil naš ljubljeni sin, brat, svak in stric NENAD NEGOVANOVIČ iz Zagrebške 18, Novo mesto Pokopali smo ga v ponedeljek, 11. oktobra 1976. Zahvaljujemo se osebju onkološkega inštituta iz Ljubljane in osebju pljučne bolnice Novo mesto, še posebno se zahvaljujemo dr. Včleni Zakrajšek, Smiljanu Trobišu, Antunu Gluecku, Ivanu Hečimo-viču, Branki Pulanič, ki so ga skušali iztrgati surovi bolezni iz objema in mu ob težkih trenutkih stali ob strani Hvala očetovim sodelavcem, komiteju ZK, sindikalni podružnici IMV, bratovim sodelavcem, servisu IMV, Kleparstvu Žnidar, sostanovalcem in mladini Zagrebške ceste 18 in 16. Lepa hvala vsem, ki ste ga prišli pospremit na njegovo zadnjo pot iz Arandclovca, Partizana, Beograda, Ljubljane, Reke in Novega mesta. Hvala za tople besede govornikoma Iliču in Joviču. Hvala vsem, ki ste ga zasuli s cvetjem, katerega je v mladosti najbolj ljubil. Žalujoči: mama Božana, oče Radojica, brata Čedo in Milan z družinama in drugo sorodstvo. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi ljubega moža, ata, starega ata in , brata FRANCA ERJAVCA iz Loga pri Sevnici se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste nam izrazili sožalje, mu poklonili toliko prelepega cvetja in vencev, ga zadnjikrat obiskali na domu in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala sodelavcem iz uprave SO Sevnica, Lisce, Jutranjke, avtoprevoznikom, sodelavcem iz kamnoloma Log, sosedom za pomoč, tov. Malešiču za ganljive besede ob odprtem grobu, pevcem za žalostinko in župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat naša prisrčna hvala! Žalujoči: žena Milka, sin Darko, hčerke Inka, Milica, Lenka in Anka z družinami, sestri Anica in Kristina ter drugo sorodstvo. V SPOMIN 18. oktobra bo minilo tri leta, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš ljubljeni mož in očka MARTIN VINDIŠMAN iz Stranske vasi pri Semiču Dnevi in meseci minevajo, mi pa ne moremo verjeti in se sprijazniti s tem, da te ni in te ne bo več med nami. Vedno mislimo nate, a naša žalost in bol ostajata večni Zahvaljujemo se vsem, ki obiskujete njegov poslednji dom, mu prižigate svečke in prinašate cvetje. Vsi njegovi najdražji. ZAHVALA Ob boleči izgubi moje ljubljene žene, mame, omice in sestre LEOPOLDINE GUTMAN roj. Pelko se toplo zahvaljuje mo zdravnikom in strežnemu osebju nevropsihiatričnega oddelka v Novem mestu ter dr. Jurekoviču, vsem prijateljem, sosedom za podarjeni venec, duhovščini za opravljeni obred in župniku za govor. Hvala pevcem KUD „Dušan Jereb", gasilski godbi in vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala delovni skupnosti ŠoB Novo mesto, oddelku za LO in TO, kolektivoma osnovne šole Grm in Stopiče, Labodu Novo mesto, Zvezi slepih in vsem, ki ste njen grob zasuli s cvetjem. Mož France, otroci z družinami, sestre, brat in sorodstvo. ZAHVALA Po dolgi in hudi bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric MIHAEL GAŠPER iz Birčne vasi Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, ki so nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih in nam izrekli sožalje ter darovali cvetje in vence. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu in strežnemu osebju pljučnega oddelka bolnice Novo mesto za ves trud in požrtvovalno delo pri lajšanju težke bolezni, podjetju SGP Pionir, Sekciji za vleko Novo mesto, Gozdnemu obratu Novo mesto, podjetju Novograd Novo mesto, mizarskemu obratu na Ruperč vrhu, župniku za opravljeni obred ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti Žalujoči: žena Marija, sinova Miha in France z družinama, Jože, Tone, hčerka Mimi z družino ter drugo sorodstvo. DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJI LIST................ ......... j podjetje D —STA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni rednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Milan Markelj, Janez Pezclj, Jože Primc, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Oblikovalec Priloge Peter Simič. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lubšina. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna naročnina 169 dinarjev, polletna naročnina 84,50 din, plačljiva v naprej - Za inozemstvo 340 din ali 20 ameriških dolarjev oz. 49 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107-32000-009-8-9 OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 60 din, 1 cm na določeni strani 90 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 120 din. Vsak mali oglas do 10 besed 22 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 7 od 3. 1. 1975. Po mnenju sekretariata za mformacHe IS SRS (št 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon (068) 23-611 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica Ljubljana. TELEVIZIJSKI Četrtek, 14. oktobra: 8.00 TV v Soli: Evropsko Sredozemlje, - _ |.c‘ _ ca, Kemija 10.05) (Bg) - 11.00 Veliko Istra (Zg) - 9.00 Tv V šoli: Francoščina, Risanka, Kemija (do zborovanje v Kraljevu (do 12.30) (Bg) - 14.00 TV v šoli - ponovitev (Zg) — 15.00 Šolska TV: Bog nas varuj revolucij in rdeče poplave, ?onovitev (do 16.10) (Lj) - 17.15 rapollo HH 33 - 9. del (Lj) -17.50 Beli delfin - serijski barvni OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je po hudi bolezni umrla JOŽICA HROVAT roj. Likar iz Rumanje vasi 2 Pogreb bo 14. oktobra J 9 76 ob 16. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Vavti vasi. Žalujoči: mož, otroci in drugo sorodstvo. V SPOMIN 6. oktobra je minilo leto dni, odkar nas je tragično zapustil naš dobri sin, mož, oče, stari oče, brat in stric ANTON STOJNIC iz Grabrovca V našem domu, v katerem je bila tvoja neizmerna ljubezen, skrb, srčna toplina, je sedaj le bolečina, solze in spoznanje, da ti nikoli več ne bomo mogli povedati, kako smo te imeli radi, in bridko nam je, ker te naš dom vsak dan bolj pogreša. Vsem, ki se ga še spominjate, iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi! ZAHVALA Ob boleči izgubi'naše drage ene, mame in stare mame FRANČIŠKE PEŠEC zahvaljuje r »sebno zdra’ roj. Štefanič iz Dobrave 11 mo vsem, ki so ji lajšali zadnje trenutke življenja, ivnikom in osebju nevrološkega oddelka kliničnega se posebno _______________________„ ____________„ ____________________ ^ centra v Ljubljani, Krajevni skupnosti Škofljica za prevoz, vsem sosedom in vaščanom vasi Dobrava za izraženo sožalje in pomoč, župniku iz Podbočja za pogreb in govor, pogrebcem za pogreb, vsem darovalcem vencev in cvetja, ki ga je pokojnica tako ljubila. Žalujoči: mož Franc, sinova Franci in Jože z družino, hčerke Albina, Mici, Fani, Joži, Tončka in Milena z družinami, družina Derčar ter vnukinja Irena. film i (Lj) - 18.05 Obzornik (Lj) - 18.20 Mozaik (Lj) - 18.25 Izumirajoči svet - serijski barvni film (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Ch. Fry: Brontejevi iz Hawortha, barvna nadaljevanka (Lj) - 21.00 Kam in kako na oddih (Lj) - 21.10 Četrtkovi razgledi (Lj) - 21.40 Iz koncertnih dvoran: II. del otvoritvenega koncerta Slovenske filharmonije - Čajkovski: 4. simfonija, barvna oddaja (Lj) — 22.20 TV dnevnik (Lj) PETEK, 15. OKTOBRA: 8.10 TV v šoli: Položaj premice in ravnine, Voda in rastline, Pot v neznano, Ruščina, TV vrtec, TV dnevnik 10 (Zg) - 10.00 TV v šoli (do 11.05) Angleščina, Risanka, Zgodovina (Bg) - 14,10 TV v šoli -ponovitev (Zg) - 16.00 TV v šoli — ponovitev (do 16.35) (Bg) - 17.10 Križem kražem (Lj) - 17.20 Pisani svet - 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Čez tri gore, čez tri vode, Gomjevaški oktet, barvna oddaja (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Socialistično samoupravljanje: Skupčinski sistem (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Čikcak (Li) -19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj) - 20.00 Propagandna oddaja (Lj) - 20.05 Vzpon in padec Žike Preje - humoristična oddaja - 20.30 Propagandna oddaja (Lj) - 20.35 Razne slikarske (Lj) 30 Prop oddaja tehnike, barvna oddaja (Lj) - 21.05 S. O. S. - serijski barvni film (Lj) - 22.00 TV dnevnik (Lj) SOBOTA, 16. OKTOBRA: 10.00 TV v šoli: Umetnost, Risanka, Ponovitev najbolj gledane oddaje preteklega tedna (Zg) - 11.05 TV v šoli: Vzgojna posvetovalnica, Koncert, opera, ples (Zg) — 12.05 TV v šoli (do 12.35) - (Sa) - 14,55 Noomet Dinamo:Borac - prenos (do 16.45) (Zg, Lj) - 18.10 Obzornik (Lj) - 18.25 Mozaik (Lj) - 18.30 Lesene pištole, barvni film (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Čikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 .Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj) -19.55 Propagandna oddaja (Lj) — 20.00 Viva zapata - celovečerni film (Lj) - 21.50 Moda za vas (Lj) - 22.00 TV dnevnik (Lj) - 22.15 625 (Lj) NEDELJA, 17. OKTOBRA: 8.15 Poročila (Lj) - 8.20 Za nedeljsko dobro jutro: Revija mladinskih pevskih zborov v Zagorju - II. del barvne oddajo (Lj) - 8.50 625 (Lj) - 9.30 A. Diklič: Salaš v malem ritu, barvna nadaljevanka TV Bg (Lj) — 10.20 Otroška matineja: Polcilinder in gomoljast nos, Beli delfin, barvni oddaji (Lj) - 11.25 ZAHVALA Po dolgotrajni in mučni bolezni nas je v 79. letu starosti zapustil naš dobri mož, oče, stari oče, brat in stric ALOJZ MIRT iz Rožnega pri Brestanici Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga v tako lepem številu spremili na zadnji poti, darovali cvetje in vence, nam v tako težkih trenutkih pomagali in izrazili sožalje. Posebna hvala zdravstvenemu osebju ambulante Senovo za zdravstveno pomoč, rudniški godbi iz Senovega, pevcem iz Brestanice za zapete žalostink; in duhovniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat prisrčna hvala! Žalujoči: žena Urška, sinovi in hčerke z družinami, brata Stanko in Edi z družino in drugo sorodstvo. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice in praprababice ALOJZIJE VENETIC roj. Rauh iz Vrčic pri Semiču se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani, darovali vence in cvetje, jo spremili na njeni zadnji poti, nam izrazili sožalje in sočustvovali z nami. Se posebna hvala duhovniku za opravljeni obred in sosedom za pomoč Žalujoči: hčerke Angela z družino, Olga, Lojzka z družino, sin Ivan z družino in drugo sorodstvo. Vrčice, Gaber, Ljubljana, Altenburg, 8. oktobra 1976. Mozaik (Lj) - 11.30 Kmetijska oddaja (Bg) - 12.30 Poročila (do 12.35), Nedeljsko popoldne: Pisani svet, Vesela jesen 76, Okrogli svet, Poročila (Lj) — 16.30 Košarka Olimpija: Radnički - prenos (za JRT) (Lj) - v odmoru Propagandna oddaja - 18.15 Moda za vas, barvna oddaja (Lj) - 18.25 Siva obala -barvna nadaljevanka (Lj) — 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) -19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 S. Matavulj: Beograjske povesti, barvna odd. TV Bg (Lj) -20.55 Propagandna oddaja (Lj) - 21.00 Srečanje v Innsbrucku — barvna oddaja (Lj) - 21.40 TV dnevnik (Lj) - 21.55 TV dnevnik (Lj) PONEDELJEK, 18. OKTOBRA: 8.10 TV v šoli: Pravopis, Napetost površine, Deček v prirodi (Zg) - 9.00 TV v šoli: Jezik in književnost, Risanka, Naš planet (do 10.05) (Bg) - 14.10 TV v šoli: ponovitev (do 15.00) (Zg) - 17.20 B. Čosič: Nori besednjak - barvna oddaja TV Bg (Lj) - 17.35 Žuželke - serijski barvni film (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Mozaik (Lj) - 18.20 Večer TV Hamburg - Zakaj - zato. barvna otroška oddaja (Lj) - 18.50 Ladja za Hamburg - barvni dok. film (Lj) — 18.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak Zdaj vam bo veliko laže razumeti moje začudenje in hkrati željo, da bi bile tudi pri nas matere tako spoštovane kot tukaj." Takšna je torej zgodba mlade Kenijke, srečne, ker je prav v Jugoslaviji rodila hčerko, ki sta si jo z možem tako želela. Slednji je bil ob novici o rojstvu presrečen in ji je, kot je povedala Mary, sporočil, da komaj čaka njene vrnitve. Mary bo po vrnitvi v Nairobi zaposlena v Krkini tovarni in prav to je vzrok, da je prišla v Novo mesto na izpopolnjevanje. Tukaj bo ostala do decembra, nato pa se bosta s hčerko vrnili. S težkim srcem, kot pravi, toda z neizbrisnimi spomini. Izvedeli smo namreč, da bo deklici poleg domačega imena dala še eno - Krka. Tako bo njeno 5-mesečno življenje v Novem mestu dobilo neizbrisen pečat, ki jo bo spremljal na vsakem koraku. Krka bo odrasla in Mary ji bo najbrž ž veseljem pripovedovala o svojem življenju v Jugoslaviji, o naših ljudeh, o naši skupnosti. BOJAN BUDJA BO IME KRKA PUNČKI IZ NAIROBIJA Zvonec na vratih Osolnikove hiše v Veliki Bučni vasi je nekajkrat zazvonil, ko nam je odprlo mlado, prikupno temnopolto dekle. „Smo od Dolenjskega lista," sem ji pojasnil, ko nas je z nemajhnim začudenjem zagledala na vratih. Kaj hitro se ji je obraz razvedril, prijazna kretnja pa nas je popeljala v sobico, ki je pred kratkim postala bogatejša za malega „kričača". Mary 0'Kello, Kenijka, ki je v Novo mesto prišla avgusta, je pred dobrimi tremi tedni v novomeški porodnišnici rodila zdravo deklico, temnopolto seveda, z drobnimi črnimi kodri na glavi. Skromno opremljena soba, z mizo, na kateri je bila odprta Dedijerova knjiga o Titu, prevedena v angleščino. „Veste, marsikaj me zanima iz vašega življenja. O Titu sem že doma nekaj slišala, toda priložnosti, da bi ga bolje spoznala, nočem izpustiti. Že marsikaj sem prebrala o njem, zdi pa se mi, da je ta knjiga še najboljša. V KENIJI FANTJE, V NOVEM MESTU PUNČKA Mary je doma iz Nairobija, stara je 29 let, po poklicu pa farmacevtski tehnik. V Novo mesto je prišla avgusta, v „Krko", kjer je zaposlena. „Vaši ljudje so nekaj posebnega. Tako prijaznih in prijateljskih obrazov še nisem srečala nikjer, tudi v moji Keniji ne. Sprva je bilo težko. Vašega jezika ne znam, ljudje me niso poznali, skratka, le težko smo se sporazumevali. No, sedaj je drugače. Naučila sem se vaših pozdravov, prilagodila navadam in le s težkim srcem bom zapustila okolje, ki mi, čeprav živim tukaj šele dobra dva meseca, veliko pomeni." Kako tudi ne, saj je Mary prav v Novem mestu rodila deklico, ki si jo je tako želela. Vedeti moramo, da ima doma že tri sinove: eden je star komaj eno leto, drugi štiri in tretji pet let. Ob vsem tem ne more pozabiti osebja novomeške porodnišnice, ki je, kot pravi, zanjo vseskozi še posebej skrbelo. Tudi sporazumevala se je dobro z njimi, saj jih precej zna angleško. Vendar to ni edini razlog. Življenje Kenijcev se v mnogočem razlikuje od našega, zgodba, ki nam jo je povedala Mary, pa nam bo v marsičem odkrila značilnosti dežele, v kateri takšnega sožitja in skupnosti, kot je naša, ne poznajo. „Od vas se lahko samo učimo. Naši ljudje, v deželi, kjer igra najpomembnejšo vlogo kapitalizem, gledajo vse skozi prizmo denarja. Ne morem verjeti svojim očem, ko pri vas vidim toliko obdelane zemlje. Vsak pedenj ste znali še kako dobro izkoristiti. Tega pri nas ni. Mogočna angleška podjetja, v enem od teh je zaposlen tudi moj mož, znajo še kako pritisniti na delavce, zato se ne smete čuditi mojemu presenečenju, ko sem prišla v vašo državo. Tukaj sem namreč prvič." Pa pustimo te primerjave.' Mnogo bolj zanimivo bo za naše matere slišati, kakšen je položaj mater v tamkajšnji deželi. POROD PO KENIJSKO „Koliko bolnic, porodnišnic in klinik imate! Nairobi je mesto z okoli pol milijona prebivalci, morda še nekaj več, toda po zdravstveni ure‘ditvi je v primerjavi z Novim mestom vas. Pri nas imamo le eno skromno porodnišnico, zdravstvene storitve pa drago plačujemo. En dan oskrbe v takšni porodnišnici stane 8 ali več dolarjev. Seveda so prostori neprestano zasedeni, porod pa je taka zadeva, da z njim ni moč odlašati. Zato imamo tudi nekaj zasebnih zdravnikov. Cene pri teh pa so za enodnevno oskrbo seveda jie višje: kar okoli 15 do 20 dolarjev, odvisno pač od udobja. To pa je marsikdaj na zelo nizki ravni, zlasti v primerjavi s tem, kako za matere in njihove otroke skrbite pri vas. Vse je tako čustveno, prijateljsko, vsakdo ti pomaga. Ne mislim samo na zdravnike in bolniško osebje, tudi druge matere, s katerimi sem se srečala, so pokazale takšno pripravljenost. Skratka, dobila sem občutek nekakšne intimnosti. Pri nas te zdrpvniki zaradi stiske in nerazvitega zdravstva jemljejo kot nujno zlo, ki se ga je potrebno čimprej rešiti. To lahko vzamete dopesedno. Primer, ki je najbolj drastičen: ženske ležijo v Sinovi Steve, Jack in David porodnišnicah poprečno samo en dan. Le če je porod zapleten in zahteven, potem se njeno bivanje podaljša na 48 ur. Vzemimo mater, ki rodi otroka zjutraj ali v zgodnjih dopoldanskih urah. Po porodu mora največkrat sama odkorakati do svoje postelje, nato ji prinesejo nekaj pijače in to je vse. Še isti dan mora zapustiti porodnišnico in se prav tako največkrat peš odpraviti do svojega doma. Denarja za morebitni taksi ali prevoz z bolniškim avtomobilom ni, dom pa je nemalokrat oddaljen celo nekaj desetin kilometrov. Toda nihče se ne pritožuje, ljudje niso seznanjeni, kako je s temi stvarmi drugje. V kakšnih težavah so šele tiste, ki živijo po vaseh, je odveč govoriti. Na Idrijskem se začno prvi sledovi: z rdečimi križi in rumenimi kradrati označene hiše, tu in tam vidne razpoke v zidovju. Ko se za Mostom na Soči odpre pogled v Tolminsko kotlino, se kot svetleče se pike zabodejo v oči počitniške prikolice v vaseh in zaselkih. Stoje ob hišah, ob poteh, povsod. Zasilen, začasen domek za tiste, ki jim je potres uničil prave domove. Prikolic je vedno več. Na vseh hišah rdeči križi, rdeči križi v krogu, zelo redko rumeni kvadrati. Nova opeka, s katero so nadomestili na strehah odpadlo, izstopa zaradi svežine barve. Ob stavbah gradbeni material. Tu in tam še leže okruški ometa in zdrobljenih strešnikov, pometeni ob zid. Plastične ponjave na strehah, lesene opore, oprte ob načeto zidovje, z lesenim nadkritjem zaščiteni portali in ozki prehodi v naseljih. Marsikje lastniki sami hite popravljati škodo. POVSOD POSEBNO STANJE V Tolminu teče življenjski utrip dalje. V štabu za odpravo posledic potresa imajo točen pregled nad potekom del, z vsemi KS imajo radijsko zvezo, točno vedo, kje obnavljajo posamezna gradbena podjetja. Lesene opore in nadkritja v mestu, napisi, ki povedo, kje so ambulante in razni štabi, obvozi, s katerimi je urejen promet, zapore na cestah, vse to govori o posebnem stanju. V očeh ljudi, ki so na prvi pogled takšni kot sicer, opaziš nekaj neizrečenega, nekaj kot odsev groze, ki so jo preživeli. Kobarid deluje kot mesto, čez katerega je šla fronta. Ruševine, v katere se zajedajo gradbeni stroji, iz tal pa že raste novo. Povsod lesene i opore. Ob cesti proti Breginjskemu kotu, tja v hribe, vedno več zapor, ki povedo, da so ceste zaprte. Napokani in porušeni oporni zidovi, na posameznih odsekih spoznaš po blatu na asfaltu in svežih grivinah, da so s ceste odrinili plazove, ki so jo zasuli. Više ko se vzpenjaš v hrib, več sledov pustošenja je v naseljih. Vedno več sledov v očeh ljudi. MED RUŠEVINAMI SO OSTALI STARCI Breginjski kot je hribovski, kmečki predel. Po vaseh ni mladine, ker je mladi rod odšel za kruhom v dolino. Stari ljudje so obstali ob ruševinah domov, s katerimi so zrasli s tisočerimi koreninami. Nikjer niti sledu obupa, starčevsko zaupanje jim sije iz oči in se meša s pretresljivim, strahotnim spominom na premikanje tal v maju in septembru. Ko povprašate, dejo: „Hudo je bilo!" in v trenutku se jim spusti čez oči nekakšna zavesa, pogled pa se izgubi... Prikolice jim zamenjujejo dom, razpokan in uničen, v katerem so morali pustiti tisoče majhnih navad. Navad, ki se jim na jesen življenja človek še teže odpove. Roke, starčevske roke pa so preslabotne, da bi gradile in obnavljale! V SEDLU NI OSTAL KAMEN NA KAMNU Sedlo pri Breginju. Vas z 69 hišnimi številkami. Od tega ie 48 stalno naseljenih. Po majskem potresu je bila v I. kategoriji 1 hiša (za rušenje), v II. kategoriji 47 hiš (sposobnih za bivanje šele po popravilu). Po septembrskem potresu so vse stavbe v vasi v I. kategoriji ... Zidovi razpokani, ostrejša razkopana, ponekod je vrglo ven stene. V vasi je 28 počitniških prikolic. Inž. Zoran Arh, vodja PIONIRJEVE posebne delovne enote v Sedlu. V vsej vasi sta samo v dveh hišah aktivna prebivalca: 1 je kmet in 1 živinorejec, vsi ostali so upokojenci, starci in starke. En sam otrok, 3-letna deklica, se motovili med prikolicami. Nad cesto, v desno nad vasjo, so veliki šotori, ki jih je za Pionirjeve delavce postavila JLA. Danes je 1. oktober, 29. septembra so prispeli sem. Po na novo nastajajoči poljani pod cesto, kjer je še predvčerajšnjim rasla koruza, se premikajo veliki gradbeni stroji, v dežju, megli in blatu prestavljajo geometri merilne naprave. PIONIRJEVCI BODO DR2ALI BESEDO Inž. Zoran Arh, vodja posebne delovne enote SGP Pionir, ki dela tu na Sedlu, daje mirno in zbrano navodila. Ves je premočen od dežja, ki lije kot za stavo. Škornji se čez gležnje ugrezajo v blato. Po dovoznih poteh, ki so jih na hitro uredili do gradbišča, hropejo tatre, naložene z odkopano zemljo, buldožerji in nakladalniki. Inž. Arh pove na kratko: „V sredo, 29. septembra, smo krenili sem v treh skupinah, iz Ljubljane, Krškega in Novega mesta, z delavci in stroji. Vojska nam je še isti dan postavila šotore. Živež kupujemo sami, vojska nam kuha. Drugi dan smo začeli delati in danes, to je po poldrugem dnevu dela, imamo opravljenih 60 odstotkov odkopov, ostala zemeljska dela pa so v teku. Do 15. oktobra, to je v 15 dneh, moramo zgraditi 29 kleti za 3 tipe montažnih hiš Jelovica, s kanalizacijo in dostopnimi potmi. Načrte dobivamo sproti. Potreben material bomo dovažali iz Ljubljane in Krškega, razen cementa, ki ga bomo dobili iz Anhovega, in gramoza, ki ga bomo dobivali iz Soče. Na gradbišču nas je 160. Ko smo šli sem, smo pričakovali lepo vreme, zdaj pa... (nemočno je dvignil ramena in se ozrl v nebo, iz katerega je lilo kot za stavo). Šotore bo treba zatesniti, ker na več mestih puščajo, hrano izboljšati. Predvsem bi potrebovali naročilnico za lepo vreme. Svojo nalogo pa bomo kljub vsemu, če bo še tako hudo, opravili do 15. oktobra!" NESREČA NAS JE ZEDINILA Dvakrat je zabobnela zemlja v Breginjskem kotu in na Tolminskem. Osipal seje omet, pokali so zidovi, padali strešniki in ječale stene. Zbegani in s klici na pomaganje so bežali ljudje — večinoma starci in starke, ki žive v breginjskih hribih — iz domov na piano. Nismo jih prepustili obupu. Nesreča nas je zedinila tudi v tem primeru. Po prvem in po rlrugem potresu so se začeli izjemni ukrepi, nujni v takšnih okoliščinah, izvajati že nekaj trenutkov po katastrofi. Najprej prva pomoč, nato zagotovitev varnosti in prehrane in nato popis in ugotavljanje škode. Pripadniki JLA so bili prvi, ki so prihiteli v opustošene vasi in pomagali. Nikjer ni bilo panike in brezglavega beganja. Solidarnostna pomoč je ob prvem pozivu začela pritekati iz vse Slovenije in ostale Jugoslavije. „Pomagaj v sili!" in „Kdor hitro da, dvakrat da!" so bila gesla tistih dni. Z dobro organizacijo in takojšnjimi posegi smo zacelili prve rane. V OČEH SVETLOBA UPANJA Zdaj se na Tolminskem vodi druga bitka: za obnovo. V celoti porušenih hiš je malo, zelo veliko pa je tako prizadetih, da jih bo treba rušiti. Počitniška prikolica je zasilna, kratkotrajna rešitev. Namesto uničenih domov je treba postaviti nove; starcem in starkam v Breginjskem kotu, ki sami tega ne zmorejo. Še vedno jim sije groza iz oči, ko tavajo okoli tesnih prikolic in nemočno ogledujejo domove, v katere ne smejo. Domove, iz katerih preži zdaj smrt, pa jih veže nanje toliko spominov in vezi, toliko vsakodnevnih navad ... Starčevske roke pa so ob tem tako uvele, zgubane in nemočne ... Odmev groze iz Breginja se zdaj izgublja, preglušil ga je ropot strojev, ki po vsem Tolminskem gradijo nove domove. V očeh Breginjčanov prižiga svetlobo upanja in zaupanja ropot kolon tovornjakov, naloženih z gradbenim materialom, ki sopejo v hrib in nosijo solidarnostno pomoč vse Šlovenije in Jugoslavije. Čvrsto zagotovilo Pionirjevih gradbincev: „Svojo nalogo bomo brezpogojno in v roku izpolnili!" in enako zagotovilo vseh drugih gradbincev, ki hite po številnih gradbiščih na Tolminskem, utrjuje _ takšno upanje in zaupanje. MILOŠ JAKOPEC pismo iz prestolnice JEČMENOVI ŽGANCI Setev in žetev: ljubljanska kulturna polja so ta čas prizorišče najrazličnejših zagnanih priprav in deloma že dogodkov, ki bi jih lahko poimenovali z omenjenima izrazoma, tako značilnima za sleherno dejavnost. Odprla so se že nekatera vrata kulturnih ustanov za obiskovalce, vsi poklicni ansambli ljubljanske kulture še zlasti pridno urijo svoje izvajalske spretnosti, kulturni politiki pa so se z nepopustljivostjo, kakršno je težko zaslediti med letom, vrgli na izdelavo številnih dokumentov, ki naj bi že prihodnje, predvsem pa v naslednjih letih trasirali pot tako imenovanega kulturnega razvoja. Vse to je večidel, seveda, še tisto, kar naj bi bilo priprava ali osnova, praha in setev kulturnih dobrin. Toda kakor je intenzivnost tega početja vsem na očeh in si marsikdo od njega veliko obeta, pa je na nekem področju ljubljanske kulturne tvornosti ta hip pred nami že nekaj nenavadnih sadov, vsaj kar zadeva njihovo količino. Prestolniška poklicna gledališča bodo namreč v novi sezoni uprizorila nič manj kot devet novih besedil slovenskih avtorjev: toliko novitet slovenski pisci gledališkim hramom še nikoli niso ponudili. Med njimi so imena kot Božič, Fritz, Lužan, Mikeln, Strniša... Po štiri igrokaze bodo na svojih odrih imele Drama SNG, po tri Mestno gledališče ljubljansko in dve Mladinsko gledališče, pri čemer pa nam še ni dokončno znano, kaj pripravljata oba eksperimentalna odra. Glej in Pekarna, niti ne, kaj ima v načrtu Šentjakobsko gledališče. Upoštevaje vse te tri teatre, pa bržkone število slovenskih dramskih novitet lahko zaokrožimo kar na deset... Malone izredno! Razumljivo je, da ni še prav nič mogoče reči, ali so ti sadovi sočni ali kisli, zreli ali prezeleni... Zgolj radovedno je mogoče čakati na njihovo splavitev. Mikavno pa se je-vprašati, kje so vzroki za ta domači dramoDisni „boom". Nedvomno vseh teh besedil ni pognal na plan le eden izmed njih, temnih in skritih vzrokov, stisnjenih pod psihične, čustvene in še kakšne vzmeti avtorjev, ter zaprte v strok nerešenih socialnih, eksistencialnih in drugih vprašanj. Vsekakor pa je med njimi eden bliže na dosegu roke, zato se ga splača omeniti: nobena druga kulturna dejavnost na Slovenskem že lep čas ne doživlja toliko publicitete, kot je je deležno gledališko komedi-jantstvo; v javnih občilih ni toliko besed ne o glasbi niti slikarstvu in ne o filmu, da o knjigi ne govorimo. V tej hipertrofiji gledališke kritike je gotovo tudi delec propagande, tiste mikavnosti, ki pisce spodbuja in izziva, s čimer se v svojski obliki obnavlja neko davno mnenje ali vsaj videz, da je dramatika (no, prvotno tragedija) naodlič-nejša literarna zvrst. Vsekakor pa je drama marsikdaj občutljivejši barometer kot roman ali pesem, občutljivejši za marsikakšne moralne, socialne, nacionalne zagate slovenskega vsakdanjika in malega slovenskega življenjeca nasploh. Morda se je vse to združilo v še poseben vzrok, ki je botroval toliko tekstom (in pri tem ni treba prezreti, da slovenske novitete pripravljajo tudi druge gledališke ustanove na Slovenskem). Ne glede na to, kakšni bodo rezultati skorajšnje dramske mlačve, pa je podatek o najmanj desetih tekstih v Ljubljani verjetno spodbuden za večino resnih kulturnikov. Načrtovalce, organizatorje, menezerje, razpravljalce, kibice in mnoge druge kulturniške funkcionarje spričo takšne tvornosti lahko obhaja drobno zadoščenje, dobro pa bi bilo, da bi jih.obhajal tudi nič manjši občutek po potrebi, da bi tudi sami na svojem področju kar se da hitro storili kaj konkretnega, med drugim poskrbeli za zidavo stavb za kulturo — seveda ne le v prestolnem mestu ■ ■ • JOŽE HORVAT andrej novak: s flomastrom w a\. Vesela harmonika SKK20LICA Ta okrog 30 cm visoka rastlina z zgoraj dlakavimi listi in steblom ter koškom rdečkastih cvetov ima več imen. Raste po suhih travnikih, sončnih gričih, cvete od maja do oktobra, nekateri ji rečejo kosma-tica, drugi mišje uho, tretji ovčja brada. Skržolica vsebuje predvsem čreslovino, smolo, sluz in v pepelu mangan. Je odlično zdravilo za gnojne zobe in kilo. Otrokom jo dajejo v kaši, odraslim v kateri koli drugi jedi. V žganju namočena preganja gliste in preprečuje povračanje. Listje leži bolj pri tleh, je kosmato in je videti kot zajčja ušesa. Komur gnijejo zobje, naj te liste žveči. Dandanes rabimo skržolico kot zdravilo pri katarju dihal, driski, pri premočnem mesečnem krvavenju, kroničnem črevesnem katarju, pri čirih v želodcu, pri kamnih v ledvicah in mehurju, pri glistah in zajedavcih sploh. , Za zdravilo pripravimo čaj, bodisi iz gornjih delov ali iz vse rastline (tudi korenine). Denemo ščepec posušene rastline na skodelico vode in skuhamo. Zunanje uporabimo vodo, v kateri smo kuhali to rastlino, za grgranje pri čirih v grlu, pri vnetih dlesnih in mandljih. V te namene pa je dobro dodati še malo kadulje in žajblja. Bile so počitnice, jaz pa star sedem let, ko sem se nekega dne namenil nabirat jagode. Zaprosil sem mater, naj me zjutraj zgodaj zbudi. Ob prvi luči dneva me je res prebudila. Vzel sem lonček in odšel v gozd. Kmalu sem imel posodo polno jagod. Odnesel sem jo v šolo k učiteljici. Zanje mi je dala sedem dinarjev. Vesel sem stekel proti domu, da bi materi pokazal, kaj sem zaslužil. Mater sem srečal na poti iz vasi. Pod predpasnikom je skrivala prazen lonec: pri znanki si je bila hotela sposoditi ječmenove moke za žgance, a je ni dobila. Žalostno se je vračala proti domu. Tudi mojih sedem dinarjev, katere sem ji navdušeno pokazal, je'ni razveselilo. Doma je na štedilniku že vrela voda za žgance. Mlajša brata in sestra so žalostno strmeli v mater, ko jim je povedala, da žgancev še ne bo. „Vzemi malo vrečo in pojdi v mlin. Mogoče boš lahko tam kupil nekaj moke za svojih sedem dinarjev," mi je tiho dejala. Odšel sem. Mlin je bil oddaljen od našega doma kakih pet kilometrov. Vso pot sem premišljeval o moki, o žgancih. Spoštljivo sem pozdravil mlinarja in ga poprosil, če bi mi prodal malo ječmenove moke. Nekaj je zamrmral. Proseče sem ga pogledal in dejal mi je, naj malo počakam, da bo pogledal, ko bo imel čas. Ker je bil mlinar tudi žagar, je imel še nekaj opraviti pri žagi. Rade volje sem pomagal prenašati hlode. Potem sva stopila v mlin. Vzel je moj denar in mi pokazal na kupček ječmenove moke, ki se je prašila izpod mlinskega kamna v korito. „Malo počakaj, da je bo več, potem pa si jo naberi v vrečo," mi je dejal. Nikamor se mi ni mudilo. Ječmenov kupček je le počasi rastel. Počasi sem moko sipal v vrečo, zraven pa mislil na bele žgance. Tako sem skoraj napolnil vrečo. Po poti domov sem težko vrečo prekladal z ramena na rame, tako da sem bil kmalu ves bel kot mlinar. Ko sem se približal domači hiši, sta brata začela vpiti, da prihaja mlinar. Mati je prineseno moko presejala. V vročo vodo, ki je še vedno čakala na štedilniku, je ‘ stresla dve prgišči moke. V sredino zakuhanega je naredila s kuhalnico luknjo ter pokrila lonec. Sestri je naročila, naj pazi, da ne bo skipelo. Jaz sem pridno dolagal trsk, ki sem jih sproti prinašal, ter pihal v ogenj, da bi žganci čimprej zavreli. Otroci smo komaj čakali, da bo minil potrebni čas. Bratec je celo uro pomaknil naprej, češ tako bodo žganci prej kuhani. Ko je mati žgance mešala, smo otroci pobožno strmeli v vsak njen gib. V očeh nam je gorelo veselo pričakovanje. Vsak si je želel kar najhitreje okusiti blago dišeče vroče žgance. Mati je s kuhalnico odrezala vsakemu kos in ga dala v roke. Otroci smo vročo maso hladili tako, da.smo močno pihali vanjo in jo premetavali iz ene roke v drugo. Skoraj vrele smo žgance slastno požif&li. ALOJZ ARH Krško MARSOVCI SE VRAČAJO Ne da bi imeli kaj opraviti z vesoljem, so krajši športni široki plašči s kapuco že ovijali marsikatero med mamami v njenih rosnih letih. Letos bo „marsovec“ priljubljeno oblačilo za njeno hčerko v najbolj norih letih. Značilnost letošnjih modnih plaščev je, da se bolj ovijajo kot oblačijo, da je manj ovratnikov in da bo prvo violino igrala pelerina. Pozimi bo znotraj podložena s krznom in krznena obroba krog in krog ji bo dajala tudi videz posebnega, toplega, mehkega, ženskega. Zimski plašči za vsakdanjo rabo in za žene, ki niso rade preveč vpadljivo oblečene, imajo ohlapna ramena, vstavljene rokave, največkrat kimono kroja. Ti plašči so velikokrat zavezani samo s pasom, ker gumbov ni videti. Ovratniki so majhni alt jih sploh ni, žepi so našiti ali pa vrezani. Še vedno se nosijo športni modeli v stilu moških tmnčkotov z večjimi reverji, dragonar-jem in Sivi Ljubiteljice ekstravagance se bodo lahko oblačile v poncho — ki je letos poleg pelerine zelo moderen. To je kvadraten kos debelega blaga (lahko karirasta odejaD z odprtino za glavo, ob konceh pa pustimo dolge rese. Medtem ko segajo klasični plašči vsi pod kolena, pa so pelerine in ponchi ter marsovci lahko krajši. Kakor komu ugaja in pristaja! Ne pozabite pa, da so za pelerine in marsovce važni podolgovati gumbi, ki jih zapenjamo z zanko. RIA BAČER VRTNARSKI ZREZEK Kuhar MUHIČ Ta teden smo recept za boljšo, pa vendar enostavno glavno jed dobili v kuhinji zdravilišča Šmarješke Toplice, Lojze Muhič, vodja izmene kuharjev in šolan kuhar, priporoča vrtnarski zrezek z maslenimi žličniki. Pripravimo ga tako: „Za 6 oseb potrebujemo 60 dkg teletine, 5 dkg korenja, 5 dkg cvetače, zelen peteršilj, malo špinače in drugo zelenja- vo, 1 dcJ sladke smetane, 10 dkg moke, sol, olje. Zrezke potolčemo, solimo, pomokamo ter spečemo na vročem olju, nato jih zalijemo s kostno juho, dodamo sesekljano zelenjavo, smetano in druge začimbe. Dušimo še 10 minut. Zraven serviramo maslene žličnike, za katere potrebujemo: 20 dkg surovega masla, 45 dkg moke, 3/4 litra mleka, sol, 3 jajca. Mleko zavremo, dodamo maslo, sol in moko ter s šibo dobro mešamo, da postane masa gladka. Paljeno testo ohladimo, dodamo surova jajca in spet umešamo, nato pa z žlico oMikujemo žličnike in jih polagamo v slan krop. V vodi vrejo žličniki okrog 15 minut. Kuhane odcedimo in jih zabelimo z drobtinami." R. B. 30 DOLENJSKI LIST KNJIGE Zanimiv m širšemu občinstvu bolj dostopen opis križarskih vojsk, kot ga ponujajo strogo zgodovinska dela, smo pred kratkim dobili v slovenskem prevodu. Gre za knjigo Kurta Frischlerja „Sijaj in sence križarskih vojn", katere prevod je izdala Cankarjeva založba. Levinja svetega Marka Pomurska založba iz Murske Sobote ponuja bralcem lahkotno in zabavno branje s prevodom romana „ Levinja svetega Marka", ki ga je napisala Gaby von Schoenthan. Roman, ki si ne more lastiti naziva „zgodo-vinski", saj pisateljici ne gre za odkrivanje zgodovinskih resnic, ampak le za pripoved, v katero bo lahko vtkala čimveč najbolj razburljivih prigod. Za okvir romana je izbrala ljubezen med beneško plemkinjo in meščanskim zdravnikom ter v ta odnos, nedovoljen v 17. stoletju, torej v obdobju, v katerem se pripoved romana dogaja, vpletla težave in težavice, spletke, ljubimkanje, razvrat visokih krogov Italije in Francije — skratka vse tisto, kar pritegne nezahtevnega, zgolj razvedrila željnega bralca. Arthur Hailey, sodobni ameriški pisatelj, si je pri nas pridobil verjetno kar velik krog bralcev, saj bi založbe drugače ne izdajale vedno novih del tega avtorja. Po „Letališču", Končni diagnozi", „Hotelu" ter „Kole-sih" (romani, ki so že izšli v slovenskem prevodu) prihaja med slovenske bralce prevod romana ,.Denar". Kot je za tega avtorja značilno, zajema tudi v tej pripovedi vrsto človeških usod in značajev iz enega od velikih sodobnih mravljišč — tokrat združuje usode posameznikov velika banka. Pripoved je pisana zelo spretno, tekoče in vsebuje vse, kar bralec išče v čtivu za razvedrilo. Seveda ne gre za jzjemno velike dosežke, saj iz svetovne književnosti poznamo večja peresa kolektivnih romanov. najboljšem pomenu besede, vidni vsepovsod. Kajti ti ljubitelji so pripravljeni kulturno življenje ne samo sprejemati, ampak tudi marsikaj žrtvovati, da ga približujejo svojim sodelavcem, sovaščanom, ljudem, ki so jim blizu po srcu in načinu življenja. Pogovor s Tonetom Virantom bi lahko sklenil s stavkom: ,,Kulturno življenje kraja je za njegov napredek zelo dragoceno." In za napredek kraja se Virant prizadeva že ves čas po vojni. ,,Obnova kraja in kulturno življenje sta šla v Soteski tista prva leta po vojni z roko v roki. S somišljeniki sem si prizadeval, da smo v bivši Auerspergovi žagi odprli obrat, kjer smo dobili delo, takoj pa smo ustanovili tudi kulturno društvo in ga poimenovali po junaku Ivi Ribarju," se spominja Virant, Danes je Virant po letih in stažu najstarejši član naslednice tega društva, ,,Zarje", ki šteje okoli 35 ljudi. Najraje dela v dramski in literarni sekciji in kot igralec sodeluje v vsaki igri, ki jo pripravijo; naštudirajo pa vsako leto eno. Kadar režiser potrebuje za igro vezni tekst, se obrne na Viranta, ki ga napiše v verzih. „Že od malega sem rad sestavljal priložnostne pesmi," pove. ,,Najbolj sem zadovoljen, ko vidim, kaj take igre pomenijo preprostim ljudem; dvorane, kjer gostujemo, so nabito polne, kar dokazuje, da so ljudje željni kulture, živega stika z njo. Za to nam članom našega društva ni žal ne truda ne časa; pa tudi sami imamo veliko od tega." Že dalj časa Virant zbira gradivo za zgodovino so-teške žage, gradu in kraja samega. „Tega se bom lahko bolj lotil prihodnje leto, ko bom v pokoju," je obljubil. Marsikaj ve sam, saj je vse življenje preživel v teh kra- jih. Pred vojno je kot otrok skusil veliko krivic in ponižanj, ko je bil oče prisiljen beračiti, ko ga je knez Auersperg odpustil z dela, ker je volil „rdeče". Ko pa je prišel čas, da se tudi sam začne boriti za pravice malega človeka, je komaj 14-le-ten odšel v partizane in bil med drugim tudi najmlajši politdelegat Cankarjeve brigade. „Ze v partizanih s§m videl, da je kulturno delovanje prav tako pomembno kot oborožen boj. Ta revolucionarnost je ostala v meni in včasih sem imel tudi težave zaradi tega," se grenko spominja. Člani kulturno-prosvetne-ga društva „Zarja", ki je lani za krajevni praznik dobilo priznanje KS, so se odločili, da bodo v glavnem s svojim delom obnovili dvorano. In tudi pri tem delu najstarejši član gotovo ne bo zadnji. A. BARTELJ m Za Toneta Viranta, kurjača v Novolesovi žagi v Soteski, slovenska kulturna javnost še ni slišala, prav tako še za nič koliko njemu podobnih, ki jih kot kulturne delavce poznajo le v ožji okolici njihovega prebivanja in delovanja. In vendar so prav taki ljudje nepogrešljivi pri tisti vrsti kulturnega življenja, ki mu pravimo amaterizem. Se danes se ta beseda marsikje izgovarja s podcenjevalnim prizvokom, češ tukaj ne more nastajati nič novega, pomembnega, dragocenega za sedanji rod in zanamce. Na srečo govore in .mislijo tako le vase in v svojo veličino zagledani na-buhleži, ki so jim usta polna visoko donečih besed, srce pa jim je mrzlo kot kača. Vedno so bili, in dokler bo svet stal, bodo taki; še nikoli pa ni za njimi ostalo nič, še neprijeten spomin ne. Medtem pa so sadovi dela amaterjev, teh ljubiteljev v filmski dolg Slovenska filmografija spri-čuje, da smo pri filmskem ustvarjanju prezrli življenje naših manjšin. Če odštejemo igrani film „Trst" ter kratki dokumentarni film „Štehvanje", ni-* mamo na filmske trakove zabeleženega skoraj nič pomembnejšega o naših rojakih onstran republiških in državnih meja. Do te resnice so se ustvarjalci filmske politike prikopali šele letos, ko se je vprašanje slovenske manjšine na Koroškem močno zaostrilo. Filmski ustvarjalci so že pripravili dvoje zamisli, po katerih bi posneli dva filma: enega o življenju Slovencev v Porabju ter življenju Madžarov v Pomurju pod naslovom „Tri barve prijateljstva", drugega pa o Slovencih na Koroškem. Za film „Tri barve prijateljstva" je osnovno zamisel prispeval Branko Šoemen, medtem ko je scenarij za film o koroških Slovencih napisal novinar Janez Čuček, režijo pa je prevzel Bogdan Pogačnik. ^ V načrtu je še nekaj drugih filmskih projektov o življenju naših manjšin ter o življenju drugih manjšin pri nas. jaja veva Cankarjeva založba je izdala zanimivo izvirno slovensko delo, roman Nade Kraigher „Jaja veva". Pisateljico poznamo po prejšnjih delih kot domiselno ustvarjalko potopisov in romanov, zato poznavalce njenega pisanja novi roman, ki predstavlja svojevrstno zlitje potopisa in sodobnega romana, ne preseneča, kar se sicer prav lahko primeri manj poučenemu bralcu. Prvi vtis, ki ga bralec dobi, je nenavaden in po ničemer ne more sklepati, da gre za izvirno slovensko prozo. Pripoved je povsem prežeta s tako imenovano eksotiko, z mišljenjem in čustvovanjem, ki je tuje našemu človeku, kakor so mu tuja sama imeria glavnih junakov romana. V mnogočem roman „Jaja veva" spominja na dela, ki so nastajala pred leti v anglo-ameriškem svetu. sovnih razpredelnic, črnobelih in barvnih fotografij se bralec spozna z vzponom rimskega imperija, družbeno in politično ureditvijo tega časa, s stiki med vzhodom in zahodom, pritiski barbarov, z razširjanjem novih ver, rimskim kulturnim svetom, helenistično umetnostjo, z Afriko, Palestino, Iranom in nomadskimi ljudstvi v času rimskega gospostva itd. Vsekakor bo v knjigi, ki jo je napisala vrsta poznavalcev, našel vsak, kdor se zanima za zgodovino, vrsto podatkov o času, ko sta se dogradili presenetljivo trdni in sklenjeni kulturi, ki sta se razcveteli in nato razpadli, preživeli pa sta ju dve veliki religiji - krščanstvo in budizem. Eeva Kilpi, dolgoletna predsednica finskega združenja Pen, avtorica številnih romanov in pesniških zbirk, je pred kratkim presenetila svet s sila erotičnim romanom Tamara. Lahko zapišemo, da je z njim podrla vse jezikovne ovire in se brez kakršnihkoli težav vrinila v nemški, angleški, ameriški, japonski, francoski in tokrat tudi v slovenski književni svet. Površen bralec bo našel v delu opolzka, seksualno izrojena poglavja in izredno „privla-čne" opise najintimnejših podrobnosti iz življenja moškega in ženske. Vsi ti so v knjigi prezrli dragocene odtenke, ki bogatijo človeško psiho in brez katerih je človekovo spolno življenje osiromašeno. Reči moramo, da je roman napisan v nezlaganem tonu, zatorej tudi erotika ostaja čista in ljubezenski prizori niso svetohlinsko zakriti. Sama beseda avtorice nam bo ob tej oceni veliko pomagala. „Zdelo se mi je, da je le v romanu mogoče opisati ljubezen in spolno življenje s stališča človeške osebnosti in čustev. In v tem se erotični roman razlikuje od pornografije. Na poseben način izpopolnjuje vrzel med seksualnimi informacijami in pornografijo. Glavni motiv: v tem svetu nasilja, krutosti in nepravičnosti moramo obraniti ljubezen. Slednja je vrednost, v kateri moramo uresničiti vse, kar je najboljšega v nas." /^-PRa»mvuAfflo vmn-N Državna založba Slovenije je izdala delo, ki ima precejšen pomen za spoznavanje in učvrščevanje zgodovinskih resnic naše narodnoosvobodilne vojne. Gre za prevod knjige ,,Gora trdnjava", ki jo je napisal nekdanji vodja prve britanske vojaške misije pri Titovem vrhovnem štabu F. W. D. Deakin. Deakina so zavezniki spustili maja 1943 na osvobojeno ozemlje v Črni gori. Prav to leto je bilo odločilno, saj so nemške vojaške sile ob podpori domačih odpadnikov poskušale dokončno uničiti narodnoosvobodilno vojsko. Angleški stotnik je bil tako priča herojskim bojem v okolici Durmitorja. In kot živa priča nam v knjigi, ki ima značilnosti avtobiografskega in zgodovinskega pisanja, podaja nepristransko podobe tistih hudih časov. Prav zato je knjiga dragocen pomnik, toliko bolj pomemben v sedanjih časih, ko opažamo odkrite težnje po spreminjanju zgodovinskih dejstev osvobodilnih bojev na Balkanu. KRIŽARSKE VOJNE Za prvo množično gibanje v zgodovini Evrope veljajo križarske vojne, oziroma križarsko gibanje, ki ga je leta 10961 sprožil papež Urban. SVoraj dvesto let so se proti Sveti deželi, ki so jo zasedli muslimani, pomikale krščanske vojske, da bi kraje osvobodile izpod oblasti nevernikov. Seveda je bilo z vojaškega vidika nemogoče, da bi vojske krščanskih vitezov iz zahodnih evropskih dežel tako daleč od svojega zaledja lahko premagale številčno močnejše muslimanske vojske, vendar so evropski vojščaki na svojih pohodih mnogokrat pokazali veliko mero požrtvovalnosti in hrabrosti. Ob možeh, ki jih je v križarske vojske gnal verski idealizem, so se znašli tudi taki, ki so jim križarski pohodi pomenili le priložnost za ropanje in nasilje. Tako zgodovinarji ne morejo podati enobarvno podobo križarskih vojsk in pohodov, ker sta se oba elementa v njih močno prepletala. Roman je v svojem jedru pripoved starejše ženske, ki na Cejlonu (Sri Lanki) s pomočjo starodavne metode urjenja telesa, hata joge, zdravi bolno hrbtenico. Tekst nam vsili sčasoma misel, da ima ta bolna, negibljiva, okorna hrbtenica simbolen pomen; postaja hrbtenica zahodnjaka, človeka, ki je zanemaril lastni notranji razvoj v korist razvijanja materialnega sveta. V srečanju z vzhodnjakom, človekom, ki je svojo notranjost razvijal in negoval, naj bi se mu odkril bogati svet notranjega skladja in razvoja, ki vodi k celoviti, srečnejši osebnosti. Prav po tem, da pripoved teži k izpovedovanju tega, ostaja tipično romaneskna. Bralca bo novi roman Nade Kraigher zagotovo pritegnil, saj je pisateljica to delo napisala v skrbno izdelanem jeziku, kar sicer ni ravno značilnost sodobne slovenske proze. MiM Državna založba Slovenije je te dni poslala na tržišče šesto knjigo iz zbirke ..Zgodovina v slikah". To izredno razkošno in bogato zbirko bralci v glavnem že poznajo. Navzlic temu bi v današnjem zapisu ..Zgodovino v slikah" predstavili. Ker na potek zgodovine odločilno vplivajo ne le politični dogodki, temveč tudi duhovni dosežki človeštva, vsebuje serija knjig iz ..Zgodovine" prikaz vseh področij, ki so povezana z razvojem človeštva: njegovo politično usodo, razširjenost po zemlji, napredek tehnike, znanosti in tudi umetniško in miselno tolmačenja sveta v upodabljajoči umetnosti, ‘ književnosti, gledališču, glasbi in filozofiji. Vsaka knjiga serije obravnava neko časovno razdobje in opisuje politično, gospodarsko in kulturno dogajanje v tem razdobju. Šesta knjiga je namenjena spoznavanju časovne prelomnice, ki se kaže v tem, da se je začel človek v raznih delih sveta spraševati, kakšen je namen njegovega bitja in žitja. S pomočjo številnih skic, risb, seznamov, zemljevidov in ča- A. BARTELJ ladislav lesar POGIVOR WWfm S SAMIM Na kmetih je že tako, da ljudje še kar naprej kopljejo vodnjake, posebno tam v odročnih, samotnih krajih, do koder še ni prišel vodovod in ni naravnih izvirov. Skopani so v živo skalo ali peščena in ilovnata tla, toda veliko teh vaških vodnjakov je že opremljenih z vodnimi črpalkami, če je le mogoče tudi na elektriko, da se od časa do časa sliši le rahlo brnenje motorja in sesalke, potem pa priteče voda iz pipe kakor v razkošnih hotelih, tudi topla za pomivanje posode in pranje perila. Toda večina naših kmetij ima še pralne stroje. Kmečkim ženam ni več potrebno prezebati na prepihu, se držati sključeno in drgniti lanene rjuhe ob posebne nazobčane deske, pralnike ali kamne in si na ta način pogubljati zdravje. Vodnjaki niso več sovražni, hladni strahovi, ko smo iz njih vlačili vodo na dolgih drogovih, na katerih so bila na konceh navezana vedra in smo se polivali po nesreči ali zaradi nemoči, posebno kadar smo napajali živino. Primerilo se je, da je kdaj od prevelike teže omahnil v vodnjak tudi človek, posebno otrok, in vodnjak so potem izpraznili, toda življenja ni bilo več mogoče rešiti. Zgodilo se je tudi, da so potapljajočemu neplavalcu spustili prazno vedro ali lestev in ga vsega drgetajočega privlekli ven. Toda to so bili bolj redki primeri. Do vodnjaka so se ljudje ograjevali in ga gledali s spoštljivostjo ali celo strahom in bog ne daj, da bi se mu približal otrok. Kako je bilo včasih in kako je danes, se občuti še skoraj v vsaki vasi, kajti napredek vasi ni skoraj nikjer enakomeren in nikoli še niso imeli vsi ljudje dovolj denarja. Toda vaški vodovodi se počasi širijo na naše podeželje in nemalokrat lahko zagledamo gruče ljudi, ki kopljejo jarke za polaganje vodovodnih cevi, si brišejo pot s čela in betonirajo zbiralnike. O vodi, za katero pravi pregovor, da ni dobra niti za v čevelj, se da veliko povedati, tudi o nepitni, zasmrajeni in zastrupljeni vodi. Toda voda potegne ven, kot pravi spet neki drug ljudski rek, vse strupe. V Novih selih na Kostelskem so lepi stari vodnjaki skoraj pri vsaki hiši, v Moravi pa so pri prekopavanju naleteli celo na star lesen vodovod, po katerem je pritekala voda v vaški vodnjak. Vaški vodnjaki v teh krajih, posebno v nekaterih vaseh, so dolga betonska korita, kjer se je včasih odvijalo vaško življenje. V Novih selih nimajo vaškega korita in so ljudje in živali odvisni od domačega vodnjaka in voda v teh vodnjakih je dobra tudi zato, ker ljudje čistijo vodnjake in zato, ker zrak še ni nasičen s strupi, smogom in drugimi nevšečnostmi sodobne civilizacije. In kadar dežuje, je voda zdrava in takšna ostane tudi v vodnjakih. Kvarčevi, Seljanovi, Rtni, Podlipni in druge hiše v Novih selih imajo skoraj vse „hidrofore" in vode v njihovih vodnjakih ne sme nikoli zmanjkati. Le pri Micki s Kala, kjer je bila včasih čudovita ,/aška luža, je zdaj vse narobe. Čreda psov in drugih živali, mačk, kokoši in koz, se pase na jutranji rosi, Micka pa vrešči in ne vem, kako si skuha enkrat na leto tisto rumeno, slastno kurjo juhico, ki jo potem razdeli med svoje živali. Še nikoli je nisem videl, da bi nesla vedro vode. Ampak brez vode je vendarle nemogoče živeti. Slepi Andrič, ki je bil pri njej na -preužitku, v službi in vse po malem, je prejšnjo zimo nad kozjim hlevom žalostno umrl, zavit v neki ponošen koc. Najbrž je bil kljub hudi zimi in visokemu snegu strahovito žejen. Toda najbrž je umrl med drugim tudi zaradi tega, ker ni bilo vode, da bi se odžejal. Priče vedo povedati, da so ga napadle podgane, ne ve se pa natančno, ali pri živem ali pri mrtvem telesu. Vem pa, da je zelo rad pil pivo, če je imel denar ali če mu ga je slučajno kupila Micka. " Vodnjaki ne poznajo človeških usod. Pogovarjajo se sami s seboj. Ljudje pa verjamejo v napredek vasi, v lepše življenje, in kar naprej po malem betonirajo, kopljejo jarke za vodovod in se modernizirajo. Prva hiša na Dvoru, če prideš od Straškega konca, je gostilna. Hiša je že precej stara — na podboju je vklesana letnica 1881 —gostilničarka Milena Kovačeva pa je ne samo najmlajša oštirka, ampak najmlajša obrtnica sploh na Dolenjskem. „Ko sem pred tremi leti prevzela gostilno od očeta, mi je predlagal, naj na tablo napišem gostilna „Pri Mileni". Večkrat se zgodi, da me gostje, ki so prvič pri nas, sprašujejo, kje je Milena, saj si ne morejo misliti, da je lastnica tako mlada," pripoveduje Milena, 23-letna gostilničarka. V tej hiši je imel gostilno že Milenin stari oče Jože Kovač, ki se je v te kraje priselil iz Štajerske. Pred vojno mu je pomagal voditi gostilno sin Vladimir, Milenin oče. „Oče je izučen mesar, končal je tudi kmetijsko šolo Grmu, kljub temu pa se je v glavnem ukvarjal z gostilno. Med vojno je bil stari oče tajnik vaškega odbora; bil je ubit, proti koncu vojne pa je bila naša hiša bombardirana, tako da je moral oče začeti iz nič," razlaga Milena. „Oče je gostilno spet odprl 1955, ko je obnovil hišo." Tisti dan je bila Milena sama doma, oče in mati sta bila v trgatvi. „Sama ne bi zmogla vsega dela; mama, ki je tudi zaposlena v gostilni, v glavnem skrbi za kuhinjo, precej pa mi pomaga tudi oče, čeprav je že tri leta, odkar sem prevzela jaz, v pokoju. On zlasti skrbi za nabavo vina in mesari. Danes je res veliko vredno, če imaš mesarja pri hiši; oče kolje prašiče, dela krvavice, pečenice, suhe salame, skratka vse, kar gostilna potrebuje, da lahko v redu postreže goste. Danes hočejo ljudje prave domače jedi. K nam hodijo na ajdove žgance s kislim zeljem, na klobase in salame tudi iz Ljubljane, Kočevja in Novega mesta." Milena je gostilniškega dela vajena že od majhnega. „Ceprav sem od vseh petih otrok imela največ veselja do gostilne, si nisem mislila, da bo gostinstvo kdaj moj poklic," pravi. „Želela sem, da bi po osemletki nadaljevala šolanje na vzgojiteljski šoli, vendar so se stvari tako zasukale, da sem se morala vpisati na gostinsko šolo v Novem mestu," živahno pripoveduje. Tudi v šoli se je Milena izkazala: dopoldne je delala doma v gostilni, popoldne hodila v mestu v šolo in v dveh letih naredila vse tri letnike. „Res, bilo je naporno in ne verjamem, da bi danes še zmogla kaj takega.. Bilo je sobotno dopoldne in ljudje so bili v trgatvi. Vsake toliko časa je upehan brentač prišel k Mileni, da si je s kozarčkom žganega privezal dušo. Imel sem občutek, da je marsikdo od teh prišel tudi zato, da malo poklepeta z vedno prijazno birtinjo. Eden od njih je povedal, da se marsikdo ustavi tukaj prav zaradi .luštne' gostilničarke, in pripomnil, da bi na tabli lahko pisalo gostilna „Pri lepi Mileni". Kljub mladosti pa Milena v gostilni nima težav. ,,Domačini me poznajo že od majhnega in me gledajo drugače kot tisti, ki pridejo prvič. Razgrajanja in pretepanja ne pustim in to vedo. Če pa že pride do kakšnih neprijetnosti, največkrat zaleže odločna beseda." Čeprav je delo v gostilni naporno, se je Milena odločila, da bo vztrajala v tem poklicu. ,,V gostilni moraš delati s srcem, prosti čas pa lahko kar odmisliš. Če hočeš kaj ustvariti, moraš delati cel dan; ob četrtkih, ko imam zaprto, pa je treba nabavljati, pospravljati in sploh marsikaj postoriti. Dela je vedno dovolj, da bi bil le dan daljši," se pritožuje. „ Letos nisem imela niti_dneva dopusta. Morda si bom nekaj dni privoščila drugo leto .. ." Včasih je bilo Mileni hudo, ko je videla, koliko časa imajo zase njeni vrstniki, sedaj pa pravi, da bi ji bilo dolgčas, če bi kje delala osem ur, ostanek dneva pa ne bi imela kaj početi. „Sploh pa ne bi zdržala pri delu na tekočem traku; sem pač navajena biti stalno med ljudmi." Največ ljudi je pri Mileni proti večeru, ko pridejo domačini posedet in se pogovorit o vsem, kar je novega prinesel tisti dan. Zlasti ob zimskih dopoldnevih radi zavijejo v Kovačevo gostilno starejši vaščani, ki si čas preganjajo z igranjem biljarda. ..Pozimi bi lahko imela tri biljarde, pa bi bili vedno zasedeni," pravi Milena. Tega, ki ga imajo, so pred leti kupili od hotela Metropol, kjer so se z njim kratkočasili že pred vojno. Mladi pa radi pridejo v gostilno tudi zato, da na avtomatu igrajo nogomet. Seveda gostje Mileno pogosto sprašujejo, koliko časa misli sama voditi gostilno. „Milena, čas je, da si izbereš moža," ji večkrat svetujejo. Milena pa odgovarja, da se ji nikamor ne mudi. ..Zaenkrat mi je sami kar v redu. Ko pa se bom odločila, bom gledala predvsem na to, da bo mož dober gospodar; to, če je gostinec po poklicu, sploh ni važno. Koliko gostincev je takih, ki komaj čakajo, da pretolčejo tistih sedem ali osem ur, potem jim pa nič več ni mar. Jaz pa mislim tako: če se za kaj odločiš, moraš krepko delati, sicer je bolje, da vse skupaj pustiš." Načrtov ima Milena še veliko. Najprej namerava do konca urediti posebno sobo v lovskem slogu, kjer je že sedaj po stenah lepo število lovskih trofej, za katere je poskrbel brat lovec. Okoli hiše je dovolj prostora, da bi poleti uredila gostinski vrt, vendar se tega še ne namerava lotiti. „Za strežbo sem sama in tega ne bi zmogla. Poleg tega imam precej dela tudi z vodenjem knjig. Človek mora čim več narediti sam, sicer ne bi nikamor prišel; če hočeš vse plačati, tebi nič ne ostane," pravi podjetna gostilničarka, ki je v teh treh letih, odkar je gostilna na njeno ime — seveda ob pomoči staršev — uredila sanitarije, tako da inšpektorji pravijo, da so res vzorne, nabavila novo točilno mizo, skratka trudi se, da gre v korak z današnjim časom in da obdrži dob^f glas stare Kovačeve gostilne. Oče pa je najbrž takrat, ko ji je rekel, naj-na tablo napiše gostilna „Pri Mileni", računal tudi na to, da se hči ne bo več dolgo pisala Kovač in da tudi po poroki ne bo treba spreminjati napisa. UH' m it m »,’V Bi M &£.■> j SP®« m