Jože Bogataj
Sodelovanje Gimnazije Škofa Loka s Himmelev Gymnasium z Danske
Kaj pravzaprav pomeni, da šola organizira izmenjavo? Človek bi si predstavljal, da se nekaj dijakov z učiteljem odpravi v tujino, tam preživi nekaj dni in se vrne. Z izkušnjami. Potem partnerska šola pošlje nekaj dijakov k nam za nekaj dni in izmenjava je zaključena.
V resnici stvari niso tako preproste. Če koordinator želi pripraviti resnično dobro izmenjavo, potem jo je treba načrtovati vsaj leto ali dve prej. Treba je imeti
Dijaki škofjeloške gimnazije pred kraljevo palačo v Kobenhavnu. (iz fototeke Gimnazije Škofja Loka)
LR 60 / Sodelovanje Gimnazije Škofa Loka s Himmelev Gymnasium z Danske 303
idejo o projektu, ki jo bodo dijaki na obeh šolah razvijali, analizirali, primerjali ter jo na koncu predstavili drug drugemu, staršem in še komu. Dobiti moramo soglasje partnerske šole, se dogovoriti o možnem datumu pričetka projekta in datumih dejanske izmenjave dijakov. Potem je treba pripraviti okvirni program izmenjave na obeh straneh in okvirno ceno, ki vključuje kritje stroškov prevoza, vstopnin, včasih tudi prehrane, zavarovanja in še kaj bi se našlo. Nato program predstavimo dijakom in dobiti moramo zainteresirane dijake, ki bi sodelovali v projektu, v času izmenjave gostili tujega dijaka ali dijakinjo, pokrili predvidene stroške in se tudi sami udeležili nekajdnevnega bivanja pri istem dijaku - gostitelju v tujini. Dobro je tudi, da je projekt vpet v eno izmed evropskih izobraževalnih mrež, ki omogočajo delno financiranje izmenjave (npr. evropski izobraževalni program Comenius). V tem primeru je koordinator dolžan voditi obsežno dokumentacijo o projektu in napisati obsežnejše poročilo.
V času projekta je treba koordinirati dijakovo delo in slediti prvemu navezovanju stikov z dijaki partnerske šole. Glede na njihova predstavitvena pisma poiščemo najbolj ustreznega dijaka ali dijakinjo s tuje šole, torej »par«, kakor rečemo. To slednje je lahko zelo zabavno, je pa izredno pomembno. Pred dejansko izmenjavo partnerska šola pošlje natančen program obiska in šele nato dijaki odidejo v širni svet. Kot koordinator upaš na ugodno vreme, čim manj zapletov na potovanju, čim manj bolezenskih težav, čim boljše medsebojno sodelovanju dijakov - gostov in dijakov - gostiteljev ter srečno pot domov.
Med izmenjavo partnerska šola pripravi program, v katerem dijaki dan ali dva na šoli delajo v različnih delavnicah na temo projekta, si izmenjajo poročila ali predstavijo skupna poročila. Angleščina je najbolj pogost skupni jezik izmenjav in prav tu se pokažejo suverenost, samostojnost in zrelost dijakov. En dan je namenjen
ogledu mesta, v katerem šola domuje; praviloma so to kraji z bogato kulturno dediščino. Če je le mogoče (in kjer je mogoče), en dan namenimo ogledu prestolnice. Vikend je namenjen spoznavanju življenja v družini.
Laura in Kristoffer z gostiteljema Uršo in Nejcem. (foto: Jože Bogataj)
Ko dijaki - gostje postanejo dijaki - gostitelji, pripravimo program na domačem terenu. Po delavnicah na šoli si gostje vedno ogledajo Škofjo Loko, po navadi jih sprejme in nagovori tudi župan.
LR 60 / Sodelovanje Gimnazije Škofa Loka s Himmelev Gymnasium z Danske 304
Poleg Bleda in Bohinja dijaki v času izmenjave obiščejo tudi Ljubljano, en dan je namenjen Krasu (in ogledu ene izmed jam) ter slovenskemu Primorju. Tudi pri nas sta dan ali dva namenjena spoznavanju življenja v slovenski družini, naših običajev in življenja mladih.
Izmenjave dijakov so praviloma enotedenske, lahko tudi nekajdnevne, odvisno od programa. Z italijanskim licejem, na primer, ohranjamo enodnevne stike. Starši dijakov imajo pregled nad vsem in so vnaprej obveščeni, tako o vsebini programa kot njegovi finančni konstrukciji.
Ko je izmenjava zaključena, je čas za analizo, ki jo predstavimo učiteljem in staršem. Opravimo jo tudi zato, da bi bila naslednja izmenjava še boljša. Vsaka destinacija ima svoj čar, nekatere so zanimive zaradi jezika, druge zaradi programa, tretje zahtevajo nekaj avanturističnega duha.
Za dijaka je to življenjska izkušnja. Veseli smo, da nas podpirajo starši, ki v teh projektih vidijo nadstandard, ki ga šola lahko ponudi dijaku. Priznati moram, da sem imel to srečo, da sem vsa ta leta spremljal bodisi priprave bodisi potek izmenjav na Gimnaziji Škofja Loka. Res je, veliko dela je vloženega, vendar ko so dijaki ponovno doma, zadovoljni z delom in enkratnimi izkušnjami, ki so si jih pridobili, ko so si v tujini širili obzorja, si rečeš: »Izplačalo se je!«
V več kot petnajstih letih smo si z vestnim delom pridobili zaupanje dobrih in priznanih šol, od Danske do Španije. Od leta 2012 se odpirajo nove možnosti sodelovanja v evropski mreži Douzelage,1 ki nudi nove izzive, ampak - to je že druga zgodba.
Tuje partnerske šole, s katerimi Gimnazija Škofja Loka organizira izmenjave dijakov na osnovi različnih projektov:
•	Himmelev Gymnasium, Roskilde, Danska, od leta 1997
•	Dom - Gymnasium, Freising, Nemčija, od leta 1998 (mesto Freising je pobrateno s Škofjo Loko)
•	E. S. Antonio Machado, Alcalá de Henares, Španija, od leta 2001
•	Liceo Scientifico Statale G. Oberdan, Trst, Italija; od leta 2002
•	BORG (Bundesoberstuffenrealgymnasium) Spittal, Avstrija; od leta 2006
•	Gimnazija Joachim Hahn, Blaubeuren, Nemčija, od leta 2007
•	Taborske soukrome gymnasium, Tabor, Češka, od leta 2008 (mesto Tabor je pobrateno s Škofjo Loko)
•	Truro School, Truro, Velika Britanija, od leta 2008, za dijake na odpravi za zlato priznanje v programu MEPI (mednarodno priznanje za mlade).
1 Douzelage je mreža 27 evropskih mest - Slovenijo zastopa Škofja Loka -, ki sodeluje na osnovi izmenjav oziroma obiskov; ti temeljijo na predstavitvah kulturne in naravne dediščine ter športnih aktivnostih.
LR 60 / Sodelovanje Gimnazije Škofa Loka s Himmelev Gymnasium z Danske 305
Sodelovanje z Gimnazijo Himmelev iz Roskilda na Danskem
Gimnazija Škofja Loka sodeluje z Gimnazijo Himmelev iz Roskilda nepretrgoma od leta 1997. Poleg rednih dijaških izmenjav smo uspeli organizirati tudi tri izmenjave učiteljev. Ker smo na naše skupno sodelovanje izredno ponosni, v tem prispevku podrobneje opisujemo našo zgodbo s kolegi iz Roskilda. Veliko smo se naučili drug od drugega, o čemer pričajo tudi naslednji zapisi.
Mojih deset let sodelovanja z danskimi profesorji in dijaki štejem kot popoln uspeh. Vse od začetka sodelovanja z Gimnazijo Himmelev iz Roskilda na Danskem sem imel na naši šoli najpomembnejšo oporo v sodelovanju s kolegom Jožetom Bogatajem, tedaj pomočnikom ravnatelja, kot tudi v podpori učiteljskega kolektiva in staršev naših dijakov. Enako podporo so imeli v svojem okolju tudi danski kolegi, čeprav je bila Slovenija tedaj zanje še prava »term incognita«.
Bili smo prva slovenska gimnazija, ki je vstopila v sodelovanje z dijaki, učitelji in starši danske gimnazije, o kateri do tedaj nismo imeli pravih predstav. Od njih smo se veliko naučili, npr. kako ustvarjati šolo s sodobnejšo, bolj demokratično komunikacijo, spoznavali smo njihovo drugačno razumevanje znanja in vloge učitelja. Za nas je bila dragocena izkušnja tudi spoznavanje družbe s tradicijo demokracije, kot je danska, saj je v mladi slovenski državi demokratični sistem šele nastajal. Za Dance pa smo postali pravi ambasadorji naše dežele in kulture. Mnogi so se kasneje v Slovenijo vračali na zasebni obisk in med prijatelji širili glas o naši lepi domovini. Tudi na to smo posebej ponosni.
Marjan Luževič, prof. bivši ravnatelj Gimnazije Škofja Loka
Z danskimi učitelji na Bledu. (foto: Marjan Luževič)
LR 60 / Sodelovanje Gimnazije Škofa Loka s Himmelev Gymnasium z Danske 306
19. 6. 1997 Leif Folke, učitelj in koordinator mednarodnih izmenjav na Gimnaziji Himmelev, pošlje pismo o nameri za sodelovanje s slovensko gimnazijo Nevenki Cigler, takratni strokovni sodelavki na Zavodu za šolstvo in šport.		
1. 7. 1997 Marjan Luževič, ravnatelj Gimnazije Škofja Loka, odpiše Leifu Folkeju in v pismu predlaga sodelovanje med šolama.		
	Datum izmenjave	Koordinator
1. izmenjava dijakov: Spoznavanje šolskega sistema, jezika in geografije obeh dežel	23.-30. 8. 1998 30 dijakov na obisku na Danskem	Ivica Krek, prof. Jože Bogataj, prof.
	4.-11. 10. 1998 25 dijakov na obisku v Sloveniji	Leif Folke, prof. Vibeke Niels Christiansen, prof.
2. izmenjava dijakov: Kmetijstvo in hrana na Danskem in v Sloveniji, jezikovni projekt v okviru evropskih izobraževalnih programov Comenius	18.-26. 8. 1999 30 dijakov na obisku na Danskem	Jože Bogataj, prof. Alenka Kolenc Krajnik, prof.
	2.-9. 10. 1999 22 dijakov na obisku v Sloveniji	Leif Folke, prof. Rigmor Baeckholm, prof.
3. izmenjava dijakov: Mediji, mladi in demokracija, parlamentarni sistemi obeh dežel	26. 8.-2. 9. 2000 27 dijakov na obisku na Danskem	Ivica Krek, prof., Alenka Kolenc Krajnik, prof.
	24.-27. 3. 2001 25 dijakov na obisku v Sloveniji	Rigmor Baeckholm, prof. Marriane Harvey, prof.
1. učiteljska izmenjava Primerjava šolskih sistemov obeh držav: prednosti in slabosti	8.-11. 11. 2000 8 danskih učiteljev v Sloveniji	Leif Folke, prof.
	29. 11.-2. 12. 2000 8 škofjeloških učiteljev na Danskem	Jože Bogataj, prof. Marjan Luževič, prof.
Moje prvo sodelovanje z gimnazijo Himmelev se je začelo nekaj let po osamosvojitvi Slovenije, ko smo si želeli, da bi še kakšna meja padla, da bi bili tudi mi del velike države Evrope. In zakaj ne bi podirali meja tudi na področju pedagoškega dela? Ko sem bila skupaj s profesorjem angleškega jezika Jožetom Bogatajem povabljena v prvo izmenjavo, sem v njej videla veliko priložnost za obogatitev svojega pedagoškega dela z novimi izkušnjami in spoznanji danskih profesorjev. Moja pričakovanja so bila več kot izpolnjena.
Prijazni gostitelji so nam korak za korakom odkrivali bogato kulturno dediščino mesta Roskilde, razkazali turistične in zgodovinske točke v glavnem mestu Kopenhagnu in peljali na grad Frederiksberg. En dan smo skupajpreži-veli na njihovi šoli, ki je izjemno prostorna, arhitekturno posrečena stavba, zelo drugačna od naše šole. Prisostvovali smo pouku, ki je bil tedaj precej drugačen od našega. Odnosi med profesorji in dijaki so bili zelo sproščeni, metode dela pa ciljno naravnane na dejavnosti dijakov, zelo malo je bilo frontalnega dela.
LR 60 / Sodelovanje Gimnazije Škofa Loka s Himmelev Gymnasium z Danske 307
Pouk je bil razgiban, dijaki delavni in hkrati brez vidnega izmikanja obveznostim. Profesorje in dijake so povezovale drugačne vezi, kot jih poznamo pri nas. Večje bilo pozdravljanja, opaziti je bilo tudi večje spoštovanje učiteljev in veliko odgovornost dijakov.
Poleg odgovornosti, ki sem jo imela kot razredničarka 2. č, sem v izmenjavi videla tisto dodano vrednost teoretičnemu znanju, ki je še tako dobra šola ne more dati. To je bila za večino dijakov priložnost ne le za prvo vožnjo z letalom in pridobivanje novega znanja, ampak mnogo več: znanje angleškega jezika uporabljati v praksi in ga obogatiti, priložnost pridobivanja novih izkušenj, saj so bili prvič sami daleč od doma pri tujih gostiteljih, in dokazovati, da so in znajo biti odgovorni.
Ivica Krek, prof.
Paleta čudovitih doživetij v deželi, ki je tako drugačna od naše, nova spoznanja, navdušenje v očeh dijakov, njihov neverjeten žar pri pripravljanju slovenskih jedi za danske in španske vrstnike v okviru projekta Comenius, danski dijaki smejočih obrazov na tekaških smučeh na Pokljuki, veselje ob ponovnem snidenju z Birgitte, dansko učiteljico, s katero sva v času izmenjav stkali prijateljske vezi - vse to in še mnogo več se izlušči iz spomina, ko pomislim na dolgoletno sodelovanje z gimnazijo iz Roskilda na Danskem.
Alenka Kolenc Krajnik, prof.
Z ogleda danske prestolnice. (iz fototeke Gimnazije Škofja Loka)
LR 60 / Sodelovanje Gimnazije Škofa Loka s Himmelev Gymnasium z Danske 308
Preglednica projektov med Gimnazijo Škofja Loka in Gimnazijo Himmelev, Roskilde, II
	Datum izmenjave	Koordinacija
4. izmenjava dijakov: Narodna identiteta I: umetnost, kultura in običaji	18.-25. 8. 2001 24 dijakov na obisku na Danskem	Irena Florjančič, prof. Jože Bogataj, prof.
	18.-25. 3. 2002 23 dijakov na obisku v Sloveniji	Birgitte Brandt, prof. Leif Folke, prof.
Projekt Comenius: Zdrava prehrana, zdrava mladina, sodelujoče države: Slovenija, Danska, Irska, Španija, Italija	23.-27. 1. 2002 Koordinacijski sestanek s koordinatorji projekta posameznih šol v Škofji Loki	
	14.-17. 5. 2003 Koordinacijski sestanek s koordinatorji posameznih šol na Danskem	
5. izmenjava dijakov: Zdrava prehrana, zdrava mladina (2002-2004)	30. 8.-4. 9. 2003 Poletni tabor na Danskem, udeleženci projekta Comenius iz vseh sodelujočih držav	Alenka Kolenc Krajnik, prof. Milena Kordež, prof. Maria Jose Sanchez, prof.
	6.-11. 10. 2003 Obisk danskih dijakov v Sloveniji	Birgitte Brandt, prof. Leif Folke, prof.
Projekt Comenius: Zdrava prehrana, zdrava mladina, srečanje koordinatorjev	5.-7. 5. 2004 Zaključno srečanje koordinatorjev v projektu iz Španije, Italije in Danske v Škofji Loki, udeleženci: Leif Folke, Birgitte Brandt, Jože Bogataj, Alenka Kolenc Krajnik, Marjan Luževič, Daniela Pericoli, Daniela Galopin, Esperanza Despierto, Maria Jose Sanchez	
6. izmenjava dijakov: Narodna identiteta II: Junaki slovenskih in danskih mitov in legend, ob 200. letnici rojstva H. C. Andersena	19.-27. 8. 2005 23 dijakov na obisku na Danskem	Irena Florjančič, prof. Jože Bogataj, prof.
	18.-25. 3. 2006 Obisk danskih dijakov v Sloveniji	Leif Folke, prof. Vagn Toftegaard, prof.
2. učiteljska izmenjava: Šolski sistem na Danskem in v Sloveniji, ob 10-letnici sodelovanja	12.-15. 10. 2006 12 danskih učiteljev na obisku v Sloveniji	Leif Folke, prof.
	19.-22. 4. 2007 17 škofjeloških učiteljev na obisku na Danskem	Jože Bogataj, prof.
V Roskildu sem preživela dvakrat po teden dni na dveh dijaških izmenjavah, udeležila sem se tudi izmenjave profesorjev, zato lahko rečem, da Dansko in njen šolski sistem kar dobro poznam. Najbolj sem bila navdušena nad spoznanjem, koliko zrelejši in odgovornejši so danski dijaki v primerjavi z našimi, saj je vzgoja tam povsem drugačna - starši veliko več odločitev prepuščajo
LR 60 / Sodelovanje Gimnazije Škofa Loka s Himmelev Gymnasium z Danske 309
njim, istočasno pa morajo sami nositi tudi posledice. Večina mladih je tako že pri osemnajstih pripravljena na odhod od doma in na to, da zaživijo samostojno. To jim seveda omogoča njihova socialna država, do katere imajo državljani veliko odgovornejši odnos kot mi do naše. Vsi se zavedajo, da je plačevanje davkov dolžnost slehernega človeka, izogibanje le-temu velja za skrajno nemoralno početje, saj z neplačevanjem škoduješ celotni skupnosti.
In še nekaj - nikoli nisem slišala nobenega Danca, da bi slabo govoril o drugem. Ne, niso vsi tako krasni, le drug v drugem skušajo poiskati predvsem dobro. Mislim, da bi se Slovenci tudi v tem lahko zgledovali pri naših prijateljih s severa Evrope.
Irena Florjančič, prof.
Skupne delavnice.
(iz fototeke Gimnazije Škofja Loka)
V času, ko poučujem na Gimnaziji Škofja Loka, sem štirikrat sodelovala v mednarodnih izmenjavah z Dansko, in sicer dvakrat v učiteljski izmenjavi in dvakrat kot koordinatorica izmenjav z dijaki. Izkušnje in spoznanja, ki sem jih ob tem pridobila, predstavljajo pomembno obogatitev mojega pedagoškega dela.
Del programa je tudi veslanje z vikinško ladjo.	Spoznavanje Danske s kolesom.
(foto: Ana Prevc Megušar)	(iz fototeke Gimnazije Škofja Loka)
LR 60 / Sodelovanje Gimnazije Škofa Loka s Himmelev Gymnasium z Danske 310
Osebno mi je bil zanimiv vpogled v danski šolski sistem, ki daje veliko težo samostojnemu delu dijakov, je pa tako zelo povezan z dansko kulturo, da ga je žal nemogoče prenesti v slovensko okolje. Presenetile so me njihova odprtost, ekološka osveščenost in močna nacionalna zavest. Tako sem med kolesarji na Danskem, ki jih je na cesti več kot avtomobilov, vedno rada opazovala tiste, ki jim je prtljažnik krasila danska zastavica in naznanila, da kolesar ta dan praznuje rojstni dan.
Ob vsaki izmenjavi dijakov smo se vračali v Slovenijo navdušeni in še dolgo po vrnitvi zbirali vtise. V šolskem letu 2010/2011 sta bili temi izmenjave glasba in šport. Naši dijaki gotovo ne bodo nikoli pozabili navdušenega občinstva v polni telovadnici gimnazije Himmelev ob koncertu naše gimnazijske glasbene skupine The Nipple People, kakor tudi zanimivih pripetljajev na kolesarjenju po danskem podeželju in veslanju vikinških ladij po roskildskem fjordu.
Prav tako sem prepričana, da se je tudi danskim dijakom zelo dobro vtisnil v srce obisk Slovenije. Poleg naših lepot, kot so Soča, Postojnska jama in Bled, si bodo gotovo najbolj zapomnili, kako so se prvič v življenju povzpeli v gore, ki so višje od tisoč metrov. Osvojili smo namreč vrh Ratitovca in tam prespali v planinski koči. Za slovenske dijake to ni bilo nič posebnega, za danske dijake, ki imajo izkušnjo le z njihovo najvišjo »goro«, ki ni visoka niti 200 m, pa je bila to gotovo nepozabna avantura.
Ana Prevc Megušar, prof.
Preglednica projektov med Gimnazijo Škofja Loka in Gimnazijo Himmelev, Roskilde, III
	Datum izmenjave	Koordinacija
7. izmenjava dijakov: Družina nekoč in danes: kmečka, delavska in meščanska družina nekoč in danes	29. 3.-5. 4. 2008 obisk 25 dijakov iz Danske v Škofji Loki	Leif Folke, prof. Birgitte Brandt, prof.
	23.-30. 8. 2008 25 dijakov na obisku na Danskem,	Tanja Gartner, prof. Sonja Gartner, prof.
8. izmenjava dijakov: Mladi v slovenski in danski moderni literaturi in filmu	20.-27. 3. 2010 23 dijakov na obisku v Sloveniji	Birgitte Brandt, prof. Leif Folke, prof.
	28. 8.-4. 9. 2010 Škofjeloški dijaki na obisku na Danskem	Bernarda Pavlovec Žumer, prof. Alenka Kolenc Krajnik, prof.
Svečana akademija ob 60-letnici Gimnazije Škofja Loka	31. 9. 2010, Sokolski dom, udeležba mentorjev partnerskih šol, gost z Danske: Leif Folke, prof.	
LR 60 / Sodelovanje Gimnazije Škofa Loka s Himmelev Gymnasium z Danske 311
9. izmenjava dijakov: Šola, šport, glasba (projekt treh šol: Škofja Loka - Roskilde - Trst)	9.-16. 4. 2011 Danski dijaki na obisku v Sloveniji	Birgitte Brandt, prof. Leif Folke, prof. Daniela Galopin, prof.
	17.-24. 9. 2011 Škofjeloški dijaki na obisku na Danskem	Ana Prevc Megušar, prof. Nevenka Bertoncelj, prof.
3. izmenjava učiteljev: Digitalizacija v šolstvu, matura: eksterno preverjanje znanja, sodelovanje s starši	6.-10. 5. 2012 12 danskih učiteljev na obisku v Sloveniji	Leif Folke, prof.
	19.-25. 9. 2012 10 škofjeloških učiteljev na obisku na Danskem	Jože Bogataj, prof.
Po 15 letih sodelovanja se je obema šolama ponudila izjemna priložnost, da poleg rednih izmenjav posameznim dijakom v okviru Individualne mobilnosti (program Comenius) omogočimo nekajmesečno bivanje pri tuji družini in študij v tuji šoli. V šolskih letih 2012/2013 in 2013/2014 smo s pomočjo nacionalne agencije CMEPIUS izpeljali dva tovrstna programa mobilnosti.
	Datum izmenjave	Koordinacija
Program Comenius: individualna mobilnost dijakov, šolsko leto 2012/2013	1. 9.-1. 11. 2012 Laura Andersen in Kristoffer Oexenhold Jensen	mag. Nataša Zaplotnik
	5. 1.-25. 2. 2012 Urša Demšar in Nejc Vodir	Leif Folke, prof.
10. izmenjava dijakov: Kemične spremembe pri pripravi hrane	6.-13. 4. 2013 24 dijakov na obisku v Sloveniji	Birgitte Brandt, prof. Leif Folke, prof.
	24.-31. 8. 2013 23 dijakov na obisku na Danskem	Ana Prevc Megušar, prof. Nataša Šolar, asist.
Program Comenius: individualna mobilnost dijakov, šolsko leto 2013/2014	31. 8.-1. 12. 2013 Cecilie Busk Heitmann in Oliver Lausten Ohlsen	mag. Nataša Zaplotnik
	15. 12. 2013-16. 3. 2014 Katja Trampuš in Matevž Vršič	Leif Folke, prof.
11. izmenjava dijakov Kdor poje, slabo ne misli (izmenjava članov pevskega zbora)	7.-11. 5. 2014 Danski pevci v Škofji Loki	Charlotte 0land, prof.
	14.-20. 9. 2014 Člani MePZ Gimnazije Škofja Loka na študijski poti po Danski	Ana Prevc Megušar, prof. Tanja Melihen, prof.
LR 60 / Sodelovanje Gimnazije Škofa Loka s Himmelev Gymnasium z Danske 312
V vseh 17 letih sodelovanja sta bila vodstvo in učiteljski zbor obeh šol, Gimnazije Škofja Loka in Himmelev Gymnasium, stalno izzvana z demografskimi, gospodarskimi, tehnološkimi in ne nazadnje vzgojno-izobraževalnimi in političnimi spremembami obeh dežel. Zato ni naključje, da smo uspeli organizirati kar tri uspešne izmenjave strokovnih delavcev obeh šol, na katerih smo iskali pedagoške in tehnološke možnosti ter rešitve za veliko vzgojno-izobraže-valnih in administrativnih problemov, s katerimi se vsakodnevno soočamo. Kljub sorazmerno kratkim učiteljskim izmenjavam nam je uspelo okrepiti vezi med šolama in opogumiti učitelje za nove izmenjave.
Od samega začetka smo izmenjave dijakov in učiteljev snovali na bivanju pri družinah, kar nam je omogočilo globlji vpogled v razumevanje družinskega življenja. To pa je danske in slovenske dijake, včasih celo družine, tako zbližalo, da lahko govorimo o vseživljenjskem prijateljstvu.
Leif Folke, prof.
Nabralo se je ogromno izkušenj, iz katerih črpamo energijo za naprej. V tem članku ni prostora za mnenja dijakov, ki bi zagotovo povedali veliko zanimivega - teh je bilo samo v dansko-slovenskih izmenjavah več kot 400. Prepričani smo, da smo s takšno obliko nadstandardnega vzgojno-izobraževalnega dela na Gimnaziji Škofja Loka uspeli dokazati, da kljub geografski razdalji ni ovir za poglobljen in kakovosten študij izven zidov učilnic, kar lahko (p)ostane stalnica našega strokovnega in pedagoškega dela tudi v prihodnje.
Ob 15-letnici sodelovanja smo na Danskem posadili lipo prijateljstva. (foto: Jože Bogataj)
LR 60 / Sodelovanje Gimnazije Škofa Loka s Himmelev Gymnasium z Danske 313