163 Geografski vestnik 88-2, 2016, 163–167 Književnost KNJIŽEVNOST Rok Ci glič, Mat jaž Geršič, Dra go Per ko, Ma ti ja Zorn (ured niki): Di gi tal ni po dat ki GIS v Slo ve ni ji 13 Ljub lja na 2016: Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka ZRC SAZU, Za ložba ZRC, 272 stra ni, ISBN 978-961-254-929-9 DIGITALNI PODATKI ROK CIGLI^ MATJA@ GER[I^ DRAGO PERKO MATIJA ZORN 13 GIS V SLOVENIJI  Zbir ka GIS v Slo ve ni ji iz ha ja že od leta 1992. Tri naj sta knji ga v tej se ri ji nosi na slov »Di gi tal ni po - dat ki« in odraža širok na bor vse bin, ki so po ve za ne z di gi ta li za ci jo pro stor skih po dat kov in nji ho vo upo ra bo v zna no sti. Av tor ji uvod ne ga po glav ja, ki iz vrst no na do mešča običajni pred go vor, na va ja jo, da se »… z digitalizacijosrečujemoprištevilnihvsakdanjihdejavnostihv našihživljenjih,zatojedigital- niprostorvseboljnašadejanskaresničnostinpravimo,daživimov digitalnemsvetu…«. Ta mi sel nas sprem lja sko zi ce lot no mo no gra fi jo, ki za je ma ra zi ska ve raz ličnih strok, ki pri svo jem delu upo rab lja - jo geo graf ske in for ma cij ske si ste me. Kot ve le va tra di ci ja, je tudi to krat knji ga izšla ob sim po zi ju Geo graf ski in for ma cij ski si ste mi v Slo - ve ni ji (glej ru bri ko Zbo ro va nja), ki je po te kal 27. sep tem bra 2016 v Ljub lja ni. Že po hitrem pre gle du 23 pris pev kov opa zi mo, da je tre nut no naj bolj »vroč« vir po dat kov tako ime no va ni li dar (LightDe- tection and Ranging), ki je re zul tat na pred ka v  raz vo ju teh no lo gi je la ser ske ga ske ni ra nja po vršja. V geo gra fi ji je po mem ben pred vsem zato, ker omogoča iz de la vo di gi tal ne ga mo de la re lie fa ve li ke na - tančno sti. Teh no lo gi ja omo goča za jem po vršja pod rast jem in s tem de tek ci jo majh nih re lief nih ob lik. S tem na me nom jo upo rab lja jo tudi v kra so slov ju, na pri mer za od kri va nje vho dov v jame in brez na, o čemer pišeta Miha Čeka da in Pe tra Go stinčar v po glav ju o upo ra bi li dar ja v ja mars tvu. Upo rab nost lidarja so pre poz na li tudi goz dar ji (pris pe vek To maža Štur ma s so de lav ci), ki z nje go vo po močjo ugotavljajo 164 Književnost Geografski vestnik 88-2, 2016 re lief ne značil no sti gozd no gos po dar skih enot, značil no sti gozd nih se sto jev, pre poz na va jo vr ho ve dre - ves, obe ta jo pa si tudi, da bodo z nje go vo po močjo bolj na tančno za ri so va li gozd ne pro met ni ce. Li dar ske po dat ke so »vzlju bi li« še ar heo lo gi. Be nja min Štu lar in Edi sa Lozi ć vi di ta nji ho vo upo rab nost tako pri in ter pre ta ci ji ar heo loške de diščine, kot pri od ločit vah o nji ho vem ohra nja nju in va ro va nju. Za ni mi va sta pris pev ka o po kra jin skih vročih in mrz lih točkah v Slo ve ni ji av tor jev Mau ra Hr va - ti na, Dra ga Per ka in Roka Ci gliča. Naj več vročih točk, ob močij z vi so ko po kra jin sko raz no li kost jo, se na ha ja v alp ski Slo ve ni ji. Mrz le točke, ob močja z niz ko po kra jin sko raz no li kost jo, pa so, kot kaže, doma v di nar ski Slo ve ni ji. Iz po sta vi ti ve lja še »neo bičajen« GIS pris pe vek Blaža Re pe ta. Kot oboževa lec Fran - ka Zappe se je lo til iz geo graf ske ga vi di ka pre cej ino va tiv ne ga preučeva nja be se dil nje go vih pe smi. Poj mom v nje go vih be se di lih je do ločil geo graf sko lo ka ci jo. Pri delu je na le tel na ne ma lo težav, saj ni bilo tre - ba geo lo ci ra ti le države, me sta in uli ce, tem več tudi re sta vra ci je, bare, žup ni je, do mišljij ske kra je in kra je, ki da nes ne ob sta ja jo več ali pa za njih vedo le lo kal ni pre bi val ci. Re zul tat je ob sežna in raz no li ka kar - to graf ska pred sta vi tev ome nje nih lo ka cij, ki bodo umet ni ko vim oboževal cem lah ko služila kot za ni miv vir in for ma cij. Knji ga skrat ka po nu ja ogrom no za ni mi vih pris pev kov s po dročja rabe geo graf skih in for ma cij skih si ste mov in pred stav lja bo di si me to dični pri po moček, idej no iz ho dišče za ra zi sko va nje ali po glob lje - no bra nje o no vih spoz na njih v ge oin for ma cij ski zna no sti. Va bi mo vas, da si knji go og le da te v ti ska ni ali jo pre li sta te v di gi tal ni ob li ki. Sled nja je v ce lo ti do - stop na na splet ni stra ni: http://zalozba.zrc-sazu.si/p/1364. Več o os ta lih knji gah iz knjižne zbir ke pa naj de te na splet nem na slo vu: http://giam.zrc-sazu.si/sl/pub li ka ci je/gis-v-slo ve ni ji, kjer so med dru gim v ce lo ti do stop ne elek tron ske knji ge od osme šte vil ke na prej. Pe ter Ku mer franc Per ko: Od ogo le le ga do gozd natega kra sa: po goz do va nje kra sa Ljub lja na 2016: Zve za goz dar skih društev Slo ve ni je, Goz dar ska za ložba, Ju tro, 269 stra ni, ISBN 978-961-6142-28-1 V mo no gra fi ji Odogolelegadogozdnategakrasa, ki je izšla pri Gozdar ski za ložbi in za ložbi Ju tro, je na tančno in ce lo vi to obrav na van pre hod Kra sa iz go ličave v gozd no po kra ji no. Njen av tor je mag. Franc Per ko, ki je stro kov ni jav no sti poz nan pred vsem kot dol go let ni ured nik re vi je Goz dar ski vest nik. Opis do ga janj po vezan s po goz do va njem od prve po lo vi ce 19. sto let ja da lje te me lji pred vsem na preučeva - nju zgo do vin skih virov, a pri tem iz pušča ne ka te ra ob sto ječa sin tez na dela (na pri mer pris pe vek z na slo vom Odgozdadogozdaalikjejegoli,kamnitiKras?, ki je bil leta 2015 ob jav ljen v re vi ji Kro ni ka). Ugo tav - lja, da je šlo pri po goz do va nju za uni ka ten in v mno gih po gle dih tudi pio nir ski pro jekt. V naj večji meri gre za slu go za na sta nek kam ni te in ska lo vi te po kra ji ne pri pi sa ti pre ti ra ni paši s ka te ro so si Kraševci zago tav lja li preživet je. Ker je tako pu sto po kra ji no še do dat no pri za de la sončna pri pe ka in or kan ska bur ja, so bili prvi po sku si po goz do va nja, od ka te rih mi ne va več kot sto let je in pol, neus pešni. Kot na - va ja av tor, so se mo ra li bo ta ni ki in gozd ni de lav ci proble ma lo ti ti zelo si ste ma tično in z ogrom nim vložkom zna nja, zato opi su je po goz di tev kot »… veliktehničniinsocialno-ekonomskizalogaj…«. Bral cu ni po vsem ja sno na ka te ro ob močje se štu di ja na naša. Med tem ko se pri pov ze ma nju vi rov večino ma po jav lja beseda Kras, ki (pi sa na z ve li ko začet ni co) oz načuje ime pla no te nad Tržaškim za - li vom, av tor trdi, da delo za je ma širše ob močje. Čeprav be se da kras (pi sa na z malo začet ni co) oz načuje tip po kra ji ne, ki jo naj de mo tudi drug je po sve tu, av tor trdi, da naj bi za goz dar je oz načeva la ti sto ap - nenčasto ob močje v Slo ve ni ji, kjer je bil gozd v pre te klo sti v večji meri uničen. Ven dar to se je do ga ja lo tudi dru god po Slo ve ni ji.