DELEGATSKI ŽAROMET
Majska seja delegatsk« tkupščine
Za učinkovitejše delo delegatskega sistema
Delegati vseh treh zborov občinske skupš-čine so 5. maja 1983 obravnavali zelo po-membne in aktuaine zadeve, ne le iz programa naše skupščine, temveč tudi iz programa dela skupščine mesta Ljubljana in republiške skupščine. Naj omenimo le nekatere teme iz republiškega gradrva in sicer: osnutek zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter poročito o uveljavljanju delegatskega skupščinskega sistema v sedanjih družbe-noekonomskih razmerah. Ugotovitve in stališ-ča, ki jih je skupščina sprejela glede pokojnin-skega zakona, bomo objavili v Javni tribuni in vas tako seznanili z bistvom vsebine javne razprave v naši občini. Glede obravnavanja delegatskega skupščinskega sistema so de-legati posvetili še posebno pozornost stališ-čem in priporočilom, ki naj bi prispevala k še učinkovitejšemu delu celotnega delegatskega sistema. V njih je dan poudarek ne le delegaci-jam temeljnih samoupravnih delegacij in skupnosti kot hrbtenici delegatskega sistema, temveč tudi občinski skupščini kot delegaciji za republiško skupščino, skupinam delegatov, delovnim telesom, skupščini in njenim zbo-rom, racionalizactji metod in načinu dela dele-gatskih skupščin. Jasno so opredeljene tudi naloge predsedstva republiške skupščine ter izvršnih in upravnih organov, še zlasti glede zagotavljanja nekaterih pogojev za ustvarjalno delo delegatov. Skupščina je pozitivno ocenila predloženo gradivo in se zavzela za to, da se že znarie slabosti čimprej c»dpravijo. Glede na aktualnost usmeritev bomo stališča objavili v Javni tribuni, ko jih bo prejela republiška skupščina. Hkrati je skupščina kritično obrav-navala uresničevanje delegatskega sistema na področju delovanja samoupravnih intere-snih skupnosti v naši občini in zadolžila posa-mezne organe za konkretne aktivnosti, ki naj prispevajo k boljšemu delu na tem področju.
•  Nadalje so zbori skupščine obravnavali izvajanje resolucije o poiitiki izvajanja družbe-nega plana občine za obdobje 1981-1985 v letu 1982. Ugotovili so, da smo kljub zaostre-nim družbenoekonomskim razmeram cilje, ki smo si jih zastavili, v glavnem uspešno uresni-čevali in dosegli tudi določene premike, še zla-sti na področju izvoza in uvoza, delitve sred-stev za osebne dohodke, kot tudi na področju politike zaposlovanja.
•  Zbor združenega dela je posebno pozor-nost posvetil tistim OZD, ki so v preteklem letu poslovale z izgubo ali na meji rentabiinosti. Z izgubo je poslovalo 7 OZD, in to vse s področja gospodarstva, ki so dosegle 481.550.231 din izgube, kar pomeni 68,85% vseh izgub v go-spodarstvu Ljubljane. Od te izgube je ostalo še nepokritih 21,41 %. Izgube predstavljajo 24 % celotnega prihodka teh OZD oziroma 66%
dohodka. Na meji rentabilnosti pa je poslovalo 55 OZD pretežno s področja industrije Zbor je odločno terjal, da organizacije, ki so poslovale z izgubo oziroma na meji rentabilnosti.čimprej pripravijo analizo in akdjski program za od-pravo izgub oziroma izboljSanje svojega po-slovanja. Hkrati je zahteval, da izvršni svet zbor tekoče obvešča o tej problematiki in v skladu s svojimi pristojnostmi tudi ukrepa.
•  Delegati zbora združenega dela so po-sebno pozornost posvetili tudi razvojnim mož-nostim Slovina v prihodnjih dveh desetletjih. Dosedanjo poslovno orientacijo SOZD sq enako kot izvršni svet, ocenili kot uspešno ter še posebej pohvalili njegova prizadevanja v agroindustrijski proizvodnji ter njegov koncept povezovanj v širšem jugoslovanskem prosto-ru  na dohodkovnih odnosih ter vse uspeš-nejše vključevanje v mednarodno menjavo dela. Podprli so predlagani razvojni koncept temeljnih dejavnosti ter razvojne in investicij-ske načrte Slovina na sedanji lokaciji v občini, še zlasti glede njegovih izvoznih usmeritev.
•  Upoštevajoč program dela skupščine mesta Ljubljane so delegati občinske skupš-čine razpravljali tudi o preskrbi prebivalstva v mestu in v občini ter o delovanju svetov po-trošnikov v naši občini. Menili so, da je bila preskrba v glavnem zadovoijiva ter pozitivno ocenili predlagane usmeritve za izboljšanje stanja na tem področju, s poudarkom na še te-snejšem medsebojnem sodelovanju, in to do-hodkovnem, OZD, kot tudi sodelovanju zdru-ženega dela s SIS za preskrbo, kmetijskimi zemljiškimi   skupnostmi,   občinskimi   skup-nostmi za pospeševanje kmetijstva, samou-pravnim skladom za intervencije v kmetijstvu ter drugimi dejavniki, ki lahko prispevajo k še boljši preskrbljenosti Ljubljane.
•  Ob obravnavi poročila o gradnji objektov samoprispevka II. in III. so delegati občinske skupščine dali vse priznanje skupščini samo-prispevka II. ter vsem drugim dejavnikom, ki so prispevali k uspešni realizaciji programa sa-moprispevka II., hkrati pa terjali, da je treba^ storiti vse, da bi tudi program III. samopri-spevka čim uspešneje uresničevali v skladu z našimi  možnostmi.  V  sedanjih  zaostrenih družbenoekonomskih razmerah si je treba še tem bolj prizadevati za gospodarno in varčno ravnanje s sredstvi III. samoprispevka.
•  Ob obravnavi uresničevanja dmžbenega dogovora o kadrovski politiki so delegati opo-zorili, da gradivo, ki prikazuje stanje ne le za območje občine, temveč celotne Ljubljane, kaže, da je dosežen sicer določen premik, da pa so še vedno prisotne številne slabosti in da kadrovska politika še ni povsod postala se-stavni cfel politike razvoja v posameznih OZD in samoupravnih skupnostih.Anka Tomlnšek