Za delovanje krajevne kon-ference SZDL Stari Vodmat v mandatnem obdobju od 20. marca 1975 do 30. novembra 1978 je značilnavelikapolitična razgibanost tako glede snova-nja kot uresničevanja z novo ustavo opredeljenih samou-pravnih družbenoekonom-skih odnosov in političnih do-govorov. Široka družbena ak-tivnost organiziranih sociali-stičnih sil je bila v tem obdob-ju usmerjena predvsem v utr-ditev pomembnih novih vre-dnot samoupravne socialistič-ne družbe v krajevni skupno-sti, v občini, mestu, republiki in zvezi. V tej aktivnosti je po-membno vlogo odigrala zlasti SZDL kot enotna politična in akcijska fronta naprednih družbenih sil, ki je bila učin-kovito udeležena v vseh naj-pomembnejših družbenih do-govorih, odločitvah, reševa-njih ključnih družbenopoli-tičnih vprašanj in uresničeva-nju skupnih dogovorov in po-litike. V povezavi z Zvezo ko-munistov, kot vodilno, idejno in politično silo, delovni lju-dje in občani v krajevni skup-nosti usmerjajo njen družbeni in ekonomski razvoj najbolj neposredno in samoupravno ravno preko krajevne organi-zacije SZDL.
Krajevna konferenca je ves čas ustvarjalno sodelovala v utrjevanju         samoupravne
preobrazbe krajevne skupno-sti kot bistvenega elementa
Velika razgibanost
občine in njenega sistema sa-moupravljanja. Pri tem gre predvsem poudariti njeno vlogo ob volitvi delegacij za skupščine družbenopolitič-nih in samoupravnih intere-snih skupnosti, pri čemer ak-cija SZDL ni omogočila le podporo novi zasnovi družbe-ne ureditve in odnosov v kra-jevni skupnosti in občini, temveč je hkrati pomenila vzporeden prispevek k vklju-čevanju najširših množic de-
lovnih ljudi in občanov v do-sledno uveljavljanje teh od-nosov. S tem so bila tesno po-vezana vsa temeljna vpraša-nja kadrovske politike, zasnb-vana na zagotavljanju maksi-malnega demokratičnega šir-jenja kadrovske zasnove in vključevanju ter aktiviranju čim večjega števila delovnih ljudi in krajanov, zlasti mladi-ne in žensk, v različnih obli-kah samoupravljalskih funk-cij in družbenopolitičnega an-gažiranja.
Resno so bile zastavljene mnoge naloge na področjih družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazume-vanja ter v bitki za nove od-nose v ustvarjanju in delitvi dohodka, opredelitvi in izpe-ljavi družbenega načrtovanja. Pri tem je bila zlasti pomemb-na vloga SZDL pri pripravah in izpeljavi referendumov za samoprispevek v mestu Ljub-ljana. Zavedajoč se pomemb-nosti združevanja sredstev delovnih ljudi in občanov s samoprispevkom pri zagotav-ljanju in uresničevanju na-daljnjega razvoja krajevne skupnosti, občine in mesta Ljubljane, se je krajevna kon-ferenca SZDL skupaj z vsemi drugimi družbenopolitičnimi organizacijami zavzela za real-no in pravilno sestavo progra-mov financiranja izgradnje objektov družbenega standar-da krajevnega in širšega po-mena in za pravilno in pravo-časno osveščanje krajanov v akcijah samoprispevka. S tem je bilo tesno povezano vklju-čevanje krajevne skupnosti v sistem samoupravnega plani-ranja.
- Sistem samoupravnega združevanja dela in sredstev nima namena samo zagotoviti materialno    osnovo    samou-
pravljanja v krajevni skupno-sti, temveč razviti tudi samo-upravne odnose v krajevni skupnosti. Z razvojnim pla-nom krajevne skupnosti se opredeljuje tudi razvoj sa-moupravnih odnosov in ak-tivnega vključevanja delov-nih ljudi iz temeljnih organi-zacij združenega dela v kra-jevni skupnosti v razreševa-nje vseh bistvenih vprašanj zadovoljevanja skupnih po-treb v krajevni skupnosti in krajanov v reševanju proble-mov temeljnih organizacij združenega dela pri uresniče-vanju razvojnih programov in samoupravljalskih odnosov.
To pa je možno samo, če so vse možne oblike obveščania delovnih ljudi in krajanov iz-koriščene v največji možni meri. Samo obveščeni in osveščeni delovni ljudje in krajani se lahko kvalificirano vključujejo v samoupravno odločanje. Sistem obveščanja pa je lahko uveden direktno preko zborov občanov v kra-jevni skupnosti ali preko kra-jevnih in občinskih glasil SZDL. Tako enega kot drugega se v krajevni skupnosti še ve-dno premalo poslužujemo.
In ne nazadnje je krajevna organizacija SZDL tudi me-sto neposrednega dogovarja-nja o uresničevanju načel splošne ljudske obrambe. Preko odbora za splošno ljud-sko obrambo je krajevna kon-ferenca SZDL organizirala dejavnosti, ki razvijajo pri-pravljenost prebivalstva za splošrio ljudsko obrambo in družteno samozaščito in mo-ralnopolitične kvalitete, ki so pogoj za podružbljanje ob-rambnih priprav in učinkovi-to obrambo naše socialistične skupnosti.