Poštnina v državi SHS pavšalirana. Stane: Za celo leto.....K 30- za pol leta......« 15'— za četrt leta.....« 7'50 za 1 mesec......« 2'50 Posamezna številka 1 K. Uredništvo in upravništvo je v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem rotovžu), pritličje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik. Stcv. 37 Ptuj, 12. septembra 1920 II. letnik Nekaj besed k bližajoči se trgatvi. Pri nedvomno velikem napredku, kterega opazujemo pri obdelovanju vinske trte po nastopu trtne uši, se je pravzaprav čuditi, da je drugi del vinarstva, namreč kletarstvo ostalo še precej na isti stopnji, na kateri je bilo pred pojavom tega škodljivca. Marsikateri je sicer dober vinogradnik, a prav slab kletar. A napredek je povsod potrebno in če je potreben pri gojenju vinske trte, ni nič manj potreben pri gojenju vinskega pridelka; saj je zdavnej dognana resnica, da jo vinoreja tem dobičkonosnejša, čim popolnejše je kletarstvo. Marsikteri vinogradnik se je že prepričal sam, da je kupec sicer občudoval in hvalil njegov lepo obdelan vinograd, a njegovo vino pa imenoval brozgo ali Čorbo, ki ima razne okuse, samo vinskega ne in ktere ne more rabiti. Pri slabem kletarjenju se pač pokvari tudi pridelek iz lepega in dobrega grozdja. Pri dobri volji in pri vpoštevanju na razpolago stoječih navodil in nasvetov bi se lahko preprečili mnogi običajni pogreški bolezni, ki delajo vina manj vredna in suh naš narodnogospodarski žep. In ker imamo že ob trgatvi priliko vplivati na kakovost bodočega vina, je pač važno, da določimo pravi čas trgatve ter da isto izvršimo z največjo skrbnostjo. Posebno važna je pri nas določitev časa trgatve, kajti le premnogokrat se brez pravega vzroka prerano bere. To tudi marsikdo uvideva, a ne vpošteva. Znan mi je slučaj, da se je neki vinogradnik, ki je prerano bral in dobil zato pravo kislico, rotil, da bode postavil v vinograd kamen z vsekanim napisom, kedaj mu je v bodoče iti brat; d<> prihodnje jeseni pa je pozabil na kamen in na vse skupaj ter je bil eden prvih, ki so pričeli prerano s trgatvijo. Ravnal je kakor mnogi drugi proti boljšemu lastnemu prepričanju, boječ se, da mu par jagog segnije. M nH ttn in Smolam. (Konec.) Ker se mu pa je to delo zdelo prerobato, bil bi rad skadil iajfico tobaka, ali zažgati ni mogel, ker v nobenem žepu ni bilo žvep- lenke najti. — Zdaj bi bil rad svojega soseda Kebra, ki je spredaj kučiral, nagovoril — ali tega ni smel, zato je samo prav na glas rekel: „Saparment — zdaj bi dal kaj za to, ko bi imel kakšno žveplenko !" Kebra je nekaj zbodlo, ali bil je pretrd in molčal je dalje. Peljala sta se dalje, naenkrat pa je Smolar zakričal: „Kapa kosmata, takšen afokat pa mora že res lepe groše zaslužiti." S tem je pa zadel prav v sredino, v Črno, kajti Keber je ravno tudi o tem premišljeval in tukaj mu je ušlo : „Mora že tako biti; koliko pa ai moral dati ?" Smolar sedaj ni več mislil na zaprisego in rekel: „Štirideset kron je hotel, da bo pričel, potem pride v nedeljo sam k meni, da bo kraj pregledal in moja žena naj mu par rac speče in nudlne in kole naredi." Tu se je Keber glasno zasmejal in Ob času zorenja pa zaleže par dni čakanja veliko, kajti grozdje pridobi vsak dan na sladkobi in izgubi na kislini, mohenice postanejo dan za dnevom tanjše, vsebina jagod pa sočnejša: vse to torej v obilni meri odvaga izgubo, ki zna morebiti nastati vsled tu in tam se pojavljajoče gnilobe. Kaj drugega je seveda, če gniloba prav močno nastopa; tedaj se lahko vsled čakanja več izgubi, kakor pridobi. V takih slučajih je treba podbirati, včasih tudi splošno brati. Vendar se taki pojavi dogode že bolj proti pravemu času trgatve. Nikakor pa ni opravičeno, pri nas pričeti s trgatvo pred oktobrom ali že celo v sredini septembra, kar se je v zadnjih letih po nekod dogajalo. Ni treba ravno posnemati vsakega strahopetca, ki se trese za vsako jagodo in prične trgati, če le vidi kje kako gnilo ali od ptičev, oziroma muh načeto jagodo, ne oziraje se na to, je-li grozdje zrelo ali ne. Taka pienaglica posameznikov pokvari dostikrat kakovost vin celega okoliša, kajti za prvim pričnejo trgati drugi in marsikateri, ki bi*icw rad še čakal, je primoran tudi pričeti, sicer postane njegov vinograd pribežališče vseh grešnikov, krščenih in nekrščenih. Bere naj se, kadar je grozdje zrelo in to je, ko prično pecelji leseniti, jagoda pa dobivati na solnčni strani rujavkasto barvo, da zgledajo, kakor bi bile opečene. Ob enem postaja listje rumenkasto, kar je znamenje, da mu že pojema sladkobotvorna moč. To je torej pravi čas trgatve. Nadalje naj se ne trga, dokler je grozdje mokro bodisi od rose ali dežja, ker zamore ta voda zdatno poslabšati pridelek. Le v slučaju, da nastopi dolgotrajno, deževno vreme, ki povzoča močno gnitje, ne kaže odlašati s trgatvijo, a tudi ob takih prilikah naj se vsaj počaka, da preneha deževati. (Konec sledi.) Gospodarstvo. rekel: „ Je li mogoče ? Moj je pa kar petdeset kron zahteval in priti hoče v nedeljo pogledat in tudi mu naj kaj pripravim, kakšno piško ali kaj druzega tacega dobrega," „0 norec, norec !" pravi Smolar in potem sta zopet premišljevala. Ker pa je prisega (da ne bodeta med seboj govorila) tako prelomljena, govorila sta dalje in zmerjala čez afokate ; eden čez afokata Krumauzerja, drugi čez afokata Grimpelkauzerja. Pri vaškem krč-marju sta se zopet ustavila, pila in o tožbi govorila dalje. Podati se ni hotel nobeden, denarja, rac in pišek advokatom pa tudi nista privošila in bi gotovo ne prišla domov, ko bi krčmar ne bil pametnejši. On prinese svojo mero vina, ker tako daleč je že prišlo, da sta pila iz enega vrča in pravi: ,, Glej ta, ljuba moža — ta zgodba je čisto priprosta!', Podati se noče nobeden, to že zaradi značaja ne, ali kako pa bi bilo, da bi vidva to reč na čisto drug, zvijačen način spravila s tega sveta ? Pazita torej : Franček in Trezika bodeta se vendar skupaj ženila — —!" „Ni res to !u zarezi se Keber. „Iz tega ne bo nič !" zarjove Smolar. — „Le nikar ne tako ne vpijta — jaz že tako dobro slišim", pravi Naprava sadjevca. Da bo sadna pijača res prav dobra ter imela duh in okus tistega prijetnega ,,mirisa", ki ga duhamo v kleteh ali shrambi, kjer so hranjena jabolka, je potrebno to-le : Kadar otreseš jabolka, ne prešaj jih takoj, pusti jih ležati v senčni in suhi shrambi, da začnejo dišati, in ko vohaš prijeten vonj, tedaj jabolka stolči ter stolčene pusti zopet v kadi ali kaki drugi posodi vsaj 24 ur skupaj, v hladnem času tudi 48 ur in šele tedaj prešaj, ker ravno v olupku je tisti prijetni vonj, kateri se iz olupkov izloči ter preide v pijačo. Moram pa še omeniti, da se naj operejo vsa jabolka, predno se stolčejo, v snažni vodi, gnila in črviva pa odstranijo za drugo porabo, kot za jesih ali pa kot prihuho za svinje. Tako narejena pijača mora pa priti v ravno-tako snažne sode, ni torej rep. kakor je marsikdo mnenja,|češ, za jabolčnikje vsaka posoda; ravno nasprotno: za dober jabolčnik mora biti prav tako osnažena in zdrava posoda, kakor za dobro vino. Tako napravljeni jabolčni mošt se pusti, ako ne začne kipeti, 24 ur pri miru, da se drože vsedejo, potem se pa pretoči in šele pretočen pusti kipeti. Nadaljno ravnanje je isto kot z vinom, pretaka se koncem prosinca, v zgodnji spomladi itd. Sod mora biti vedno poln in ne sme biti v kaki gorki kleti. Nedavno je nekdo piscu teh vrstic oporekal, da jabolka, ako dalje časa leže, ne dajo toliko mošta kot sveže. Imel je deloma prav, ali sok, ki ostane v del j P»aa ležečih jabolkah, se izrabi na ta način, da se na tropine, ko se vnamejo, nalije vode, to pusti 8 do 20 dni, potem izpreša; na tak način dobiš ravnotako dober in okusno dišeči jesih, kakor je bila poprej jabolčnica. Leta 1900, ko je bilo toliko sadja, da krčmar ,,ali pustita me vendar izgovoriti. — na primer, onadva se vzameta, potem daš ti svojo njivo Frančeku in ti svojo njivo Treziki za doto in tako prideta potem ovi njivi skupaj in noben zlodej se celo življenje ne bo več prepiral ali kavsal za to!" Kmeta sta še dolgo eden v druzega z odprtimi usti zijala, dokler ni Keber krepko s pestjo po mizi udaril in rekel: „KrČmar ima prav!" Zdaj pa je po mizi vsekal tudi Smolar in kričal: „Prav imaš! Potem sta izpila še dve meri ljutomeržana, krčmar pa si je za „poglihanje" in dober svet izgovoril samo oni dve raci, ki sta bili namenjeni advokatom. „Krajcfidel" vsedla sta se skupaj na voz, vzela mero vina še s seboj in sta tako vesela, popevajoče se pripeljala domov. Ko so ju domači zagledali, priletelo je vse vkup, kar leze in živi, Kebrovka in Smolarca, Franček in Trezika ter ugibali, kakršen čudež se je zgodil. Skobacala sta se z voza in Kebrovka je prašala: „Odkod pa sta vendar prišla ? In kako je s pravdo ?" Smejali so se in Keber je rekel: ,,Pravda — da! pravdo sva dobila midva, stroške bodo tokrat plačali afokati!" — _ 2 — še nikdar poprej in tudi ne pozneje, so prodajali posestniki jabolčnik polovnjak po 5 do 6 goldinarjev, torej liter po 2 krajcarja ali 4 vinarje. V neki gostilni je gostilničar vsled pomanjkanja posode ljudem, ki so prišli v gostilno samo jest in ne pit, brez naročila prinesel vsakemu gostu vrček dobrega jabolč-nika ter mu pri jedi kratkomalo zaračunil po 4 vinarje. To so bili zlati časi, menda se ne bodo ponovili nikdar več. Iz tega leta sem povabil prijatelja, da ga prepričam, kaka pijača da se na Nemškem dela iz naših jabolk iz Slovenskih goric, na Severno Štajersko v Hartberg k Ant. Schafrler-ju, kjer je šola za pridelovanje umetnih sadnih pijač in tam je moj prijatelj pil sadni „šampanjec" iž naših jabolk, ki je stal takrat na veliko liter 2 K, pri nas tu pa hektoliter 4 K. Seveda, da je tam bila priprava tega „šampanjca" nekako po mojem zgoraj navedenem receptu, dodana je bila umetno očiščenemu soku le ena kavina žlica dišečega izvlečka ter 5 dek rektificiranega špirita iia liter in nič več. A nikdo bi ne verjel, da je kapljica sadjevca zraven. Leta 1908 je bilo zelo rodovitno sadno leto, jabolke so bile skoraj brez cene, takrat sem naredil na vla-stelinstvu M. Bistrica mnogo polovnjakov ja-bolenika po navedenem načinu in vsak kupec je hotel preje kupiti jabolčnik nego vino. Mnogi so mnenja, da se mora jabolčniku, ako hočemo, da bi bil dober in trpežen, pri prešanju dodati vode. Ne, in stokrat ne ! Nasprotno, kdor hoče imeti močan in stalen jabolčnik, ne sme priliti niti kapljice vode. Pač pa je potrebno, da se daje k sladkim jabol-kam ali hrušovcu po potrebi kislega soka od lesnik in ravno ta kislina, katera je trpežno-sti pijače nujno potrebna, jo napravi stalno dobro in zaradi čreslovine tudi čisto. Opozarjam še posebno na to, da bo sadno drevje v veliki sili, ono mora dajati svojemu sadu vse moči, da ga izredi, a pri tem samo ne usahne in za vedno ne umre, je nujno treba, da mu po mogočnosti priskočimo na pomoč s tem, da naredimo pod krono drevesa nekaj luknjic z ozko motiko, v te jamice nalijemo zredčene gnojnico, to po večerih in nikoli v jutro. Ako je gnojnica vodena, je dobra ; močna in gosta pa se mo. ra z vodo do in čez polovico zredčiti. To naj bi se storilo drevescem, ki se nahajajo na obrežju v suhljati prsti, dočim istim po mokrota«, ni dvorišču ni neobhodno potrebno. V. Kosi (Makole-Poljčane.) * • Vrednost našega denarja. Finančnemu ministru Stojanoviču se je bilo posrečilo, da so je začela dvigati vrednost našega denarja. Bilo je to v mesecih juniju in julija. Cene raznemu bla, u, zlasti pa manufakturnemu so se radi tega precej znižale, skoro za polovico, ker je bil naš dinar dosegel italijansko liro. Prišla pa je v juliju ministrska kriza in vrednost našega denarja je začela padati in še pada, ne sicer proti avstrijskim kronam, pač pa proti liri in frankom. Za 100 naših kron dobiš še vedno kakor julija 235 avstrij-kih kron, italijanskih lir pa še samo 19 (v juliju 25), švicarskih frankov pa 55 (v juliju 7-55). Ko se je sedaj ministrska kriza končala, je isti finančni minister takoj zopet začel delati za zboljšanje naše denarne vrednosti. Odredil je nove državne kurze, vsled katerih se bo menjavalo pri državnih blagajnah 100 franc. frankov za 150 dinarjev, 100 italijanskih lir za 105 dinarjev, 1 dolar za 20 dinarjev, 100 švicarskih frankov za 308 dinarjev in 100 češkoslovaških kron za 40 dinarjev. Razen tega je sklical konferenco vseh bankirjev in pridobitnih krogov, ki naj bi razpravljala, kaj je potrebno storiti za zaščito naše valute. Sklenili so: 1. Da se dvigne naša valuta, je treba, da se osvobodi in pospeši izvoz vseh predmetov, razen onih, ki so neizogibno potrebni za obnovo zemlje in prehrano prebivalstva. 2. Izvaža naj se za našo in ne za tuje valute. 3. Devizna centrala naj se takoj ukine. 4. Revidirati se mora uvozna carina. Treba je, da se zmanjša za nektere predmete 5. Treba je omejiti uvoz luksuzne- ga blaga tako, da bo postala naša zunanja trgovina aktivna. Monopolni zakon veljaven za vso kraljevino. Upravni odbor državnih monopolov je sklenil, da se monopolni zakon, ki je do sedaj veljal za Srbijo, razširi od sedaj na vse kraje Jugoslavije. Kuhanje žganja za domačo potrebo dovoljeno. Po obvestilu finančnega ministrstva je uvrščen v finančni zakon za 1920—1921. poseben predpis, s katerim se dovoljuje v določeni meri kuhanje žganja za domačo potrebo brez plačevanja davka. Ta predpis stopi v veljavo istočasno s sprejemom finančnega zakona in bo v veljavi za Hrvatsko, Vojvodino, Slovenijo, Bosno in Dalmacijo. Tvornica vžigalic v Rušah je prešla v narodne roke. Pudjetje je prevzela družba z omejeno zavezo. Z obratom bo pričela v kratkem. IZVOZ Sliv. Iz naše države se izvažajo velike množine sliv. Glavni kupec je Nemčija, Avstrija pa vsled svoje slabe valute le posre dovalec V zabojih po 25 kg, postaja ob Savi in ocarinjeno, stanejo slive po 15 K kilogram neto. Avstrijski posredovalci ponujajo v Slovenskih goricah in mariborski okolici za sveže slive po 60 vin. do 1*50 K kilogram. Res so naše slive kakovostno manjše od bosanskih, vendar je ta cena vsekakor prenizka. Veliko škode trpi na« sadjerejec, ker ni nikogar, ki bi se pečal s sušenjem in izvozom sliv. Lepo etuirano blago se prav lahko pro. da na Francosko in Angleško. Živinorejci, pozor pred slinovko in parkljevko ! Da se prepreči prenos kužne živinske bolezni slinovke in parkljevse iz nemške Koroške in nemške Štajerske v Slovenijo, je izdala deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani naredbo: Dognano je, da je več okrajev Koroške in Štajerske, ki pripadajo Nemški Avstriji, zakuženih po slinovki in parkljevki. Ta kužna bolezen se nagloma širi in je zelo nevarna živinoreji. Zakuženi so skoro vsi okraji Koroške in Štajerske, ki pripadajo Nemški Avstriji, zlasti okraji : Sv. Vid, Spital, Wolfs-berg in Šmohor na Koroškem, Judeuburg, Hartberg, Nemški Lonč, Gradec in Lipnica na Štajerskem. Da se prepreči prenos te nevarne kužne bolezni v Slovenijo, zlasti v naše obmejne okraje, se določajo sledeče varnostne odredbe : 1. Strogo je prepovedan V;iak uvoz parklj?»te živine kot goved, ovc, koz in prašičev bodisi po železnici ali drugače iz vseh krajev Koroške in Štajerske, ki pripadajo Nemški Avstriji. 2. Prepovedan je vsak promet s parkljato živino iz glasovalnega pasa B v pas A in tudi nasprotno. 3. Osebam, ki prihajajo po svojem poklicu v do-tiko s parkljato živino, torej: mesarjem, klal-cem, gostilničarjem, živinskim trgovcem, re-zarjem, konjačem itd., katerih bivališče je v enem navedenih političnih okrajev Nemške Avstrije, je strogo prepovedano, hoditi v Sloveniji od vasi do vasi ali od dvorca do dvorca v kakršenkoli namen. Za prestopke te na-redbe so določene zelo ostre kazni. Naše kmetsko ljudstvo naj vsak tozadevni prestopek v svojo lastno korist nemudoma naznani oblasti. Kaj moramo vinogradniki zahtevati od naše vlade. Piše Robert Košar. Ker je vlada vsled nepoznanih razmer v naši novi državi izdala odredbe, ki so stagnirale ves naš promet posebno z inozemstvom, moramo ji pojasniti naše želje in zahteve, katere hočem na podlagi pogovorov z vinogradniki in raznih poročil v listih zbrati in formulirati sledeče : 1. Država naj ščiti vinarstvo in vinsko trgovino kot skupno last troimenega naroda. 2. Pri centralni vladi v Beogradu naj bo strokovnjak, ki soodločuje pri vseh haredbah, ti-čočih se vinarstva. Ta uradnik-strokovnjak je soodgovoren za izdane odredbe. 3. Kmetijsko strokovne in gospodarske organizacije naše države se naj pritegnejo k obravnavi važnih vprašanj iz vinarstva in vinske trgovine. 4. Država naj na Dunaju nastavi pri našem poslaništvu v svrho informacije strokovnjaka vinske trgovine, ki bo iskal tudi vezi z nemškimi, čehoslovaškimi in poljskimi vinskimi trgovci. 5. Vino mora biti prosto izvozne ca- rine, ali da se ista vsaj ne zviša. 6. Izvoz vina ne sme biti vezan na izvozna dovoljenja. 7. Za vinske pošiljatve se morajo na železnicah uvesti izjemni, kolikor mogoče nizki tarifi. 8. Vse priprave, orodja in materija!, ki se rabi v vinogradu in v kleteh za potrebe jugoslovanskih vinogradnikov, naj bo prost uvozne carine. 9. Prazna vinska posoda za vinske pošiljatve v inozemstvo se naj uvaža brez carine. 10. Železnico naj jamčijo za vse vinske transporte. 11. Vinski davek, ki se pobira le v nekaterih delih naše države, se naj odpravi. 12. Pri sklepanju trgovskih pogodb z Nemško Avstrijo, Čehoslovaško in Poljsko se naj vlada ozira tudi na izvoz našega vina. Države, ki rabijo naše žito, ne smejo otežkočiti uvoza našega vina. Poiam te točke v korekturo in dopolnitev. Delajmo, da nas ne prehitijo Italijani na inozemskih trgih vina! Pozor vinogradnikom! Vinogradniki, katerih skupni dohodki so se vsled plesnobe ali drugih uim znižali za eno tretjino, imajo pravico do odpisa davka, ako vložijo kolesa proste prošnje pri davčni oblasti tako pravočasno, da je še mogoče škodo konštatirati. Določbe glede izvoza. Z ozirom na nejasnosti glede izvoza podajamo sledeče pojasnilo: Načeloma je izvoz vsega blaga§dovoljen. Za-branjen pa je v smislu čl. 2. naredbe od 10. avgusta 1920 izvoz sledečih predmetov: 1. oves; 2. konji in kobile, razen starih preko 16 let. Izvoz teh (nad 16 let starih) konj se mora vršiti samo preko štirih sledečih cari-naren: Gjevgjelija, Subotica, Špilje in Koprivnica. Na teh carinarnicah pregleda živino-zdravnik živino in potrdi na carinski deklaraciji, da so konji stari nad 16 let. 3. Goveda, izvzemši vole nad 10 let, pitani voli. Formalnosti glede izvoza teh volov so iste kakor pri konjih nad 16 let. 4. ovce. 5. volna in volneni izdelki, izvzemši preproge. 6. goveje, telečje, bivolove, konjske in oslovske koža ter njih izdelki. 7. ovsena moka. 8. sladkor. 9. premog; 10. mineralna olja; 11. kristalna voda, pečena, kaustičn«, voda, natrijev hidrat in natrijev bikarbonat; 12. zlato in srebro ter izdelki; 13. staro in sirovo železo, navadno jeklo v palicah in polupredelano, izvzemši hladno valjano obročasto železo. Vsi drugi predmeti, ki niso tu našteti, se smejo izvažati. Samo glede pšenice, oziroma pšenične moke velja omejitev, da se sme izvoziti do 15 000 vagonov. Potrebno je naglasiti, da je sedaj dovoljen izvoz tudi v Madžarsko, ki je bil doslej prepovedan. Izvozna carina se plača pri glavnih carinarnicah, in sicer v Sloveniji: v Ljubljani, Mariboru, Boh. Bistrici, Žihpolju, Borovnici in Celju. Valuta se osigura pri delegacijah ministra financ ali pa v Beogradu pri devizni centrali. j Dopisi. i..........................................................J Državna realna gimnazija v Ptuju. Vpisovanje v I. razred pismeno do 16. septembra ali 17. septembra od 8.—9 ure, vpisovanje novih dijakov v II.—VIII. razred 17. septembra od 9.—11. ure, vpisovanje starih dijakov 18. septembra od 10. —11. ure. Sprejemni izpit za I. razred 17. septembra, pismeno od 9.—11. ure, ustno popoldne, event. sprejemni izpiti za II.—VIII. razred 16. in 17. septembra, ponavljalni in naknadni izpiti 16. in 17. septembra. Predloži se krstni list in zadnje izpričevalo. Ravnateljstvo. Deška meščanska šola v Ptuju. Šolsko leto 1920/21 se prične dne 16. septembra 1920. Vpisovanje novih učencev se vrši dne 16., 17. in 18. septembra od 9.—12. ure pred-poldne v pisarni šolskega poslopja pri okrajnem glavarstvu. Sprejemajo se učenci ljudskih šol, ki so s povoljnim uspehom dovršili najmanj 5. šolsko leto. Razen šolskega izpričevala in krstnega lista treba za sprejem še podatke o domovinski pristojnosti in o bivališču starišev. Učenci, ki so dovršili 5. šolsko leto na javni ljudski šoli, morajo napraviti sprejemni izpit iz slovenščine in računstva. Vsi drugi učenci, ki so dovršili 6. ali 7. šolsko — 3 — leto na večrazredni javni ljudski šoli s po-, voljnim uspehom, se sprejemajo brez sprejemnega izpita. Sprejemni in prestopni izpiti se vrše 18. septembra 1920. V pojasnilo strankam, ki imajo pri sodišču vložene tožbe : V Ptuju je bilo svoječasno 9 sodnikov, ki so lahko sproti opravljali vse sodnijske posle. Sedaj imamo žalibog le 5 sodnikov in še te le na papirju, kajti eden izmed njih je navadno izven Ptuja zaposlen, tako da imamo dejansko samo 4. Opravkov ima sodišče posebno kazensko več, nego preje, ko je bilo 9 sodnikov. Trebali bi jih sedaj gotovo najmanje 10. To pičlo število sedanjih sodnikov kljub najboljši volji in kljub vsem nečloveškim naporom ne more sproti opraviti vsega dela, temveč taisto vsled danih razmer zaostaja. To poročamo vsled tega, da stranke ne bodo predbacivale krivde odvetnikom, da ne spravijo njihovih tožb naprej, in ne sodnikom, da preveč počasi poslujejo. Ko bodo tekom prihodnjih let napravili naši mladi pravniki izpite, bomo imeli gotovo dovolj slovenskih sodnikov. Skakanje cen se vrši dandanes s kinema-tografično naglico. Trgovci, dobre stare tvrd-ke, trpe pri tem mnogokrat ravnotako škodo, kot konzumentje. Veletržcc g. Ivan Veselic v Ormožu je izgubil nedavno samo pri sladkorju skoraj stotisoč kron. Razglas. Dne 16. septembra 1920 se prične redni šolski pouk na tukajšnjih ljudskih in meščanskih šolah. Stariši šoloobveznih otrok se opozarjajo, da vpišejo svoje otroke dne 15. septembra 1920 od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure (od 2. do 5. ure) pri svojih šolskih vodstvih, kjer dobijo nadaljna navodila. Najdeni denar. V petek dne 3. septembra t. 1. se je našel v neki trgovini v Ptuju večji denarni znesek. Lastnik, ki je očividno ta denar tam pozabil, naj se glasi v upravni-štvu „Ptujskega lista." Trafikanti pozor! Da se sigurno naroči tobak 18 t. m. naj vsi trafikanti do tega dne vplačajo naročnino. Za one, kateri niso pravočasno vplačali, se tobak ne bo naročil. Samoumor. Franc Bračič, star 25 let, posestnik in odbornik v Cirkulanah, občine Sv. Barbara v Halozah se je 28. avgusta zvečer zastrupil z morfijem ter je v kratkem času na to umrl. Kot vzrok navaja v pismu slabe družinske razmere. Projekt železnice Murska Sobota-Ljutomer-Ormož. Dne 25. avgusta t. 1. vršilo se je v prostorih „Jugoslovanskega inženirskega podjetja'' v Mariboru zborovanje interesentov za zgradbo železnice Murska -Sobota-Ljutomer Ormož (prekmurska železuica), kateremu so prisostvovali razen zastopnika deželne vlade, gosp. okraj, glavarja dr. Lajnšiča, tudi gosp. okrajni glavar dr. Pirkmaier iz Ptuja, civilni komisar za Prekmurje g. dr. Lipo/ščak, g. major Jaroslav Koser, mestne komande mariborske, kot zastopnik vojaške oblasti, ter trije inženirji švicarskega podjetja, katero namerava financirati in izvršiti zgradbo te železnice. Gosp. dr. Stiker, gerent mesta Brežice, je kot podpredsednik pripravljalnega odbora otvoril zborovanje, nakar je gosp. Kari grof Chorinski podal obširno sliko o obstoječem projektu te železnice, katera naj bi tvorila glasom sklepov sentžermenske konference del svetovne tranzitne proge Gdansko-Bratislava-Rjeka, ter nas zajedno gospodarsko zbližala s Prekmnrjem, ki je danes odrezano od vsake zveze s sosedno Slovenijo. Gospod industrijalec Viktor Kukovec iz Ljutomera je nagiašal potrebo takojšnjega pri-četka del iz gospodarskih razlogov ter izjavil, da zahteva tudi vojaška oblast zgradbo te strategično važne železnico. Zastopniki švicarskega konzorcija so opisali pot, ki bi bila najpripravnejša za udejstvovanje projekta, nakar se je sprejela »oglasno rezolucija gosp. dr. Stikerja, po kateri se naj brez odloga vrše potrebni koraki pri deželni vladi v Ljubljani, kakor tudi pri centralni vladi v Beogradu v svrho dovoljenja koncesije za zgradbo ia izdatno subvencijo za prva dela. Dosedanjemu pripravljalnemu odboru no je poverilo tudi nadaljno poslovanje v smislu sprejete rezolucije. Gosp. okrajni glavar dr. Lajnšič je v sklepnem govoru nagiašal, da polaga deželna vlada temu projektu posebno važnost in obljubil vsestransko in najizdat-nejšo podporo. Upati je, da nam je zgradba te železnice zasigurana, ki ni samo važna za gospodarski procvit Prekmurja, ampak tudi za ozemlje med Ljutomerom in Ormožem, ki ima izredna bogastva na premogu in minerali) ah. Jugoslovanska zavarovalnica! Zastopstvo največje jugoslov. zavarovalne družbe ,.Beograd-ske zadruge" prevzel je upravitelj .,Ptujskega lista" g. Matija Stebich, kateri se strankam priporoča. Državna trgovska šola v Mariboru. Vpisovanje v četrtek, 16. septembra od 8. do 11. ure v Cafovi ulici 9, I. nadstr. Pismeni sprejemi in ponavljani izpiti se prično v petek, 17. t. m. točno ob 7. uri ravnotam. V pripravljalni razrede se sprejmejo samo dečki. Redni pouk se prične v torek, 21. septembra. Vse druge podrobnosti so razvidne iz oglasa v šolskem poslopju. Na vprašanje posameznih vojaških komand, kako se naj postopa s stvarmi bivših avstro-ogrskih oficirjev, ki so ostale na našem ozemlju in so sedaj shranjene v vojaških državnih skladiščih, je ministerstvo pravosodja z odlokom od 3. junija 1920 št. 4042 objasnilo, da spadajo v smislu zakona o postopanju z imovino sovražnih podanikov pod nadzorstvo ministerstva pravosodja. Ker te stvari v smislu mirovne pogodbe moramo smatrati kot lastnino svojih državljanov, zato je potrebno, da se jih pozove potom oglasa nakar se jim bodo izročile te stvari, ako dokažejo, da so njihova last. Kdor se tekom določenega roka ne bode oglasil, se bodo njegove stvari prodale na javni dražbi, a izkupiček se bode deponiral na njihovo ime pri upravi javnih zakladov, a dražbeni zapisnik se dostavi ministerstvu pravosodja. Rok za prodajo stvari bivših avstro-ogrskih oficirjev se določa najdalje do 31. decembra 1920. Središče. Telovadno -društvo „Sokol" se zahvaljuje vsem gg. darovalcem in darovalkam za po g. Bregantu nabrane zneske za Sokolski Dom v Središču. Odbor. j Razno, i..................................... Dr. Korošec bolan na lecjarju. Minister \ prometa dr. Korošec, ki je dospel te dni v j Maribor, je obolel na logarju, in so ga mo- ; rali včeraj prepeljati v bolnico. Pred volitvami. Po dolgem odlašanju je naše narodno predstavništvo v Beogradu j vendarle sklenilo volilni zakon za konstitu- t anto. „S!užbene Novine" objavljajo ravnokar ; žo ukaz, ki razpisuje volitve na dan 28. no- j vembra t. 1. Do 24. septembra t. I. morajo j županstva že izdelati volilne imenike. Tako i jadramo s polno paro v volilni boj. Razmere ! so postajale v zadnjem času pri nas res že neznosne. Po leti smo se veselili bogate ( žetve in vse je pričakovalo, da bodo na je- i sen padle cene življenskim potrebščinam. ; Naši upi se niso uresničili. Naravno je, da j se je lotila vseh stanov nevolja. Zabavljalo j se je še bolj, kakor prej kedaj črez našo ! centralno vlado, črez naše predstavništvo in čez vse kroge, katere se smatra kot odgovorne za nesrečno državno politiko. Stranke, ki i so hotele volitve zavlačevati, se konečno niso mogle dalje upirati splošni zahtevi, da se napravi konečno red. Novo volitve nam naj prinesejo zaželjeno rešitev. Možje, ki i bodo od ljudstva izvoljeni in poslani v Beo- j grad, naj določijo naši državni ladji ono j smer, ki nas vodi v boljšo bodočnost. Iz izjave poverjenika dr. Leonida Pitamica. j Ko je novo imenovani poverjenik dr. Leonid j Pitamic prevzel povorjeništvo za notranje j stvari in redarstvo, je svojim uradnikom med i drugim rekel: „Sicer je samo po sebi umevno, da mora biti vsakdo, ko postane urad- \ nik, v uradnem poslovanju nepristranski, tu- j di če je zasebno pristaš kake stranke. Z ozi- t rom na volitve pa, ki bodo odločile narodo- vo usodo za dolgo dobo, je bilo meni ravno zato, ker nisem pri nobeni stranki angažiran, v nekako pomirjenje vseh strank poverjeno vodstvo notranje uprave. To zaupanje mi je naložilo težko breme, pripraviti in voditi bodoče volitve na popolnoma objektiven, nepristranski način, tako da ne bo mogel nihče pozneje upravičeno trditi, da sloni ta glavni pogoj naše bodoče državne organizacije na krivični podlagi. V tem položaju smatram za svojo podvojeno moralno in narodno dolžnost, da postopam s skrajno pravičnostjo in nepristranostjo, služeč le zakonom in svoji vesti. — Skrbeti moramo za to, Ida ohranimo v našem uradništvu, ki slovi po vsej pravici za izvrstno, duh pravičnosti, oja-čiti ga moramo ter brezobzirno zatreti v vsej naši upravi vsako kal pristranosti ali korupcije. Kajti le .s strogo, aktivno pravičnostjo si moremo zadobiti ugled in zaslužiti zaupanje ljudstva, ki je prvi in najvažnejši pogoj za uspešno upravo. Obračam se pa tudi na vse poštene ljudi vseh strank s prošnjo, da podpirajo naše uradništvo in da po-5 spešujejo moje stremljenje, posebno v to svrho, da dosežemo čiste in svobodno volitve brez vsakega nasilja in pokažemo tako svojo starodavno slovensko poštenost. To so bile zlate besede! Želimo le, da bi mogel g. po-| verjenik svoje besede tudi uresničiti v težkih i časih, ko je Šušteršičeva korupcija že močno i> zastrupila javno življenje na Kranjskem in s Šušterčičevi pristaši in nasledniki s polno j paro že tudi po Štajerskem zastrupljajo jav-j no delovanje. Podražitev Smodk. Z 8. septembra t. 1. se j zopet podražijo smodke in sicer bodo stale : i regalitko komad po 6 K, trabuke komad po j 480 K, britanike po 4 80 K, operas po 4 K, ; viržinke po 3.60 K, kuba po 320 K, porto-j rike po 280 K. brazilke po 2 40 K, viržini-osa po 2 K, mešane inozemske po 1*20 K in : kratke domače po 1 K. Deževno vreme zadnjih dni kar noče, pre-! nehati. Ljudje še niso spravili vse otave. Pa I tudi za gorice je to vreme skrajno neugod-! no. V Savinjski dolini pa so minule dni vodo močno narasle in Savinja je napravila dosti škode. Slovenski vojaki nam pošiljajo od več strani pisma, v katerih se pritožujejo nad neznosnimi razmerami, pod katerimi trpijo. Opozarjamo višje vojaške oblasti, ki najbiže o tem niso niti poučene, da napravijo končno red, ker se s takim postopanjem gotovo ne goji ljubezen do domovine v srcih naših ljudi. 100 milijonov dinarjev za nakup tobaka iz letošnje kampanje je dovolilo finančno ministrstvo upravi državnih monopolov. Ormož. Za okrožnega zdravnika je imenovan ordinarij bolnice dr. Anton Hrovat. Pazite na bankovce! V prometu krožijo ponarejeni 80kronski (20dinarski) bankovci. Spoznajo se po tem, da je splošna barva ponarejenih bankovcev bolj svitla, oranževe barve. Slika orača z vprego je bolj medla, nima tako izrazitih barv. Napis je tudi bolj zabrisan. Na drugi strani je trikotni oblačni venec podan v rjavkasti barvi, dočim je na originalu rdeč. Še par takih znamenj ima falzifikat, v splošnem pa je zelo dobro izdelan. Pazite ! Dvojna mera. V Sloveniji smejo vsaj pri občinskih volitvah voliti in biti izvoljene tudi ženske. Pri državnih volitvah pa hočejo zabraniti, da bi smeli biti poslanci državni uradniki, ki je naše najboljše razumnistvo. Ženskam dovoljujejo nove pravice, razumaim moškim pa jemljejo stare pravice ! Kužne btlezni razsajajo po raznih državah. Zlasti sta razširjena griža in legar. Tudi v Sloveniji se je pojavila griža opasuo že na več krajih. Iz Trbovelj pa poročajo, da divja tam legar že več tednov in je občinska izolirnica prenapolnjena. Krvava boljštviika sedba. Iz Stockholma poročajo, da je dal Trocki po prekem sodu ustreliti 17 generalov in 52 štabnih oficirjev, ker so zakrivili poraz rudečih armad proti Poljakom in generalu Vranglu. Med ustreljenimi se nahaja baje tudi general Brusilov. Visoka taksa za potne liste v Ameriko in druge prekomorske kraje. Za izstavitev potnega lista v Ameriko je treba pri nas plačati posebno takso 2B0 dinarjev. Na ta način hočejo nekoliko omejiti izseljevanje v Ameriko. . a • tj spretne v ak- r\TTll iifllf-fc viziciji in or-\J liilljJLC?« ganizaciji, sprejme pod ugodnimi pogoji ,,Banka." Ponudbe na administracijo tega lista pod „Banka." Dne 11. septembra ob 11. uri dopoldne in 12. septembra ob 9. uri dopoldne se prodajo v Rodnem vrhu nad Novo cerkvijo v bližini Ptuja pod roko Kofler-jeva in Preindl-jeva posestva. Obe posestvi obsegate razne kulture, posebno krasni so vinogradi in hoste. K premičninam spada med drugim mnogo posode za vino, doge, živino i. t. d. Informacije podaja dr. Tone Gosak, odvetnik v Ptuju. Prešernova ulica štev. 33 prevzema dela, kakor prenaredbe i. t. d. damskik klobukov proti primernim ce-^ft nam, ter zagotavlja spoštovane dame popolno zadovoljenje. Za številni obisk prosi GORNJA. OGLAS. Jurij Š P11A H, pos. v Š trajni je ob splošni mobilizaciji odšel z 87. pešpolk. na Rusko bojišče, od koder se do danes ni vrnil. V sled tega prosim vsakogar, ki bi znal sploh kaj povedati o gori imenovanem, da se oglasi v moji odvetniški pisarni. Dr. Tone Gosak, kot skrbnik Jurija Špraha. 4Bfe ^| ,. Hf! dobro ohranjena PflPtifft ftffi J^ *rna salonska obleka, jf © VMw nekaj moškega perila fflummMtmrsiuuimiummamMimmsum \n d»'Ug6 malenkosti. — Vpra&ati je Vrazov trg 2, I. nadstropje. — Kovaški mojster želi vzeti v najem kovačijo v mestu ali na deželi. Naslov Be izve v upravništvu lista. labolke za žganjske namene kupuje v vsaki množini po Dajem p. t. občinstvu uljudno na znanje, da sem otvorila posebno občinstvu iz dežele dobro znano Sinili pit Jipii" nasproti glavne pošte ter se bodem potrudila, obiskovalce z dobrimi jedrni in pijačami zadovoljiti. — Za mnogoštevilni obisk prosi Zofija Cerle. dnevnih cenah Prva jugoslovanska alkoholna indu-—< strijska družba poprej Simon Hutter sin. — SOBARICA pridna in čedna se išče. Vprašati pri gosp. Gvidonu Hbgenwarth, Breg pri Ptuju. Upravništvo parne žage Alberta Miinzer v Rogoznici pri S Ptuju prodaja bukova drva in prima portland cement na debelo in drobno. Seno in s km o kupi po vagonih Ferdo H a I a s c. Čakovec. || MM Mh Im J |[g || rŽvSt ^^*^^ LK Mmmmmmmm mm a se priporoča. lili i M nudi slavnemu občinstvu raznovrstno železnino, kakor: stavbeno okovje, štedilniške dele, pločevinasto in litoželezno kuhinjsko posodo, kolesne šine, obročno železo, cinkasto pločevino za pokrivanje streh in izdelovanje žlebov, vsake vrste žreblje in žico mizarske potrebščine ter orodje in splošno vse v to stroko spadajoče predmete. Cenj. odjemalcem — današnjim gospodarskim razmeram — primerno točno in solidno postrežbo zagotavljajoč, se priporoča za obilen poset edino domače podjetje te stroke Anton Brenčič v Ptuju. Bencin, gonilno olje, strojno olje* cilindrovo olje, toTot mast, DOBAVLJA PROMPTNO kolomaz, vazelin, olje in mast za usnjarje ^ 99 MiERALNA RAFINERIJA" Dravograd. Dopisi na centralo v Mariboru. Brzojavi: Rafinerija. Telefon štev. 80. Delniška glavnica in rezerve okroglo 95,000.000- :::::::: CENTRALA V LJUBLJANI. ""= PODRUŽNICE v Splitu, Celovcu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru in v Borovljah. Obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun s 3V|0 <> Daje trgovske in aprovizacijske kredite, brez odpovedi, proti 3 mesečni odpovedi s 33|4°|o čistih, o .\ Izvršuje vse bančne transakcije. IBHEBBBBBflflflflBBBBBIflflBBBBBBHflflBBflflBflBBflflBflBBB Odgovorni urednik: Dr. Tone Gosak. Last »Tiskovne zadruge v Ptuju." Tisk: W. Bianke v Ptuju.