^T/and
f-yuMice..*
E RI IsPk HI— HO M E
AMv ^ ?IN SPIRIT
FOREIGN IN w.NGUAG€ ONLY	National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, NOVEMBER 28, 1962
SLOVCNIAN
MORNING NGWSPAPCR
STEV. LX — VOL. LX
Pakistan ni spoznal resnične nevarnosti!
Javnost zahteva odstop zunanjega ministra, ker da je preveč za Zahod. -— Har-riman bo skušal pogovorili vodnika Pakistana.
KARAČI Pak. — Pakistanska
i
javnost izgleda še ni spoznala v svojem zaslepljenem sovraštvu do Indije, da je rdeča Kitajska nevarna prav tako Pakistanu kot Indiji. Šs vedno zahteva, da Pakistan izkoristi sedanjo indij-Kiko stisko in zasede Kašmir, kjer si že nad 13 let stoje nasproti pakistanske in indijske čete. Predsednik Ayub in njegova vlada poznata nevarnost in skušata javnost miriti, vendar ne s posebnim uspehom.
Zunanji minister pojde v Peiping
Javnost zahteva odstop zunanjega ministra Alija, ker je znan po svoji zahodni usmerjenosti, čeprav je sprejel kitajsko vabilo za obisk v PeLpingu. Rdeča Kitajska je ponudila Pakistanu pogodbo o nenapadanju, čeprav je ta član SEATO in CENTO, dveh zahodnih obrambnih zvez, katerih naloga je onemogočiti komunistična osvajanja. Ali je dejal, da bo kitajske predloge resno preudaril, če mu bodo tekom obiska na Kitajskem predloženi. Ayub sam je izjavil v parlamentu, da bo Pakistan izstopil iz obeh obrambnih zvez, če pokazale zanj koristno.
Harriman gre mirit in svarit
WASHINGTON, D. C. — Ave-rell Harriman bo po opravljenem poslu v Indiji, kjer se je dogovoril o obsegu, vrsti in načinu ameriške vojaške pomoči Indiji, odletel v Pakistan da zagotovi predsednika Ayuba, da Indija ne bo ameriškega orožja uporabila proti Pakistanu, ampak le proti rdeči Kitajski, ga posvari pred vsakim nastopom proti Indiji in prav tako tudi proti vsakemu dogovoru z rdečo Kitajsko.
Kakor hitro bi se Pakistan odločil za “nevtralno” pot, mora računati z ustavitvijo vsake ameriške pomoči.
------o-----
Škofje svetujejo papežu posebno komisijo za štu-idij prebivalstva
VATIKAN. — Večje število škofov, ki se udeležujejo drugega vatikanskega koncila, je sklenilo, da bodo naslovili na sv. očeta posebno spomenico, ki ga bodo v njej prosili, naj v okviru vatikanskega koncila imenuje posebno komisijo, ki bi se pečala z vprašanjem hitrega naraščanja prebivalstva, posebno pri gospodarsko in kulturno zaostalih narodih.
To vppašanje zadene posebno škofe v azijskih, afriških in južno-ameriških državah. 'Komisija naj bi obravnavala naraščanje prebivalstva le s pastoralnega stališča. Seveda bodo pri tem prišle v debato tudi gospodarske in socialne razmere pri. zaostalih narodih.
Washington bo predložil OAD dokaze o Castrovih načrtih sabotaže v ZQA
WASHINGTON, D. C. — Združene države so odločene predložitti zbrane dokaze o načrtih Castra za sabotažo v Združenih državah Organizaciji ameriških držav. Te dokaze so zbrale tekom prijetja skupine Ca-
Ne Bonn, ampak Paril! Kennedy postal agitator
za Nar. kulturno sredisce
Uredniki časopisa “Der Spiegel” so ibili prijeti zaradi “izdaje” šele na pritožbo NATO iz Pariza. — Adenauer bil obveščen v naprej?
BONN, Nem. — Iz vladnih krogih prihajajo vesti, da obla-
WASHINGTON, D. C. — A-meriški kulturniki stalno tožijo, da je naša dežela brez kulturnega središča. Spada seveda v našo prestolico. Zato so washing-tonski kulturni krogi začeli veliko akcijo za nabiranje denarja za kulturni center. Častni
in Castrovih n*so nast°P^e proti časopisu predsednici pripravljalnega od-j“Der Spiegel” na lastno reko, ‘
strovih pristašev
diplomatov v New Yorku.	TUer Spiegel na lastno rciKO,'lbora sta jy[rs p) Eisenhower in
Castro je preko svojih ljudi amPak na pritožbo iz glavnega |Mls j F Kennedy. Mrs. J. F. izvedel več sabotaž v Venezueli s*-ana NATO v laiizu, kako ^'Kennedy je najbrže pritisnila na in Gvatemali, toda oblastem v -j6 niogel omenjeni časopis ob- sroj£.ga mC>2a, naj tuui on poagi-nobeni teh držav se ni posrečilo	tajne dokumente iz arhi- tjra za to ^1,turno akcijo.
— — -lavni poveljnik) Kulturna akcija ima 29. Norstad je v o-
kastrovcev zalotiti pri dejanju
va NATO. NATO
ali jim zapleniti material, ki bi	§cn; kt'
dokazoval njihovo delo in pove- se*:)nem pismu
nemškemu o-
zavo s Kubo. Oblastem Zdru-,bram,bnemu ministru protesti-ženih držav je to uspelo. Prije-™1 Proti obiavi omenjenega taj-le so Castrove uradne zastopni-.ne^a Porooila-ke pri Združenih narodih in za-l “Dsr S*Piegel” naPada ob vsa-plenile malo zalogo orožja in ki Prilo*n°sti vlado Adenauerja razstreliva ki ga običajno upo- in Pose'bno	obrambne-
ralbljajo pri sabotažnih akcijah. §a ministra J- F' Straussa. Ko Ti dokazi naj dajo osnovo zalje objavil tajno Poročil° NAT0 nove korake Organizacije ameriških držav proti Castru in njegovi komunističini vladi na Kubi.
------o------
Zavarovanje vlog bo dvignjeno na $25,000
WASHINGTON, D. C. — Kot je znano, so pri nas vse hranilne vloge pri denarnih zavodih zavarovane pri posebni federalni zavarovalnici. Zavarovalnica je za federacijo najboljši posel, kajti letno izplačuje samo minimalno število vlog.
Ljudje izigravajo obvezno zavarovanje na vse mogoče načine. Zato bo v prihodnjem Kongresu stavljen predlog, naj se višina največjega zavarovanega zneska dvigne na $25,000. Denarni zavodi radi tega ne bodo plačevali višje premije.
Upajo, da bo zakonski predlog šel gladko skozi Kongres.
------O-------
Zahvalni dan tudi žalostni dan: '703 smrtne nesreče
WASHINGTON, D. C. — Zahvalni dan in naslednje tri dni se na avtomobilskih cestah ponesrečili 503 potnik^ 48 jih je umrlo pri požarih, 150 pa v drugih nesrečah. Letošnji Zahvalni dan bo torej odšel v zgodovino kot dan največjega števila nesreč. Še leta 1961 jih je bilo samo 457.
o vrednosti nemške vojske, kot se je izkazala pri jesenskih vojaških vajah NATO, so oblasti prijele urednike lista in njegovo uredništvo zaprle češ, da je zagrešil “izdajo.” To je dvignilo silno burjo med nasprotniki vlade, pa tudi med svobodnimi demokrati ki so v vladni koali-
f
ciji. Svobodni demokrati so izstopili iz vlade in povzročili vladno krizo. Zahtevajo odstop F. J. Straussa, kot vojnega ministra.
Strauss je načelnik Krščanskosocialne unije, ki je preteklo ne-deljp .cdnesla pri volitvah no Bavarskem absolutno večino in celo okrepila svoje položaje. A-denauer ga bo torej le težko odpustil. Pri tem so se začele širiti vesti, da je Adenauer vedel za nameravano aretacijo urednikov lista “Der Spiegel,” kar so doslej zanikavali. V kolikor se izkažejo te vesti za resnične, bo to vladno krizo le še razširilo in bolj zapletlo. Do njene rešitve ne more priti, dokler se ne vrne 5. decembra domov predsednik republike dr. Luebcke.
------o-----
ARMADA POVEČANA ZA
novembra posebno večerjo z vstopnicami po $100. Prodaja vstopnic menda ne gre posebno od rok. Zato je pri neki priliki 'predsednik potožil skupini predstavnikov delavskih unij in gospodarskih krogov in jih prosil, naj pomagajo. In res so prisotni zastopniki takoj odkrili smi-1 za kulturo, posebno zastopniki unij. Hudomušneži trdijo, da se bodo začeli kulturno udejstvovati vsaj na večerji na dan 29. novembra.
Sovjeti nadaljujejo s preskušanjem atomskega streliva
ŽENEVA, Šv. — Člani komisije ZN za prepoved preskuša nja atomskega streliva niso bili posebno veseli, ko s<' zvedeli iz Washingtona, da Sovjeti j a nadaljuje s preskušanjem, akorav-fea.HruščDV, rek"1^ pr<: skušanje ustavil z 2U. novembrom.
Sovjeti preskušajo atomsko strelivo povprečno vsak drugi dan. Strokovnjaki mislijo, da bodo nadaljevali to delo tudi še v decembru, morebiti pa še dalj, kar bo seveda po svoje vplivalo na ženevske razgovore.
20,000 MOŽ
WASHINGTON, D. C. — Obrambno tajništvo je objavilo, da bo armada začasno s 30. junijem 1963 povečana za 20,000 mož na skupno 980, 1000.
KENNEDY SE BO SESTAL JUTRI Z MIK0JAN0M
Predsednik ZDA se bo jutri sestal s podpredsednikom sovjetske vlade A. Mikojanom, ki se je mudil 24 dni na Kubi v razgovorih s Castrom, pa se bo iz Washingtona vrnil v Sorvjetijo.
WASHINGTON. D. C. — Prvi podpredsednik sovjetske vlade Anastaz Mikojan bo jutri in v petek tu. S predsednikom ZDA. Kennedyem se bo predvidoma sestal le jutri. Ni izključen drugi sestanek, če bi kazalo, da je mogoče doseči kak poseben dogovor. Zaenkrat še vedno ni rešeno vprašanje Kube. Castre je pripravljen nristati na nadzor Kube od strani Združenih narodov le, če bo tak nadzor raztegnjen tudi na Puerto Rico, Virgin Islands, Panamo in Florido. Združene države ne izključujejc možnosti nadzora prvih treh v okviru dogovora o proglasitvi vse Latinske Amerike za brezatomsko področje, zavračajo pa vsako misel na kako nadziranje Floride. Tam so oporišča strateškega letalstva in nadzor Floride bi bil možen le v zvezi z nadzorom podobnega ozemlja v Sovjetski zvezi.
Mikojan je namignil Ste- .—... -.....
LABOD POVZROČIL LETALSKO NESREČO
WASHINGTON, D. C. — Urad za civilno letalstvo je prišel do prepričanja, da je povzročil nesrečo United Air Lines potniškega letala pretekli petek velik labod, ki se je zaletel v letalo.
V nesreči je bilo mrtvih 17 oseb, vsi potniki in moštvo letala.
je
vensonu, da mu ni bilo mogoče pripraviti Castra, da bi pristal na nadzorstvo otoka, od strani Združenih narodov glede odstranitve raket in bombnikov, kot je bilo določeno v dogovoru Kennedy-Hruščev. Sovjetija želi kljub temu, da Združene države izpolnijo svoj del obljube: da ne bodo uporabile sile proti Kubi in da bodo končale nadziranje otoka iz zraka.
Iz okplice Bele hiše prihajajo zagotovila, da bo predsednik Kennedy povedal Mikojanu, da tega ne bo storil, dokler ne bodo na nek način izpolnjene zahteve Združenih Jiittv* glede mednarodnega nadzora Kube.
Predsednik Kennedy je načelno omejil vse razgovore med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo na vprašanja, ki so v zvezi s kubansko krizo, šele ko bo ta redena, je možno, da se bosta obe strani začeli razgovarjati tudi o drugih vprašanjih, ki povzročajo stalno napetost med svobodnim demokratičnim in komunističnim svetom.
Kennedy in Macmillan se bosta razgovarjala 19. in 20. decembra
Bela hiša je objavila, da se bo predsednik Kennedy sestal 19. decembra v Nassauu na Baham-skih otokih s predsednikom britanske vlade Macmillanom. Razgovori se bodo nadaljevali tudi naslednji dan.
•v
Razorožitvena konferenca v Ženevi obnovila delo
{ CICMUN*

Vremenski
prerok
pravi:
Večinoma sončno in milo. Najvišja temperatura 53.
ŽENEVA, šv. — Zadnje dni pred obnovo zasedanja razoro-žitvene konference je obstojalo nekaj upanja, da bodo Sovjeti odstopili od svojega staltšča glede mednarodnega nadzora in da bo morda prišlo le do kakega sporazuma, če že ne v drugem, vsaj v vprašanju končanja preskusov atomskega orožja. To upanje je v nedeljo padlo v vodo, ko je član ameriške delegacije razkril, da Sovjetska zveza nadaljuje s preskusi atomskega orožja kljub napovedi Nikite Hruščeva, da bodo taki preskusi končani do 20. novembra.
Sovjetski zastopnik je na prvi seji v ponedeljek predložil, naj vse države končajo vse atomske preskuse z novim letom 1963, pa zopet odklonil vsak nadzor na ozemlju Sovjetske zveze. Zahodne sile so podobne predloge v preteklosti ponovno zavrnile. Zahtevajo, da je v vsak dogovor vključen način mednarodnega nadzora nad vsemi področji sveta, ki naj omogoči mednarodni komisiji pregled na sa-
mem mestuj kjer bi bilo sumlji- Ijene konference, ki se jo udeležujejo zastopniki 17 držav, jo tudi poudaril potrebo po razorožitvi ki je bila posebno očitna tekom zadnjih dogodkov v Karibskem morju.
vo, da katera izmed podpisnic dogovora izvaja prepovedane preskuse.
Zahodne sile so voljne pristati na končanje vseh preskusov v zraku in v vodi brez vsakega posebnega mednarodnega nadzora, nočejo pa pristati na tak dogovor, ki bi vključeval tudi preskuse pod zemljo. Po sodbi ameriških in angleških strokovnjakov še vedno ni mogoče vseh takih preskusov uspešno odkrivati z aparati iz daljave.
Ameriški zastopnik na konferenci Arthur H. Dean je prebral izjavo predsednika Kennedya, v kateri ta pravi: “Jasno je, da je potreben ponoven in takojšen napor za ustavitev stalno naraščajoče brzine oboroževalne tekme, če naj pride do zmanjšanja mednarodne napetosti in zmanjšanja nevarnosti vojne . . . Dogodki zadnjih tednov nam lahko služijo za. potrdilo potrebe in nujnosti take naloge . .
Ruski zastopnik Carapkin, ki je predsedoval prvi seji obnov-
Zastopnik Velike Britanije Joseph B. Godber je že ob svojem prihodu sem svaril pred vsakim prevelikim upanjem na kak uspeh z ozirom na spremembe, ki naj bi jih povzročila v Moskvi kubanska kriza. Anglež je trdil, da za enkrat ni nikjer videti znakov o kakih resničnih spremembah sovjetskih stališč v mednarodni politiki. Tako u-panje so gojili posebno zastopniki takozvane nevtralne skupine.
Ti upajo še vedno, da bo mogoče doseči ustvaritev brez-atomskih področij v Srednji Evropi, Afriki in morda tudi drugod po svetu. Za to se zavzema zlasti poljski zunanji minister Adam Rapacky. Zahodne sile so predlog za brezatomsko področje v Srednji Evropi zaradi odpora Zah. Nemčije od-
klonile, voljne pa so pristati na ustvaritev takega področja v Afriki in v Latinski Ameriki. Nevtralci bi radi videli, da bi NATO in Varšavska vojaška zveza sklenili dogovor o nenapadanju. Zahodne sile izjavlja-joi da je tak dogovor brez pravega smisla, dokler nišo doseženi vsaj nkčelni sporazumi o bistvenih mednarodnih sporih, prav posebno v nemškem vprašanju in o bodočnosti Zah. Berlina.
Zahodne sile so zainteresirana bolj v razgovorih za ukrepe, ki naj bi preprečili nepričakovan napad in začetek vojne zaradi napake ali napačne ocene položaja.
Razorožitvena konferenca bo zlborovala dalje, tekom njenega zasedanja bo mogoče opazovati komunistično taktiko in iz nje sikkpati, ali je prišlo ob kubanski krizi v Moskvi do kakih resničnih sprememb ali ne, ali more svet računati na kak odmor v Oboroževalni tekmi ali pa se bo ta nadaljevala v nove, nevarnejše krize.
Pred sestankom s Kennedyem bo Macmillan obiskal predsednika Francoske republike De Gaulla. Trdijo, da se bosta Kennedy in Macmillan razgovarjala v glavnem o odnosih med Zahodom in Vzhodom in da želi v tem pogledu Macmillan prepričati predsednika ZDA, da bi bilo koristno, če bi šel Macmillan na obisk v Sovjetsko zvezo in se na lastne oči prepričal o razpoloženju vodstva Sovjetske zveze do svobodnega sveta in do vprašanj, ki povzročajo mednarodno napetost.
------o----
Somalski ministrski predsednik Shem arke na obisku v Washingtonu
WASHINGTON, D. C. — Somalski ministrski predsednik Shemarke je ta teden na obisku v naši prestolici. Včeraj ga je sprejel predsednik J. Kennedy, obiskoval pa bo največ uradni ke v federalni administraciji, k> delijo podpore.
Njegova dežela spada v nevtralni blok in ima velike domače težave, o čemur priča dejstvo, da je del parlamentarne opozicije zapustil parlament, česar pa Shemarke ne more prepričljivo razložiti naši federalni administraciji. Somalija ima pač demokracijo afriškega tipa.
-------o------
Raketa i Mariner II. še zmeraj daje znake življenja
WASHINGTON, D. C. — S hitrostjo se bliža dan 14. decembra, ko bo raketa Mariner II. letela v daljavi 22,000 milj mimo Venere naprej v vesolje. Raketa je še zmeraj pri življenju ir daje razločne znake, dasiravno je oddaljena od Zemlje 22.5 milijonov milj.
Ker leti v loku, je dejanske opravila pot 144 milijonov milj Upajo, da bo dajala znake tudi 14. decembra, ko bo letela mimo Venere.
Iz Clevelanda in okolice
Fakult direktor mestnih elektrarn—
John A. Fakult, zastopnik 32. varde v mestnem svetu, je bil včeraj imenovan za novega di rektorja mestnih elektrarn. Dosedanji direktor Vincent M. De-Melto je bil imenovan za direktorja mestnih javnih naprav. Fakult je bil prvi mestni odbornik, ki se je javno zavzel za kandidaturo R. Locherja. Ta je v 32. vardi dobil tudi izredno močno večino.
V bolnišnici—
John Kic s 3558' E. 81 St. se zdravi v St. Vincent Charity bol-hšnici. Obiski so dovoljeni.
tdo je izgubil ključe—
Včeraj dopoldne je bil naj-ien na oglu Norwood Rd. in Mass Ave. šop ključev. Kdor jih ie Izgubil, naj se oglasi na 1273 Slorwood Rd.
Vrednost porasla za sto milijonov—
Vrednost nepremičnin v Cuyahoga okraju je tekom zadnjega leta porasla za 95 milijonov, naj • več zaradi novih gradenj. Te predstavljajo dejansko vrednosc preko 106 milijonov, toda v istem času je bilo podrtih več starih stavb v skupni vrednosti preko 10 milijonov dolarjev. Celotna davčna vrednost nepremičnin okraja je dosegla 3.9 bilijonov. Od nje je bijo* za "lansko leto pobranega 184.7 milijonov davka.
>-----o------
Časnikarji so mu zmedli glavo
NEW YORK, N. Y. — Znani republikanski senator za New York Javits je pri zadnjih volitvah nad vse pričakovanje lepo zmagal. Dobil je skoraj milijon glasov. V svojem veselju nad znmago je takoj sklical običajno tiskovno konferenco, kjer ga je čakalo drugo veselo presenečenje: na konferenco je prišlo kar 52 časnikarjev.
Tolikšno število zbranih časnikarjev je Javitsu zmedlo glavo. Pozabil je ob začetku konference prebrati svojo običajno izjavo. Storil je to šele na koncu konference. Javits je drugače znan kot spreten politik) ki ga ni mogoče zlepa presenetiti.
Zadnje vesti
BONN, Nem. — Obrambni minister F. J. Strauss je ponudil kanclerju Adenauerju svoj odstop, da bi bilo mogoče rešiti vladno krizo. Odstop je bil sklenjen na sestanku poslancev Krščansko - demokratske stranke, ki. je prišel tudi do zaključka, da mora prihodnje leto dr. Adenauer prepustiti kanclersko mesto komu mlajšemu.
LONDON, Vel. Brit. — Velika Britanija se je obvezala oskrbeti Indijo s potrebnim orožjem in drugim vojnim materialom, pa to zavezala, da tega orožja ne sme uporabiti proti Pakistanu ali ga odstopiti kaki tretji državi brez britanskega dovoljenja. Vodja britanske delegacije Sandys, ki je vodil razgovore o britski pomoči Indiji v New Delhiju, je odletel včeraj v Pakistan, da prepriča njegove vodnike, da zahodna vojaška pomoč Indiji ne pomeni nobene nevarnosti za Pakistan.
LIMA, Peru. — Včeraj se je tu veliko potniško letalo Boeing 707 brazilske letalske družbe Varig zaletelo v neki gol vrh ter zgorelo. Pri tem je našlo smrt vseh 97 ljudi, ki so bili v njem, 80 potnikov in 17 članov posadke. To je v nekaj dneh že peta večja letalska nesreča. V ostalih štirih je bilo skupno 84 mrtvih.
HAAG, Hol. — Danes zjutraj je umrla 82 let stara bivša nizozemska kraljica Viljemina. S prestola se je umaknila leta 1948, ko je vladala deželi že 50 let. Nasledila jo je hčerka Julijana.
CAPE CANAVERAL, Fla. — Tu kajšnje vesoljsko in raketno središče je prizadeto po stavki mehanikov Lockheed Aircraft Co., ki se je začela danes. —

Ameriška Domovina
6117 St. Clalr Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA,	_
Za Zedinjene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
"	SUBSCRIPTION RATES:
.United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries;
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
~No! 229 Wed., Nov. 28, 1962
Gospodarsko leto 1963
Z zahvalnim dnevom se je začela sezona napovedovanja, kakšno bo prihodnje leto. Kandidatov za prerokovanja, kakšno bo gospodarsko leto 1963, ne bo manjkalo. Že sedaj se oglašajo kar po vrsti, včasih posamezno, včasih na gospodarskih zborovanjih. Značilno pa je, da nihče ne napoveduje za prihodnje leto kakšne senzacionalne dogodke na gospodarskem polju. Skpraj vsi se strinjajo v sledečih predvidevanjih:
Narodni dohodek se bo dvignil od letošnjih naračuna-nih 555 bilijonov na 570 bilijonov dolarjev, torej se bo povečal za 2.5%. Ta odstotek se ponavlja tudi pri vseh drugih napovedih dobrih in slabih, lahko ga smatramo kot standardnega. Investicije zasebpih podjetij bodo verjetno nekaj manjše kot letos. Letos so cenjene na 76 bilijonov dolarjev, cenitve za prihodnje l^to se gibljejo na višini 75 bilijonov dol. Povprečje cen bo ostalo 1. 1963 skoraj nespremenjeno. Morda se bo dvignilo od 106 na 106.9. To pa ne pomeni, da ne bo prišlo do močnejših sezonskih gibanj posebno pri deželnih pridelkih, ki so odvisni od vremena. Glavno pa je, nihče ne prerokuje, da bi se cene znižale, naj bo konjuktura ali kriza. Povprečni zaslužki na uro znašajo letos $2.43, verjetno se t>odo zvišali prihodnje leto na $2.45, torej niti za cej odstotek, v industriji bo povprečje višje kot v poljedelstvu, prometu, trgovini itd. Podjetja bodo zaslužila povprečno dva odstotka več kot letos. Tudi borzni tečaji bodo koncem 1963 za par odstotkov višji kot so danes. Žalostna je napovpd, da se bo zvišala brezposel-uua oeda.ijcga povprečja 5% na 5.7%. Lahko bi navajali še več številk, ki se nanašajo na ostale indikatorje, (vseh skupaj je 31), toda nima smisla. So podobne navedenim povprečjem.
V gospodarskem oziru pe bodo torej novoletna voščila “srečno novo leto” mnogo pomenila, tako trdijo ekonomisti. Nas v smislu napovedi ne čaka ničesar izredno dobrega, pa tudi nič izredno slabega. To vseeno nekaj pomeni, kajti še pred tedni sm0 slišali veliko glasov, da bomo začetkom prihodnjega leta imeli malo gospodarsko krizo, ki se bo pa do konca leta polegla.
Vse to navajamo s posebnim namenom. Gornje ugotovitve in napovedi gospodarskih strokovnjakov so narejene v dnevih, ko naša javnost lahko mirno in brez pritiska zainteresiranih krogov premišljuje in sodi o gospodarskem stanju naše dežele. To pa ne bo trajalo dolgo.
Kmalu bomo namreč dočakali boj za in proti znižanju davkov. Kennedy ga je že napovedal tekom zadnje voli-vne borbe. Takrat je rekel, da mora priti do znižanja, kajti njegova administracija želi imeti gospodarsko konjunkturo, ki je baje nemogoča brez znižanih davkov.
Administracija je s političnimi pripravami za znižanje davkov že začela. Najprvo so imeli vladni ekonomisti svoj sestanek in na njem poudarili potrebo po znižanju davkov. Kennedy sam je na zadnji tiskovni konferenci rekel, da administracija sedaj pregleduje, kaj so rekli strokovnjaki, in da bo “v 10 dnevih” objavila svoje stališče. Kakšno bo njeno stališče, o tem nihče ne dvomi. Bo za znižanje davkov v obliki davčne reforme in revizije davčnih stopenj. Vse to se lepo sliši. Kdo pa ne bi bil za znižanje davkov? Toda znižanje davkov ima nevarnega nasprotnika v primanjkljajih v federalnih proračunih. Vsak primanjkljaj v federalnh proračunih pomeni povišanje federalnega dolga in preko dloga pa inflacijo.
Zdi se, da je predsednik Eisenhower otvoril 1. 1959 dobo “korejskih deficitov.” Takrat je znašal primanjkljaj nad 12 bilijonov dolarjev in dosegel višino deficitov, ki smo jih imeli za časa korejske vojne. Kennedy se ni nikoli bahal, da bo deficite odpravil. Zato ga tudi ne vznemirja, ako bo letos znašal proračunski primanjkljaj okoli 10 bilijonov dolarjev; zaenkrat ga sicer cenijo samo na okoli 8 bilijonov dol., toda do konca proračunskega leta je še več kot pol leta in bo primanjkljaj gotovo le še rastel. Za prihodnje proračunsko leto pa napovedujejo že sedaj primanjkljaj do 10 bilijonov, dasiravno bo administracija predložila zanj svoje številke šele v januarju. Napoved temelji na pričakovanju, da bodo davki znižani najmanj za 5-8 bilijonov dol. Če proroki vidijo že sedaj 10 bilijonski primanjkljaj za junij 1964, za koliko še lahko dejansko naraste v več kot poldrugem letu?
Nasprotniki znižanja davkov imajo torej močno orožje v obrambo svojega stališča. Zagovorniki znižanja bodo morali napeti pod Kennedyevim vodstvom vse sile, da uveljavijo svojo zahtevo. Med razlogi, ki govorijo za znižanje, bo igralo važno vlogo stanje našega gospodarstva in njegova bližnja bodočnost. Zato bodo skušali prikazati gospodarski položaj ne ravno v rožnati luči in napovedovati, da brez znižanja davkov čisto gotovo zagazimo v novo gospodarsko krzio.
Ne moremo torej pričakovati, da bomo odslej naprej dotnvali iz političnih in gospodarskih krogov zmeraj res nepristranska poročila o gospodarskem stanju. Bodo zmeraj pobarvana z željami za znižanje ali z odporom proti znižanju. To nas pa ne sme motiti v naši presoji. Da bi bila ta čim bolj utemeljena, smo raje danes kot pozneje navedli mnenja strokovnjakov, ki niso vpreženi ne v akcijo za znižanje ne v akcijo proti znižanju.
To je tem bolj važno, ker bo tudi v prihodnjih 18 mesecih gospodarski napredek nihal. Enkrat se bo nagibal proti konjunkturi, j>otem proti krizi. Nihanja bodo seveda izrabili in zlorabili, za kar bo kdo hotel zagovarjati, ali znižanje davkov ali nobenega. Pri branju o gospodarskem stanju bo torej opreznost dvakrat na mestu.
1	I Ml	i k*****H * l 11 11 < H iri
j BESEDA IZ NARODA |
Proslava M L in sv. misijon pri Mariji Vnebovzeti
Cleveland, O. — V nedeljo, 18. novemibra, se je vršila svečana proslava prve obletnice Marijine legije s slovesnim blagoslovom v cenkvi, nato pa z ganljivo predstavo “Marijin trubadur” v Šolski dvorani.
Dobri farani so prihiteli od vseh strani k tej proslavi ter napolnili prostrano hišo božjo, kar se le redkokedaj zgodi, da bi bila cerkev polna vernikov pri popoldanski službi božji; vse to znači, da se farani zavedajo velikega, težavnega dela) ki ga vrši Marijina legija pri Mariji Vnebovzeti.
Zbrani verniki so s presenečenjem sledili ministrantom, ki so prihajali iz zakristije s svečami in kadilnico, za njimi pa g. Viktor Modic) g. Ivan Rigler, č. g. Josip Godina ter č. g. župnik Matija Jager. Pete litanije so se pričele; pred oltarjem je pel g. Modic prvi tenor, Father Godina drugi tenor, župnik Jager prvi bas in g. Rigler drugi bas, ki so tvorili ubrano doneči kvartet; na koru je pa organist, g. Martin Rakar intoniral krasne Marijine odpeve, ki so se razvili v navdušeno ljudsko petje. To je mogočno donelo po šTrm cerkvi. Ob koncu je g. Rakar še zapel “Lepa si) lepa si roža Marija” in cerkvena pobožnost Marijine legije se je zaključila svečano ter veličastno.
Drugi del proslave se je odigral v šolski dvorani, kjer se je izvajala kratka predstava Marijin trubadur — zamisel č. g. Godina — ki nam je v igri podal sliko slovenskega godca, ki si s svojimi gosli služi po veselicah vsakdanji kruh, a je imel to lepo navado, da je vedno zagodel Ave Marijo, ko se je vračal domov. Na odru smo tudi slišali, zelo od dalečj glasove vijo-line, ki so prihajali vedno bližje in bližje; bil je trubadur, ki se je vračal pozno v noč domov; sredi polja je ugledal obcestno znamenje, obstal pred sv. razpelom ter zaigral Ave Marijo. Med igranjem je trubadur padel na tla in umrl, dva angelja sta spremljala njegovo dušo v nebesa.
Gorše, ki je tudi mojstrsko izdelal Obcestno znamenje z gorečo lučko. Ave Marijo je igral na vijolini g. Mijodrag Saver-nik, ki je velik glasbenik ter virtuoz na goslih. Trubadurja je igral g. Emil Dular, ki je svojo vlogo odlično izvajal, Mater Božjo je izvrstno predstavljala Marjanca Rigler. Angel ji so bili otroci Slovenske šole, med njimi je bil tudi angeljček star dve leti in pol. Janez Rigler jih je naučil, da so peli na odru po slovensko in angleško. Angelja ob straneh trubadurja sta bili Magdalena Tominec in Marija Kete. Razsvetljava odra je pa bila v rokah električnega inženirja g. Johna Petriča.
Čudoviti prizor v nebesih je še vedno ostal nespremenjen, ko je g. Janez Rigler intoniral prekrasno “Lepa si Marija”. Zapel je še angleški “On this Day, O Beautiful Mother” in “Our Lady of Lourdes,’’ ki jih je pela cela dvorana Mariji v pozdrav, nakar se je zavesa na odru zagrnila.
Tedaj je č. g. župnik Jager vstal, pozdravil vse navzoče ter se jim zahvalil za ogromno udeležbo. Poročal je o Marijini legiji, ki jo je ustanovil Father Godina v oktobru lanskega leta; njeno uradno ime je “Legija Marije Zmagovalke” in štf''1 7 akiuviiui r.i pomožnih oia-nov. Bodril je farane, naj pridno pristopajo k Marijini legiji, ki vrši lajiški apostolat tam, kamor duhovnik ne more priti. Pomen Marijine legije j,e vzvišen in neprecenljiv, ker se trudi, da bi nekoč prišla cela naselbina pod varstvo Marije.
Pohvaliti moramo še krasno vabilo k proslavi Marijine legije, ki smo je našli priloženo v cerkvenem poročilu; proslava Obletnice je bila za celo faro zelo pomemben dogodek, ki nam bo ostal v prijetnem spominu celo življenje.
Pri Mariji Vnebovzeti smo imeli kar lepe prireditve; imeli smo krasno uspeli koncert cerkvenega zbora “Ilirija” ter sijajno proslavo Marijine legije. Sedaj se bo vršil pri Mariji Vnebovzeti slovenski misijon od 2. do 9. decembra, skupno za moške in ženske. Misijon bo vodil č. g. Fr. Sodja iz Toronta. Misijonar pripada k družbi sv.
iHGCriTUcl
jrčivičm;sK.t;iga, KI je
Čudovito bajna slika se je nalVJ1 ,	- -
nebesa na pod imenom lazaristi.
odru prikazala, ko so se odprla, ugledali smo čudovito
Father Sodja ima bogate
uupria, ugieaau smo cuaovrto v .	.	°—
krasne angelje in angeljčke, nad, usnle v raznih panogah živi j __ kV.,. v.	, nja, ker je mnogo pretrpel
Ljubljani pod komunisti, ki ga mučili, ga tepli, ga slekli
njimi pa Mater Božjo z milostljivo razpetimi rokam;, ki se je blestela v nebeški svetlobi ter; .	- ■ r
stala ves čas nepremično in ne-l^a Pllmorali na prisilno delo, c gibno tako, kot vidimo Marijo ‘l'" omaj ubežal smrti; pa mis na naših oltarjih.
Trubadur je v spremstvu an-geljev pokleknil pred Marijo; ker ni imel drugega ji dati,-ji je izročil svoje gosli, ki jih je Marija spremenila v zlate gesli ter
jona-r ni samo goreč govorni marveč je tudi navdušen glasb nik ter pevovodja; marsikdo i med Clevelandčanov, ki je r mal k blagoslovitvi nove slovel ske cerkve Brezmadežne v Ne
jih vrnila trubadurju. Tedaj je |	^ o	nJef °'
trubadur zaigral nanje Bachovo	° ese “	61 .po,sus
Ave Marijo, ki je ob koncu	k‘ ?
od občinstva gromovit aplavg.	w®1 »»T«. P
,	• • u. . . * iSwm Petrova skala. Tega go
Igra sama na sebi ni imela be- * j ...	. ,	t> &
sedila, ampak e. g, Godina je pri-l^, ““'T-T 'T2
krojil igro tako, da so jo dovce-'**Pk h ’’“i
1. navzoči Slovenci m angleško ommjal božjo mnfc0
Ernest Terpi
govoreči. Father Godina j.e pojasnjeval na mikrofonu vse kretnje trubadurja v slovenskem Področje naravnega plin jeziku, gospa Anna Doles v an- Okoli 90 odstotkov vsega gleščini. Režiser cele predstave ravnega plina v ZDA načrp; je bil g. Rudi Knez, ki je pravi v državah Texas, Louisiana, pmetnik v režiji. Kulise na odru klahoma, New Mexico in Kc je preslikal ter prenovil France , Shs.
Lahko nastopa pred Vrhovnim zveznim sodiščem
Cleveland, O. — Skupina eu-clidskih odvetnikov je bila nedavno pod pokroviteljstvom Wil-liama T. Monroe v Washingtonu, kjer ji je bilo dovoljeno, da vrši odvetniško prakso tudi pred Vihovnim zveznim sodiščem. Med temi odvetniki je bil tudi Robert M. Debevec, ki ima svoj urad na 24100 Lake Shore Blvd.
Robert je sin pok. Jamesa Debevca, urednika Ameriške Domovine. Robert piše razne sestavke za vrsto časopisov. Njegova zgodba o “Ustrelitev na miljo daleč” je bila objavljena v časopisu “True,” od koder jo je vzel Jack Webb in jo priredil za televizijo. Kazali so jo preteklo nedeljo na kanalu 8.
------o-----
Društvo sv. Marije Magdalene, št. 162 KSSCd
Cleveland, O. — Naše društvo bo letos imelo božičnico za otroke, vpisane v mladinskem oddelku v pondeljek, 3. decembra, pred GLAVNO ali LETNO sejo. Sv. Miklavž se bo zopet oglasil in obdaril naše' malčke. Ob 6. uri naj bodo otroci zbrani v spodnji dvorani šole sv. Vida.
Ob sedmih bo glavna ali letna seja, na katero je članstvo naj-injudnejše Vabljeno. Na tej seji se bodo reševale točke', ki bodo v veljavi celo leto 1963; volitev odbora, ki bo vodil društvo skozi leto, bo ena izmed najvažnejših. Po seji ho izmenjava daril $1.00 vrednosti — prigrizek in zabava.
Asesment bom pobirala od.5. ure naprej.
Da se za gotovo vidimo v pondeljek, 3. decembra, v spodnjih prostorih šole sv. Vida!
Maria Hochevar, ta j.
-------O-------
Koncert Slovana
Euclid, O. — Pevski zbor Slovan priredi svoj običajni jesenski koncert v nedeljo, 2. decembra, v Slovenski društveni dvorani (American Jugoslav Center) na Reoher Ave. v Euclid, Ohio. Pričetek ob 4. uri popoldne.
Pevci tega zbora se trudijo, da podajo svojim posetnikom nekaj lepih melodij naših domačih, vedno lepih popevk. To pot imajo na programu tri nove pesmi, katere ho zbor prvič izvajal, poleg drugih točk. Program dosega 18 točk katere bo zbor izvajal v zadovoljstvo in razvedrilo poslušalcev.
To jesen smo do sedaj slišali epereto Zarje, glasbena Matica nam je pa padala nad vse lep koncert klasičnih in opernih pesmi. V nedeljo, 2. decemlbra, nam bo Slovan pel celo vrsto lepih in priljubljenih narodnih in domačih pesmic.
Občinstvo je vabljeno, da v velikem številu obišče tudi Slovanovo prireditev ter tako da vzpodbudo mladim pevcem za nadaljno delovanje v korist slovenske kulture.
Po koncertu bo prijetna domača zabava s plesom. Igrala bo Grabnerjeva godba. Servirali bodo dobro večerjo in tudi za žejne bo preskrbljeno, tako da se bomo udobno zabavali lahko pozno v noč. Pridite torej od blizu in od daleč! Na svidenje!
Joseph Durjava.
število televizorjev naglo raste
V prvi polovici letošnjega leta je število televizorjev v Sloveniji naraslo od 10,481 na 17,-067 ali za 63 odstotkov. Tako pride v Sloveniji na 95 oseh en televizijski sprejemnik. V primeri z Združenimi državami je to sorazmerno malo, za jugoslovanske razmere pa je kar lepo, saj Slovenija v tem pogledu vodi daleč pred drugimi predeli Jugoslavije. Pri primerjanju ne smemo pozabiti, da je Slovenija dobila svojo prvo televizijsko postajo komaj lani in da še sedaj njen domač program ne obsega niti polnih šest ur na dan.
Število radio sprejemnikov je naraslo za nekaj nad 6 odstotkov na blizu 333,000 ali na nekako 5 oseb eden. Imata ga torej od vsakih treh družin povprečno dve.
Kovinska industrija ima naj. več izobražencev
Po uradnih podatkih republike Slovenije je bilo konec lanskega leta v Sloveniji zaposlenih v industriji. 1,494 oseb z visokošolsko izobrazbo, predvsem iinženirj(eiv, ekonomov in pravnikov. Število je od 1. 1960 poraslo za 7%. Največ oseb z
Pismo materam
Cleveland O. — Odbor star-
i
šev Slovenske šole pri Sv. Vidu se je na podlagi soglasnega sklepa, napravljenega na sestanku mater 18. novembra, odločil, da obdari tudi letos za Miklavža vse učenke in učence, ki obiskujejo Slovensko šolo, kakor tudi njihovo učiteljstvo. Vse bi radi obdarili z enotnim, sicer skromnim, pa vendar prisrčnim darom. — Obenem pa bodo 'imeli priliko, da po našem šolskem Miklavžu obdare svoje otroke tudi tisti starši, katerih otroci še ne hodijo v našo šolo. Zelo nafn je do tega, da' se ohrani med nami miklavževanje v našem, slovenskem, t. j. krščanskem duhu.
Odbor staršev pa se ni mogel odločiti za to, da bi šli spet kot druga leta beračit od trgovca do trgovca. Za vsakega je huda ta pot; uspeh pa konec koncev nič poseben. Pač pa smo pred kratkim razposlali nekaj pisem na tiste družine, trgovce, društva in ustanove, o katerih smo prepričani, da nam bodo v letošnji gmotni stiski priskočili s primernim darom na pomoč. Lepo prosimo ter se vsem že vnaprej lepo zahvalimo za podporo. Vsak dar nam bo tudi v moralno oporo pri našem delu.
Prav posebej pa prosimo vse slovenske matere v svojem okolišu, naj bi pripravile za našega letošnjega Miklavža kar se da domačega peciva (piškotov itd) ker moramo pripraviti vsaj 180 enotnih zavitkov, toliko kot še nikoli druga leta. Vse to, dajte, lepo prosimo, prinesite ali prihodnjo soboto zvečer ali pa v nedeljo vse dopoldne' in popoldne vse do Miklavža v sobo poleg kuhinje v novi šolski dvorani. Tam bodo v soboto zvečer pripravljale naše matere in dekleta enotne darove, v soboto pa vse, kar je potrebno za kuhinjo ob takšni prireditvi. Ne dajte nas pustiti v zadregi! Bog Vam povrni!
Če pa želite v tej ali v kateri koli drugi stvari še kako pojasnilo, prosimo, obrnite se na podpredsednico našega odbora go. Ano Vidergar ali pa na našo blagajničarko go. Minko Slak. Obe Vam bosta radi postregli z vsemi podatki ter Vam bosta še prav posebno hvaležni za vsako sodelovanje.
Pripravimo našim otrokom nekaj lepega, resničnega veselja!
Odbor staršev.
visokošolsko izobrazbo — 391 — je v kovinski industriji. Njej sledi kemična z 213, elektroindustrija z 98, tej podjetja črne metalurgije' s 96. V industriji in rudarstvu je bilo v istem času v Sloveniji zaposlenih vsega skupaj 195,500 ljudi. Odstotek oseb z visokošolsko izobrazbo je še zelo nizek, saj pride v industrijsko visoko razvitih državah po en inženir že na Vsakih 30 do 50 delavcev.
Muhe v mrliški veži
V	Ljubljani polagajo na mrtvaški oder mrliče v takozva-nih mrliških vežah na alah. Neki ing. Danilo Kure iz Novega mesta se pritožuje, da je bilo poleti v teh vežah toliko muh, ki so lezle po mrliču in po obiskovalcih, da je bila to prava sramota za kulturno deželo.
Ko so sorodniki umrlega prosili upravo pokopališča, da poskrbi da bodo muhe v mrliški kapelici uničene, so jim ustregli, pa jim zaračunali za to uslugo posebej 2,000 dinarjev. Ing. D. Kure misli, da je dolžnost uprave pokopališča same, da poskrbi, da je v mrliških vežah snaga. Če že res ne more sama poškrbeti za uničevanje muh, naj stroške za to priračuna k pogrebnim stroškom, ki znašajo že tako 50,000 dinarjev.
Imenovani se pritožuje tudi nad ravnanjem uslužbencev pokopališča z venci. Te premetavajo kot drva in hodijo po napisnih trakih neoziraje se na navzoče najlbližje sorodnike, ki jih mora tako ravnanje na vsak način žaliti.
železarna Ravne znova povečala proizvodnjo
Znana železarna v Ravnah je po trditvah ljubljanskega “Dela” v letih po drugi svetovni vojni za 13-/krat povečala svojo proizvodnjo. Koncem avgusta so spustili v obrat obločno elektro-peč, največjo te vrste v vsej Jugoslaviji. Ta bo dajala na leto nad 30,000 ton surovega jekla elehtro kvalitet. Obločno peč je nabavilo podjetje Tagliaferri v Italiji, domača podjetja pa so opravila gradbena dela in oskrbela pomožne naprave.
Ljubeljski predor še ni gotov
Po vedno novem odlašanju se bliža ureditev cestnega predora skozi Ljubelj le svojemu za-kljičku. Dela na jugoslovanski strani meje bodo končana še pred novim letom. Avstrijci so malo v zaostanku, vendar obljubljajo, da bodo tudi oni opravili vse potrebno do konca letošnjega leta. Tako bi bilo mo-moče predor odpreti še letošnjo zimo in vzpostaviti cestni promet tudi v dobi, ko je pot čez Ljubelj zaradi snega nemogoča. Od predora pri Sv. Ani bodo zgradili 6 metrov široko asfaltno cesto do glavne ceste Ljubljana—Bled.
Kranjski okraj bo izvozil za preko tri milijone lesa
V	prvi polovici leta je izvozilo 9 lesnih podjetij v kranjskem okraju v tujino lesa v skupni vrednosti $1,521,311 ali 44 odstotkov postavljenega načrta. Prepričani so, da bodo načrti izvoza izpolnili, saj znašajo sklenjeni posli dozdaj že $4,298,-758. Za prihodnje leto določa načrt izvoza povišanje za 29% na $4,549,366.
Na splošno se vodniki jugoslovanskega gospodarstva zelo ženejo za povečanje izvoza, ker je pomanjkanje deviz izredno. Priganjanje k izvozu povzroča često slabo oskrbo domačega trga, kar povzroča nejevoljo prebivalstva in višanje cen.
-----o------
Zakonska svoboda
“Baje te ima žena hudo pod copato.”
“Kje neki. To je umazana laž. Jaz sem popolnoma svoboden in lahko delam vse kar žena hoče.”
PAVEL HEYSE:
Steklar iz Murana
Kako so trije bratje služili hudiču
“Da, v Benetke, da ga izročim v roke njegovih sodnikov. Za četrt ure odpotujemo vsi trije.”
Živega!
Zerlione se je sklonil v senci in odšel v svojo sobo.
“Ta Janez Bocaro je odločno močnejši, kakor sem si jaz mislil!” je zamrmral.
Pogovor s Holandcem je bil kratek. Ta ni mogel najti besede, da bi ugovarjal. Pismo s podpisom Janeza Bocara je veljalo več kot zlato sveta. Zato je bil vesel, da je tako prišel do denarja.
Janez je nato zbudil gostilničarja, poravnal račun in s Zerlione jem vzel obleko, ki jo je začasno odložil. Vsi trije so odšli proti pristanišču. Bilo je ob eni po polnoči.
Stopili so n* krov “Morske zvezde”, kjer so zbudili poveljnika in mornarje. Ko je vstajala jutranja zarja, je ladja plavala po morju proti vzhodu ...
V
Povratek
V svojem trenutnem navdušenju je Janez Bocaro verjel, da bo Gualterija rešil kazni.
“Ko ga bodo videli, bodo imeli usmiljenje z njim!...”
Zdelo se mu je to povsem naravno.
Ko je “Morska zvezda” plula na odprtem morju in se bližala italijanski obali, je spoznal, da je začelo upadati to upanje. Vrgel se je torej med dogodke, ki bodo še nevarnejši od prejšnjih.
“Svet desetih! Treba ga je rešiti iz njihovih rok!”
Videl je predvsem strogi obraz senatorja Stampe, ki mu pravi:
“Pa Janez, kaj ste znoreli? Postava beneška se ne da kršiti! Za vse je enaka in nihče ji še ni ušel!”
“Toliko slabše! A jaz bom vseeno poskušal!”
Obnašanje teh treh mož na krovu je bilo posebno.
Janez je svetoval Zerlione-ju, naj se drži v neki razdalji od izdajalca. Zato ni Zerlione spregovoril besedice z Gual-terijem. Tudi oba med seboj sta se izogibala, da ne bi Janez dajal kakšnih pojasnil. Poveljnik ladje je vozil po naročilu ponoči in podnevi. Ugoden veter je potiskal ladjo hitro naprej. Po petih dneh je že pristala v Genovi.
“Ne smemo tu zgubljati časa. Takoj na pot v Benetke!” je razodel Janez svojima tovarišema.
Domenil se je s poveljnikom zaradi plačila, Zerlioneju pa je dal ukaz nakupiti konje. Uro pozneje so že vsi trije jezdili iz mesta. Tokrat je Janez začrtal pot: skozi Piacenzo in Mantovo naravnost v Padovo.
Na tej poti je bilo teže molčati. Posebno v času, ko so popustili vajeti, da bi prišle živali spet do sape. Govorili pa so le vsakdanje, malo pomembne stvari. Ko bi jih kdo videl, bi nikdar ne sumil o boju, ki se je vršil v njih srcih. Gualterio se je vpraševal, ali je Tulija še živa, ali bo on pomiloščen. Janez je mislil o učinku, ki ga bo povzročil ta povratek v doževi palači. Zerlione pa je premišljal o tem, ali je spolnil svojo dolžnost, ali je bila umestna ta spre-m e m b a izvršitve postavne razsodbe.
štiri dni so jezdili. V petek
so zapustili Genovo, v torek so stopili s konja v San Giu-	izgubo'vse morate in^e-
Nekdaj so bili trije bratje, ki nar je; tretji: so vsi vkup gospodarili. Oče jim je bil na smrtni postelji zabičal, da ne smejo zemlje razdeliti ali vsak zase obdelovati. “Vsi trije delajte za enega in vsak naj dela za vse tri,” je rekel, “do-
lianu. Uro pozneje so v gon- Lj y m meri ’<(Sinovi pa So po doli pristali ob stopnišču trga očetovi smrti ^si trije sla|bo gos_
svetega Marka.	'podarili. Namesto dela so iska-
li rajši sence, namesto vode1 so popivali vino. Ni jim pa šlo dolgo tako dobro. Kmalu so vse zapili im ker niso imeli s čim dolgov plačevati, so jim nazad-
Zdelo se je, da je Janez Bocaro spet našel svojo hladnokrvnost. Pri Papirnatih vratih je vprašal vratarja po pisalnem orodju. Napisal je listič na doža: “Janez Bocaro, steklar iz Murana, na povratku v Benetke z Lojzetom Zer-lionejem, vodeč Petra Gualterija, obsojenega na smrt.”
nje celo hišo prodali im jih pognali po svetu.
Taiko so bratje po svetu pili in
.'postavali in bili Židane volje.
...	....	. Pa vsaka reč le nekaj časa trpi.
Prosil je uradnika, naj neSe|Tudi teh tre}l bratov so se
zv,tek k Lenarti, Loredanu m dje Mvelifali in jih nl60 holeli
čakal molče. Po petih minutah ve4 zaMada4i s pija6o ..p0]dite
1 s preiskovalnim gjy^it, saj ste mladi!” tako jim
se je ta vrnil
sodnikom, kije iznenadeno ;je veleval wak Ni bi:lo dmga_
vzkliknil.	.	Jče, morali so si iskati službe.
‘Peter Gualterio!	ipa pridejo zvečer v gozd. Sre-
Vratar, uradnik in pisarji |čaj0 zelenega moža z rdečo kašo iznenadeni odstopili. Kakor pico na glavi. “Kam pa vi grebi zagledali prikazen . . Peter ste?” jih nagovori mož in stopi Gualterio!	Sprednje. “Službe iščemo,” re-
Sodnik bi ga rad odpeljal v k0 bratje. “Ali ne bi hoteli
ječo, pa se ni drznil ga ločiti od obeh tovarišev .. . Primer je bil popolnoma nov. Končno ga je rešil Janez iz zadrege: “Monsignore! Prišla sva s tovarišem, da izročiva Gualterija v roke pravice, to je svetu desetih. Ali niso gospodje svetniki morda zbrani?”
“So, gospod!”
“Kdaj?”
“Ob dveh. Prejasni dož je poklical prisednike, da izročijo to zadevo sodišču.”
“Peljite nas torej v kakšno sobo, da počakamo. Za jetnika sva odgovorna midva. Od predaleč sva ga pripeljala, da bi ga zdaj pustila zbežati!”
Sodnik je potrdil in jim odločil nizek hodnik pod stopniščem. Tam je odprl majhno sobo in jih pustil noter.
“Počakajte tukaj, gospodje, dokler ne pride drug ukaz!” “Monsignore! Ali smem prositi za uslugo?”
“Govorite, plemeniti Bocaro!”
“Ali bi mogli kaj izvedeti o Gualterijevi hčerki, ki je v novi ječi?”
Lahko vam jaz povem, ker sem prav jaz oskrbnik pri Svetem Teodoru. Gualterijeva hči je še vedno zaprta. Ni bolna. To ste hoteli vedeti?” “Da, monsignore! Hvala vam!”
Sodnik je odšel.
Zerlione se je hitro ozri okoli sebe, ali bi bila kakšna možnost za beg. Edino okno pod stebrovjem je nosilo železno mrežo. Ni bilo torej nikakega strahu.
Molče so čakali.
Soba je bila preprosta in brez pohištva. V njej je stal podstavek, na katerem je bil morda kdaj kakšen kip. Zdaj je bil pokrit s črno tenčico, pod katero se je nekaj skrivalo... Zerlione je bil radoveden in je odstranil tenčico. Spod nje je dvignil pokrov iz usnja in zaklical:
“Nakit!... Janez, vaš stekleni venec!”
Nakit je bil res tam. Po Janezovem odhodu so mislili najprej, da bi ga nesli v “štorkljo”. Senat ga je bil namreč o b Bocarovi zaroki daroval temu za spomin. An drej Guisetti pa je naprosil, naj bi ga svet desetih shranil v notranjosti palače, v prostoru, kjer bi si ga lahko moglo ogledati vse ljudstvo. In ljud stvo si ga je ogledovalo in
služiti meni?” “Zakaj ne, če plačate kakor drugi ljudje in nam daste življenja, ker se nimamo s čim preživljati,” so dejali bratje. Zeleni mož z rdečo kapico je rekel: “To pa to-Plačam vas dobro, bolje od kakšnega drugega. Moja služba bo kratka in lahka.” “I, mi smo že pri volji, le povejte) kaj bi radi,” reko bratje. “Nič drugega ne boste delali, samo nič ne smete govoriti kakor tele besedice: prvi naj reče, kadar ga kdo nagovori: Mi vsi trije; drugi: Za de-
občudovalo skozi deset dni.
To je vse prav.
se pogreznil v zemljo s konjičkom in krčmarjem. Bratje so govorili in povedal^ da niso gospoda zaklali, ampak da so le go-
Bratje so dejali, da bodo že. Ze- jvorili, kakor jim je bil naročil leni mož, ki je bil sam hudič z gospodar, zeleni mož. Sodniki, mesom in telesom) jim da de-|kj SOl Vxd6i^ da jt. vz(d krčmarja narla-	sam hudič, so bratom verjeli in
Šli so v prvo krčmo, da bi zopet pili. Kromar je bil hud mož. “Boiste kaj večerjali?” jih vpraša. “Mi vsi trije,” pravi prvi. “No, bom pa rekel za tri napraviti.” “Za denarje,” reče drugi. “I, seveda ze denarje, zastonj se pri meni ne dobi nič,” odgovori krčmar. “To je vse prav,” pravi tretji. “Jaz tudi vem, da je vse tako prav, saj se brez denarja nikjer nič ne dobi.” Tako so bratje govroili le-te besede, kakor jim je bil zeleni mož uka-i za^ in nekaj časa so lahko izhajali.
V tisti krčmi je istočasno prenočeval silno bogat gospod. Ko vsi odidejo spat, vzame krčmar, ki je bil gospodovega denarja lakomen, balto in odseka gospodu glavo.
Zvedelo se je, da je bil gospod v tej krčmi ubit. Krčmar je dejal; “Jaz ničeisar ne vem; imel sem pa tri giidoglede postopače čez noč pod streho. Morda so ga ti ubili; in nemara, da so ga! Gosposka pokliče brate predse in jih vpraša: “Ali ste vi ubili tega bogatina? “Mi vsi trije,” je dejal prvi; “za denarje,” drugi; ‘do je vse prav,” je rekel tretji. “No,” pravijo sodniki, “ker ste sami povedali, da ste ga vsi trije za denarje Ubili, ne more biti drugače1 in jutri vas obesijo.”
Drugi dan pa jih peljejo iz mesta na kraj, kjer so jih imeli Obesiti. Krčmarju so veleli, da mora stati zravea, ko bodo prvega obešali, zato ker je bil ubijalec v njegovi hiši. Krčmarja pa je pekla vest in se je branil
stopiti. “Morda si tudi ti kaj . anez se je z gienkim ob- krjVj ker se bojiš,” reko sodni-
čutkom ozrl nanj.
“Od te male reči je prišla vsa nesreča na nas!”
Tako bi j?hl''takrat razbil v tisoč koščkov, če bi bil to vnaprej slutil. Dal je znamenje in Zerlione ga je spet zakril.
Vtem pa so se odprla vrata in uradnik je poiskal Janeza. Dož je hotel govoriti z njim! Janez mu je sledil in se kmalu znašel pred Lenartom Lore-danom.
(Dalje prihodnjič.)
ki. — “O, jaz pa že ne, sto hudičev naj me vzame, če sem jaz gospoda ubil.” “Mi * e pravimo, da si ga ubil, ali zraven si morda bil, ker se bojiš.” “Ne, ne devetindevetdeset hudičev naj me vzame, ako sem bil zraven.” “E-den bo zadosti,” je dejal zeleni mož — hudič z mesom ih telesom —, ki je prijahal na belem konjičku, in vzel krčmarja na konja. “Zvesto ste mi služili in pomagali, da sem tega ubijalca prej v pekel dobil, zdaj le govorite,” je, rekel hudič bratom in
jim dali polovico tistega denarja. Bratje so šli dalje po svetu, pili in posajali in bili vesele volje.
Meni( ki sem gledal, bi bili morda dali drugo polovico tistih denarjev, ali ustrašil sem se bil zelenega hudiča na belem konjičku tako, da sem odletel noter do semle in se mi še zdaj cede sline po tistih denarjih. ---------------o-----
Kolumbija stoji pred raz-vednotenjem peza
BOGOTA, Colomb. — Kot na vse države Latinske Amerike, pritiskata proračunski primanjkljaj in primanjkljaj v plačilni bilanci tudi na Kolumbijo. Dejanski tečaj v Bogoti je 10-11 pe-zov za dolar, uradni pa 7. Vendar je treba dodati uradnemu tečaju “provizijo” v znesku 2.3 peza za dolar, tako da sta oba tečaja skoraj enaka.
Kolumbija bi rada dobila od Amerike kakih $200 milijonov posojil in podpor. Naši denarni strokovnjaki pravijo, da mora najprej spraviti v red svoje državne finance in določiti za pezo nov dejanski kurs, ki naj bi se sukal okoli 11 pezov. Ker se vlada obotavlja, se je nabralo v kolumbijskem kongresu toliko senatorjev in kongresnikov, da bodo kar na svojo roko, če treba, tudi proti volji sedanje vlade, izglasovali valutno reformo, ki naj postavi za uradni kurz devet pezov in seveda še provizijo.
Računajo, da bo parlament še ta teden izglasovali primeren zakon, da bodo potem lahko dobili prvi obrok posojil in podpor v skupnem znesku $110 milijonov.
obisku v Peipingu.
-----o—
Kubanski Castro nič boljši od Batiste
ŽENEVA, šv. — Mednarodna komisija pravnikov, v kateri je zastopanih preko 40,000 odvetnikov, sodnikov in profesorjev prava v 90 deželah, je izjavila, da je Castro prevaral kubansko ljudstvo s tem, da je s silo uničil načela, ki jih je obljubil vzpostaviti.
Komisija je prišla do zaključ-ka> da Castro ni prav nič boljši od bivšega diktatorja Batiste. Vse kaže, da je od zadnjega še veliko slabši!
zadnja leta parkrat na daljšem'sel samo vrečico dateljnov. A
naj lepši so, kar so jih letos pri nas drevesa rodila. S skrbjo in ljubeznijo sem jih natrgal, v ljubezni ti jih darujem. Z ljubeznijo jih sprejmi, o premo-gočni.”
Tedaj se je kalifu razjasnil resni obraz.
“Hvala ti, brat. Daroval si mi najdragocenejše:	ljubezen. V
ljubezni siprejmem tvoje darilo.”
In je zapovedal ob prestolu stoječim ministrom, naj moža pogoste, vrečico pa mu napolnijo s suhim zlatom. Tako zelo je cenil skromno darilo, ker je v svoji modrosti vedel, da vsakemu daru daje pravo vrednost šele — ljubezen.
-------o--------
Bivši podpredsednik Garner praznoval 94. rojstni dan i
UVALDE, Tex. — Bivši podpredsednik Garner je v krogu svoje družine in nekaterih prijateljev praznoval svoj 94. rojstni dan. Dogodka se je spomnilo veliko njegovih prijateljev, vsak med njimi jih ima tudi že okoli 80 na plečih.
Da ne bo čisto pozabljen, so ga nekateri guvernerji obsuli s častmi. Tako je mož, ki je drugače pri dobrem zdravju, postal pred smrtjo še polkovnik in celo —admiral mornarice v Texasu!
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St_ 17002 Lakeshore Blvd.
Pokličite podnevi ali ponoči IIEnderson 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
Peiping ustanavlja v Ameriki isvojo komunistično stranko?
WASHINGTON, D.C. — Tisti, ki opazujejo od blizu razvoj komunističnega gibanja v naši deželi, trdijo, da so začeli prijatelji rdeče Kitajske med našimi levičarji nabirati pristaše za novo stranko, ki naj bi prisegala na “leni nistični-marksistični” politični program.
Kako daleč so že z nabiranjem članov, je še tajnost, menda pa so že dobili kandidata za predsednika v osebi črnega zgodovinarja dr. Duboisa, ki je bil
Ksaver Meško:
Darovi
Prišel je pred modrega in mogočnega kalifa ali vladarja vseh vernikov muslimanske ah Mohamedove vere Harun al Raši-da (vladal 786—809) v Bagdadu eden njegovih namestnikov v širnem carstvu. Spoštljivo je prekrižal roke na prsi, položil s tem desnico na srce v znamenje vdanosti in zvestobe, pokleknil ter mu govoril:
“Prišel sem se poklonit tvojemu Veličanstvu, da vidiš, kako sem ti pokoren in vdan. Za dokaz svoje zvestobe in pokorščine sem ti prinesel .te bisere. Blagovoli jih sprejeti, o mogočni!”
In je ponudil vladarju v dragoceni posodi bisere) bleščeče in lesketajoče se, da je vid jemalo.
“Zadovoljen sem s teboj, vezir (minister). V milosti sprejemam tvoje darilo. Pojdi v mi-ru> pravično mi še zanaprej gospodari.”
Podkralj je šel, vesel in srečen, da je mogočnega gospodarja s svojim darom zadovoljil.
Pa je prišel pred kalifa trgovec, izmed najbogatejših v državi. Spoštljivo in ponižno je prekrižal rolke na prsih, pokleknil, s čelom se dotaknil tal in spregovoril:
“Prišel sem te zahvalit, pre-mogočni. Pod tvojim varstvom potujejo moje karavane mirno in nemoteno po brezmejnem tvojem carstvu. V zahvalo za tvoje varstvo sem ti prinesel to sabljo. Blagovoli jo milostno sprejeti, o mogočni!.”
In je izročil kalifu sabljo da-maščanko, lesketajočo se kakor morje, kadar se odbijajo od njega opoldanski sončni žarki.
“Zadovoljen sem s teboj, Ibrahim, in tvoje darilo milostno sprejmem. Pojdi v miru, Alah naj ti pomnoži tvoje bogastvo.” Trgovec je poljubil tla pred prestolom mogočnega. In je odhajal vesel, da mu kalif ni dejal: “Pod mojim varstvom si obogatel, oddaj polovico svoje-
Otroci brez staršev v Zahodni Nemčiji
Zahodnonemška vlada j e sporočila, da je 17 let po končani vojni še vedndo 6300 mladeničev i n mladenk, k i niso uspeli najti svojih staršev.
Vsi ti otroci so ostali brez staršev med drugo svetovno vojno,	največ	se jih	je	pa
zgubilo	v zmedi ob	koncu
vojne leta 1945.
Zanimivo je, da je hkrati več kot	7300	staršev,	ki	pogrešajo	svoje	otroke	in	jih
iščejo.
Moški dobijo delo
Iščemo krojača
Vprašajte pri Davidson’s, 7945 Ridgewood Dr., Parma 29, O. TU 6-3380.
(2291
MALI OGLASI
‘ Sobo oddajo
Lčpo opremljeno spalno sobo oddajo zaposlenemu moškemu. Pršhal kopel, si lahko kuha. Na 1027 E. 61 St. Telefon HE 1-6671.
(X)
Sobe oddamo
3 sobe in kopalnica zgoraj, plinski furnez. Najemnina $45. Na 16307 Trafalgar Ave. Kličite KE 1-6218.
ti l'v	(229)
Pet sob v najem
Pet na novo dekoriranih lepih sob oddajo na 1369 E. 52 St. Plinski furnez, v kleti pralnica. Vprašajte na istem naslovu, spodaj.	—(229)
Sobe oddamo
4 sobe in kopalnica za $40 in 5 sob s kopalnico $45 blizu E. 55 St. in St. Clair Ave. Vprašajte na 1334 E. 55. St.	(X)
Hiša v najem
Enodružinska 7 - s o b n a hiša, plinski furnez, se odda na 1162 E. 60 St. Vprašajte na 6605 St. Clair Ave. ali pokličite EN 1-1633.	(229)
Sobe se oddajo
Štiri sobe se oddajo na 16116 Grovewood Ave. Na novo dekc-rirano, garaža, blizu transporta-cije. Kličite KE 1-8219.	(231)
Stanovanje oddamo
Štiri sobe in kopalnico, na novo dekorirano, oddamo na East 71 St. Privatni vhod. Najemnina zmerna. Kličite FA 1-0021.
(230)
V najem
Na 1065 E. 66 St., oddamo 4 sobe in kopalnico, zgoraj, zadaj, ga premoženja v mojo zaklad- Nov plinski furnez in klet za
MED OVCAMI — Maria Augusta Trapp krmi na svojem \posestvu blizu Etowe, Vt., svoje ovce. Ona je 'iz življenja vzeta glavna junakinja glasbene igre “Glas glasbe.”
nico.”
Pa je prišel! pred vladarja ■tretji podložnik, beduin, preprost sin puščave. Položil je roko na srce, nekoliko nerodno se poklonil, pokleknil in dejal:
“Prišel sem od daleč pred tebe, premogočni, da ti vsaj enkrat v življenju vidim prejasni obraz. Siromak sem, kamelar v puščavi; pa sem ti v dar prine-
prati.
-(230)
Sobe oddamo
V najem oddamo 6 sob, plinski furnez, na 1283 1-2 E. 55 St. Kličite EN 1-9808.	(232)
Stanovanje oddajo
Petsobno stanovanje oddajo na Addison Rd. Vprašajte na 1087 Addison Rd.
— (230)
KONCERT
pevskega zbora SLOVAN
bo v nedeljo, 2«, decembra
V S.D.l). NA RECHER AVENUE, EUCLID, OHIO. Pričetek točno ob 4. uri popoldne.
Vabimo na obilno udeležbo.
M--H M-+++*f-
Roke je imela sklenjene na kolenih in so bile v senci. Usta so bila priprta, ker je od razburjenja težko dihala.
« “Sestrica Paskala”, je rekla stara žena, “ravno zaradi vas me najbolj skrbi. Tako mladi ste še!”
Zraven pa si je otožno mislila: “In tako lepi!”
“Kajne, vaši sorodniki v Nimesu so samo daljni sorodniki? Da, se mi je takoj zdelo. A preden jim zaupam vas, svoj najbolj krhki zaklad, bi rada vide-da ... Ali so , dobri ljudje, ali boste pri njih varni, če vas pošljem k njim?”
“Kam pa naj bi šla, če ne k njim, mati moja? Saj ne znam nobene obrti!”
Zardela je. Ko je pravkar slišala, da je izgon sklenjena stvar, se ji je v žgočo bolest sredi potrtih sestra polagoma vse bolj vrivala misel na Nimes. 'Kakor v blisku ji je stopila pred oči hiša družine Prayou, grič Mon-tauri, mesto poleg njega in spet je v duhu preživljala dneve, ko so jo kar zasipali s prijaznostjo in postrežljivostjo. Ker pa je njena mladost vzdrhtela, kakor hitro je odprla sanjam vrata, ie Paskala takoj opazila, da jo vabi radost in je zato nevarnost, saj je že znala razločevati težnje svoje duše. In že se je tej nevarnosti vdajala, ko je prednici samo po ovinkih odgovarjala.	•	’ j ' f
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
PANCAKE SHOP & SHORT ORDER GRILL
Attractive decor. 60 seats. Comple tely air-cond. Auto, dishwasher, new stainless steel equipment and fountain. Excellent cor. Cost $20,000, — will sacrifice $12,000 cash. To inspect call LO 1-1088, 9:30 to 4:30 P. M.	(230)
DISCOUNT HOUSE — Everybodv wants a discount. Wc earned $16,000 net last year giving people what they want. Complete with fixtures and equipment. $25,000 worth of advertising, $4.000 plus in.ven. — FL 4-3650.	(230)
SHOE REPAIR SHOP — West Suburb.
Brand new equipment. Plenty of business from dry cieaning chain. Half interest for small investment. FL 4-0090.	(230)
HELP WANTED MALE
TOOL ROOM Machine Operator
Capable of running all tool room machinery and making small tools and fixtures.
Steady Work — Good Pay
THE CHICAGO FAUCET CO.
2100 S. NUCLEAR DR.
Des Plaines, 111.
1 Block East and 1 Blk. South of Mt. Prospect Rd. and Howard St.
(231)
HOUSEHOLD HELP
WANT GIRL OR WOMAN — PROTESTANT — Home in Glenview with private rm. and bath for Fall & Spring months. Want good cook. Free to travel with expenses paid to Fla. Water front home for winter. Trips on our Yacht. 2 months at summer home in North Woods. A car to drive. Hand laundry and some cleaning. Salary $200.00. No deductions. Write — Mrs. W. R. Ford, 616 Seasage Drive, Delray Beach, Fla.	(230)
Sama dobro vem”, je povzela sestra Justina, “da ne znate nobene obrti in da ste nad vsemi mojimi hčerami prav vi najbolj potrebni počitka.. V prsih niste trdni. Dokler vam ne najdem mesta na kaki šoli — če ga bom sploh mogla — bi bilo za vas res življenje na deželi najbolj primerno in to celo na jugu. Sato vas moram najprej vprašati: Ali ne bo pri tem imela škodo vaša duša?”
Sestra ni več gledala sestri Ju stini v oči, pozorne in zaskrbljene v mraku; gledala je skozi gornjo šipo bežeče oblake, puščajoče za seboj zvezde. Ne bi hotela svoje sodbe spreminjati, čeprav ji je bilo težko, da se mora sama odločati. Zato je rekla:
“Ne verjamem, da bi bila zame kakšna nevarnost... Saj or. ve, kaj sem ... Morda je tudi že oženjen ... Kar mojo teto Prayou zadeva, je pa videti, kakor bi mi bila mati.”
Dež ni več tako močno lil. Po praznem trgu so žuboreli potočki.
“Če je tako, potem pa le pišite v Nimes”, je rekla sestra Justina.
Ženi sta vstali.
* * *
Naslednjega dne, bilo je 20. junija in petek, so sestre zvedele, kdaj se bo treba izseliti in kako bodo z njimi postopali. Uršula 'Magre je poučila policijo, kako naj se vede. Če bodo vsaj malo diplomatsko nastopili, se bodo izognili zoprnemu nastopanju zoper ženske, razbijanju vrat s sekiro, vlamljanju in brskanju po celicah, hrupu in ugovoru, sploh vsemu nastopu z oboroženo silo, ki bi utegnila pri ljudstvu izvajati nejevoljo.
Zadostovalo bo, če se bodo
spretno sklicevali na materino hišo. Komisar je prav s tem namenom prišel 'obiskat prednico. Na videz je bil dober in vesel človek, pa je bil tak tudi v resnici. Že začel je na tak način, ko ga je sestra Justina sprejela na hodniku, nekaj korakov od vrat:
“Uboga gospa, moj poklic ni vselej zabaven ...”
“Moj pa nikoli”, mu je sestra Justina presekala besedo. “Ste
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
4 Apt., Good Income Property — By Owner. — St. Fidelis Parish. 1-5 Rm., 3-4’s. Cent. Forced Air Heat. Full Bsmt. Priced Low For Immed. Sale. HAymarket 1-3424.
(230)
WHEELING — 3 BEDROOM ranch, 2 baths, basement, large paneled recreation room. Low 20’s. — By Owner. — LEhigh 7-1479.	(230)
MOUNT PROSPECT BY OWNER
Ranch home, 7 rms., plus utility & att. gar., xk acre, school blk. Low 20’s. 9 S Busse Rd. — HELM-STEAD 7-4919.	(231)
BARLETT — Retiring. Must S‘eli. Ranch home on 150x400, 8 lots. 2 Ige. bedrms., IVz baths, new furnace, garage, shop, near station, schools, stores, churches. Make offer. 500 block North-av. TE 7-5781.	(231)
PALATINE — BY_OWNER _
3 bedroom ranch on Vz acre lot, 15x18’ erptd. living room, newly decorated kitchen with lovely Crane cabinets, asking $16,850. Make an offer. FLanders 9-1444.
(231)
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
BLI/U CERMAK IN DAMEN
(V fari sv. Štefana) Dvonadstropna zidana hiša. 1x6— 1x5 in 1x1 podstrešje, furnez na premog, klet vsa cementirana, eno stanovanje prazno 15. dec. — Cena $12,500.
Blizu 21. in Wood St.
Grocerija in i>oslopje. 6 sob, kopalnica, vodni grelec, klet vsa ce mentirana. Zidana garaža za dve kare. Cena $13,800 ali najboljša ponudba.
Za te in druge dobre kupe kličite S. W. ROPA, 1618 W. 18th Street Tel.: HA 1-5500 med 9. zj. in 5 popoldne.	(2321
EVANSTON — BY OWNER 3 bdrm. brk. ranch; tile bath, kit., full bsmt., DA car gar. Storms and screens; Indscpd. land. Close to everything. $22,500. Call DA 8-8983 aft. 6 PM wkdays. and 2-5 Sat. and Sun.	(230)
prišli zato, da nas izženete?” “Ne, gospa, kar mirni bodite in pogovoriva se brez jeze, če je mogoče! Sporočil sem vam odlok, da se naj vaša šola zapre, in povelje, da zapustite hišo.” “Ki pa je naša last!”
“To se mene ne tiče. Treba jo je pač zapustiti. Saj nisem hudoben človek. Rad vam dovolim, da sami določite dan, seveda le s pogojem, da ne boste delali hrupa in se javno razkazovali ... Kakor si boste postlali, tako ... Vem, vem. — Torej velja!”
Sestra Justina je bila ponižana. Povešala je roke in jih sklepala na svoji obleki, dobro pa pazila na svoje besede, da ne bi postavljala v nevarnost materine hiše v Clermontu, kjer bi se družba svetih morda le še mogla obdržati. Ni pa povešala oči, ni s prošnjami ali s strahom poniževala svojega poraza, ampak policistu razložila sklepe, ki so bili dobro premišljeni. Hotela je, naj se v šoli razdelijo spričevala in darila. Hotela je, naj se to opravi na petek, dan Gospodovega trpljenja. Hotela je še celo to, naj pride policaj in ji roko položi na ramo kakor kakemu zločincu. Potem pa se bo še isti večei izselila. In še to je obljubila, da vesti o izgonu ne bo pripovedovala dalje in nikomur razodela ure, kdaj bodo redovnice sv. Hildegarde zapustile okraj.
Možak je zaradi lepšega še malo ugovarjal, potem pa je njene ukrepe odobril.
Dosegel je, po kar je prišel.
jjt ffi :Je
Naslednji teden je bil podoben zadnjim tednom vsakega šolskega leta. Sestre so svojim učenkam sporočile, da se bodo spričevala in darila razdelila izjemoma že 27. junija. Ljudje so se začudili. Starši so pričeli ugovarjati; nekateri so grozili, da bode otroke vpisali v druge šale, kajti kaj naj p jčno ob takd dol-
gih počitnicah; nekateri pa so razumeli. Nato pa se je zdelo, da so se pomirili.
V šoli so pisali naloge, spraševali, sestavljali sezname imen po pridnosti in sestre so hodile pozno spat, ker so popravljale in ocenjale naloge. Skušale so celo govoriti o “slovesnosti”, kakor so delale druga leta. Sestrama Paskali in Hedvigi je sestra Justina naročila, naj pripravita vence iz pušpana, kakršne so navadno obešali po dvorani na dan spričeval. Samostan se je prav do zadnjega hipa držal starih navad.
Pri tem zadnjem delu je sestrama pomagalo neko dekle iz okraja in celo iz istega trga, Loj za Casale. Po poklicu lika-rica, je postala slabokrvna ter ni smela več prijemati likala in vdihavati ogljenega plina. Ni pa bila vzgojena v sestrski šoli, ampak v laični. V verskih stvareh je bila zelo nevedna, čeprav so jo skrivnostno privlačevale; že več mesecev je prijazno hodila okoli sestra, se z njimi pogovarjala in jim na vse načine kazala svojo naklonjenost. Večkrat jim je prinašala zlikano perilo in tako spoznala vseh pet redovnic, ko je zvedela, kdaj bodo spričevala, se je pa sama prišla ponuditi, da bo pomagala pri krasitvi dvorane.
“Poznam nekega vrtnarja”, ie rekla v svojem južnjaškem narečju, “in ta ima še preveč pušpana. Prijatelja sva ... No, ne smete si misliti kaj hudega — samo prijatelja. Čeprav sem hodila v laično šolo, sem vendarle pošteno dekle!”
“Pojdi no, Loj za, saj se ti že na očeh pozna”, je rekla sestra Justina, “zato te nihče ne more imeti za slabo. Če hočeš dokazov, da ti zaupamo, ti pa za pol dne posodim sestro Leonido.”
Lojza Casale je plosknila z rokama.
“Več ko zavpol dne pa he. Šli bosta pušpan ostriči ih bosta 'že

NILES
2 BDRM., brick ranch, 2 baths, base ment, IJA-car gar., side drive, low taxes, gas heat. Under $20,000. By Owner. YO 6-5494.	(229)
2-STY.,—FRAME—4 Flaits. 1 Furnished. Immediate Possession. Good Location. By Owner — $14,500. — HU 6-8402.	(229)
MODERN BRICK 2 FLAT 3 Bdrms. each apt., Cab. kitchens, stoves, refrigerators. Separate gas heating units. Off street parking. 5200 West.
NORRIS REALTY NA 2-2412 after 6 P.M. (230)
LA GRANGE — BY OWNER 1518 W. 54th St. 8 rm. brk. ranch, 3 bdrms., 2 baths, liv. rm., din. rm., kit, util, and fam. rm., 2 car att. gar., 100x165’ lot. Appt. Nr. Schools, Shopng. and transp. Many Extras. Lofw 30s. CH 6-5303.	(230)
HOME FOR RENT
WIDOW GOING SOUTH 5 or 6 months. Will rent 5-year-old, 3-bedroom, 2 bath ranch, attached garage, completely furnished at $150 per month plus utilities. DA blocks from public and parochial school. TWinbrook 4-6595.	(231)



NAJVEČJI
SLOVENSKI
DNEVNIK
TISKOVINE PRI
AMERIŠKI DOMOVINI
dobili še kakega prijatelja, ki nam ga bo spravil v hišo.”
“Da, prav! Zelo se veselim, saj tako ne morem nič drugega delati.”
Dobila je človeka, ki je na vozičku pripeljal v šolo cela naročja zelenja. Zdaj pa so v veliki dvorani, goli kot vse ostale, hkrati dvorani za skupne sestanke, za odmore ob deževnih dneh in enkrat na leto gledališču, ko so punčke na pustni torek igrale
kako burko, stale tri žene okoli kupa zelenja, dišečega po razgretem vresju, in pušpanove vršičke nizale na napeto vrvic). Vsaka je imela v gubi pridvig-njene obleke kup vršičkov. Bile so sestra Hedviga, sestra Paskala in Lojza Casale. Lojza je bila velika, rjava, vitka in širokih pleč; če bi ne bila slabokrvna, bi se prav gotovo lepo razcvetela.
(Dalje prihodniič)
V BLAG SPOMIN
ŠTIRINAJSTE OBLETNICE, ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SIN IN BRAT
Cpl. Edmund Matjašič
ki je umrl 28. novembra 1948. leta.
Let štirinajst je že mirilo od usodnega nam dne, ko smo dobili sporočilo, da Tebe več nazaj ne bo.
Smrt je kruta, smrt je strašna, kar vzame več nazaj ne da, zapusti nam bolest v srcu in lep spomin minulih dni.
Z očetom sta zdaj združena, ter prosita za nas Boga, da bomo enkrat skupaj vsi se združili — nad zvezdami!
Tvoji žalujoči:
>. j p v..
JENNIE MATJAŠIČ, mati VICTOR in JOSEPH, brata Cleveland, Ohio, 28. novembra 19^2.
•. '	X v.-, v.'/'. D
BLEDA LUNA •— Luna bo skoro 'prenehala hiti predmet ^opevanja, ker je postala cilj astronavtov in bo v nekaj letih {dosegljiva človeku z vso svojo zapuščenostjo in puščobo. Na sliki je model Lune s premerom 16 palcev za šolsko Vabo.
MODERNI KLOBUKI t— iSestri Audey (na levi) in Jayne (Meadow $ klobuki razstavne zbirke Mr. Johna. Audrey lima klobuk iz belega platna, 'bogato pkrašen z rožami, Jayne pa klobuk iz potiskanega bombaža. »