Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ul. Martiri della Libertž (Ul. Commerciale) 5/1. Tel.28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Poštni t. r.: Trst, 11/6464
Poštnina platana v gotovini
NOVI LIST
Posamezna št. lir 30.*
NAROČNINA:
tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za inozemstvo: tromesečna lir 600-pol-letna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru
Spedizione in abb. postale I. gr.
ŠT. 226
TRST, ČETRTEK 30. OKTOBRA 1958, GORICA
LET. VII.
MNOŽE SE KOMUNISTIČNI NAPADI NA JUGOSLAVIJO
SPET ALBANCI IN MAKEDONCI NA DNEVNEM REDU
Velesile vselej proti balkanskim Slovanom - Mao^Tse Tung in Makedonci
Zadnje čase so se v mednarodnem časopisju začele pojavljati vesti, da je med Titom in Albanijo ler Bolgarijo nastal spor zavoljo Makedoncev in Albancev, živečih v Jugoslaviji.
Prepir, ki sta ga obe sosedi iznenada sprožili z Beogradom, je zbudil v Svetu veliko začudenje, zakaj znano je, da vprašanje narodnostnih skupin ni nikoli imelo velike važnosti v odnosih med komunističnimi deželami in strankami.
Tako je nova vlada v Jugoslaviji že 1. 1945 podelila Albaneem na ozemlju Kosova in Metohije samoupravo s svobodno uporabo domačega jezika in tako se je zdelo, da je vprašanje Albancev trenutno rešeno.
Mnogo pomembnejši problem kot Albancev se je pa tikal Makedoncev, zavoljo katerih je, kot znano, tekel skozi stoletja oster spor med Srbi in Bolgari. Eni so trdili, da so Makedonci Srbi, drugi, da so Bolgari, in vsakdo je zahteval, da se morajo vključiti v njegovo državo.
ŠKOF JURAJ STROSSMAYER
V resnici je pa makedonski jezik v nekaterih črkah podoben srbohrvaščini, v drugih bolgarščini, razen tega imajo Bolgari v žilah premešane mnogo krvi Tatarov, nekdanjih svojih gospodarjev, medtem ko so Makedonci čistokrvni Slovani kot Srbi.
Važno pa je, da so Makedonci južno-slo-vansko ljudstvo, ki spada v družino jugoslovanskih narodov. Tako je hrvatski škof v Djakovu Juraj StrossmaVer že v 19. stoletju zagovarjal misel, da morajo Slovenci, Hrvati, Srbi, Bolgari in Makedonci svoje sile združiti ter razširiti svoje območje od Črnega d« Jadranskega morja. Kakšen jezik ali narečje govore, se ni zdelo Slros|smayerju odločilnega pomena: vsakdo naj se drži jezika, ki ga ljubi in hoče imeti.
Zanimivo je, da so do istih zaključkov kot Strossmaver prišli po zadnji vojni tudi komunistični voditelji v Bolgariji in Jugoslaviji.
GEORGI DIMITROV IN TITO
Mak e d onei so najprej dobili svojo republiko z lastnim parlamentom in domačo vlado, s svojimi osnovnimi, srednjimi in visokimi šolami, z gledališči in Akademijo znanosti in umetnosti in makedonščina je postala vsepovsod uradni jezik. Vse oddaje na radiu se opravljajo samo v makedonščini.
Dimitrov in Tito sta bila sklenila napraviti stoletnim razprtijam konec ter priznala Makedonce za lasten narod.
Istih nazorov So bili tedaj tudi bolgarski komunisti. Njihovo glasilo Rabotničesko de-
lo je dne 16. januarja 1947 napisalo, da kdor ne priznava samostojnosti makedonskega naroda, plove v vode »velikobolgorskega šovinizmai« iz časov cara Borisa.
Kdor tako ravna se zaletava naravnost v obstoj »ljudske republike Makedonije« ter težko izziva »naše bralske slovanske sosedea v Jugoslaviji.
STALINOVA PREPOVED
Vendar Dimitrov in Tito sta gojila še daljnosežnejše načrte. Izkoristiti sta hotela ugodno priliko po vojni ter izvršiti državno zedinjenje vseh j už n o sl ov a n »kil i narodov od Črnega morja do Istre. V novi zvezi držav naj bi razen Bolgarije imela svoje samostoj-no' mesto tudi M akftd onija, kateri naj bi se priključilo poleg 900 tisoč jugoslovanskih Makedoncev tudi tistih 100 tisoč, ki prebivajo v Bolgariji.
Svoj načrt so jugoslovanski in bolgarski komunisti sporočili v Moskvo, pričakujoč, da ga bo Stalin brez oklevanja odobril. Saj je šlo vendar za stoletne težnje južno-slovan-škili ljudstev, katerim hi politično zedinje. nje priborilo s časom položaj velesile v Evropi.
In res je bil Stalin izprva načrtu na videz naklonjen. Edvard Kardelj se je v imenu
vlade že odpravil na pot v Moskvo, da bi tam podpisal dogovor z Dimitrovom o državni združitvi Jugoslavije z Bolgarijo.
Tedaj je pa treščila kot strela z vedrega neba med sosedni slovanski deželi Stalinova prepoved.
BAL SE JE, DA SE OKREPE
Poglavitni vzrok, da se je Stalin uprl zedinjenju južnoslovanskih narodov, je' bila skrb, da hi Bolgari in Jugoslovani postali združeni premočni. Bal se je, da sta Dimitrov in Tito presamostojna značaja. S Titom je že tedaj imel gotovo svoje načrte ter ga hotel popolnoma podrediti. Misel, da bi se Jugoslovani in Bolgari ne pokorili brezpogojno Kremlju, mu je bila neprijetna in zategadelj je hotel držati sosedni deželi razdraženi, da ju laže vlada po svoji volji.
In tako se je zgodilo, da po zadnji vojni Slovenci niso dobili niti metra slovenske zemlje na Koroškem in da so obenem južnoslovanski narodi bili opeharjeni za svoje državno zedinjenje.
Sovjetski voditelji so v vprašanju združitve balkanskih Slovanov ravnali približno tako kot svoj čas vse velesile. Tako kot nekoč Avstro-Ogrska, Nemčija, Italija in carislič-(Nadaljevanje na 3. strani)
Novi papež Janez XXIII.
V torek, 28. oktobra, ob 18. uri je bilo naznanjeno nepregledni , množici, zbrani na trgu sv. Petra v Rimu, da je katoliška Cerkev dobila novega vrhovnega poglavarja.
Izvoljen je bil 77-letni beneški patriarh Angelo Roncalli ter si privzel ime Ivan XXIII. Novi papež izhaja iz revne družine kolonov v vasi Sotto il Monte blizu Bergama ter se je že kot deček moral boriti s težavami življenja. Da je mogel obiskovati šolo, je bil primoran prehoditi dnevno več ur poti. V družini je bilo 13 otrok, Angelo je bil tretji.
Izredno nadarjeni fant je vzbudil pozornost ondotnega škofa, ki mu je omogočil študij, ga po končanem bogoslovju poslal v Rim ter zatem namestil za svojega osebnega tajnika.
(Nadaljevanje na 2. strani)
NOVICE Z VSEGA SVETA
NOVI MESTNI SVET
Prva seja ’ novoizvoljenega mestnega sveta bo, kol se zdi, 11. novembra. Medtem Kršč. demokracija še vedno išče zaveznikov za se-stavo odbora. Ker so se socialni demokrati odločno izrekli proti sodelovanju z liberalci, so demokristjani predlagali skupen nastop z republikanci in saragatovci. Če še ta načrt odpade, bo Kršč. demokracija sama sestavila odbor in sprejela pomoč od kogarkoli.
Povsem drugo- vprašanje pa je, ali bo mogla 4- leta uspešno vladati. Ima namreč 2,1 svetovalcev, do večine ii manjka torej kar 8 glasov. Kje jih bo našla?
PRETEPANJE DUHOVNIKOV
Policija v francoskem mestu Lyonu je nedavno tega zaprla dva katoliška duhovnika, a-beja Carterona in Magnina, češ da sta dajala zatočišče in nudila pomoč alžirskim upornikom, živečim v Franciji.
Kardinal Gerlier, ki je nadškof v Lyonu', je lik, preden je šel v konklave, priobčil protest, v katerem je poudaril, da sta oba duhovnika kot prava kristjana podpirala pač tudi alžirske mohamedanske družine v Lyo-nu, ker so hile v stiski in bedi.
Obenem je kardinal odkril, da je francoska policija pretepala pri zasliševanju razne Alžirce, da bi iz njih izsilila pričevanje zoper oba duhovnika.
Abe Carleron se je že svoj 'čas pritožil, da je policija tudi njega zavoljo Alžircev pretepala.
Proti izjavi pogumnega kardinala je protestiral sam francoski notranji minister Pel-lelier, a sc pri tem ni zavedal, da je odločno zavzemanje raznih francoskih škofov za zapostavljene mohainedance edino sredstvo, s katerim si katoliška Cerkev ohranjuje ugled in vpliv v severni Afriki ter ščitii s tem tudi prave koristi svoje domovine.
POMOČ JUGOSLAVIJI
Predsednik Eisenliovver je sprejel v ponedeljek prvič novega jugoslovanskega veleposlanika Marka Nikeziča. »Prebivalstvo in vlada Združenih držav«, je naglasil F,is’enliowcr, »sta s spoštovanjem in naklonjenostjo vzela na znanje sklep jugoslovanskega ljudstva in njegove vlade, da hočeta ostali nevdvisna ter izgraditi svoj narodni obstanek v polni prostosti od vsakega tujega gospostva«.
Zato bo Amerika tudi v bodoče nudila Jugoslovanom sleherno pomoč, da lahko razvijejo »ustaljeno in cvetoče gospodarsko življenje.«
RAZDOR V KRŠČ. DEMOKRACIJI
Na Siciliji so bile te dni volitve predsednika ondotnega avtonomnega deželnega stbo-ra. Za to mesto je Kršč. demokracija v Rimu določila moža, ki pa ni bil izbran. Izvoljen je bil drugi demokristjan, in sicer poslanec Milazzo. katerega so podprli tudi komunisti in fašisti.
Milazzo je bil pozvan, naj odstopi, ker pa tega ni hotel, je bil enoglasno izključen iz stranke.
Zanimivo je, da je bivši ministrski predsednik in Sturzov učenec Scelba ta sklep Kršč. demokracije obsodil ter pozval Fan-fanija, naj stvar še enkrat dobro premisli. Sicer se lahko zgodi, je rekel, da bodo de-
mokristjani izločeni iz deželne vlade na Siciliji.
V javnosti sc širijo glasovi, da preti katoličanom na Siciliji razkol, češ da se bo ustanovila stara Ljudska stranka, kakor jo je bil po prvi vojni organiziral don Sturzo.
iz tega se spet vidi, da Fanfani ni kos dediščini, ki jo je sprejel od De Gašperja. Mož je sicer odločen in poln pobud, a nima modrosti pokojnega voditelja.
HRUŠČEV GA JE OBJEL
Pred nekaj dnevi je dospelo v Moskvo veliko odposlanstvo Poljakov, kateremu na-čeljuje Vladislav Gomulka. Prišli so, da ulrde in razširijo sodelovanje med obema deželama. Hruščev je poudaril, da so odno-šaji med Sovjetsko Rusijo in Poljsko izvrstni ter postajajo »čedalje tesneši in globlji.«
Ob prihodu je Hruščev Gomulko prisrčno stisnil v objem. Pred dvema letoma bi ga že bil najraje zadušil.
’ VOJNA NA OBROKE
Kitajski vojni minister je naslovil na prebivalstvo Formoze ali Taivana proglas, v katerem naznanja, da bodo Maovi komunisti obstreljevali otok Kemoj odslej samo še ob lihih dnevih. M^lo je manjkalo, da ni v svoji človekoljubnosti povedal še to, kam bodo granate padale.
Vse skupaj je seve le politika, zakaj če bi Mao res tako zelo ljubil kitajske rojake
bi nanje sploh ne metal bomb, temveč se z njimi poravnal.
OBTOK LIRE
Ob koncu• septembra je znašal obtok lire 1847 milijard in pol, v enem mesecu 14 milijard več kot prej.
S tem ni še rečeno, da je vrednost denarja padla, zakaj liro so tiskali tudi zato, ker je medtem postala trgovina živahnejša.
NARAVNOST V ZAKON
Iz Genove je prejšnji teden odplul parnik Sydney v Avstralijo. Na krovu je 70 mladih deklet, ki jadrajo po morju naravnost v sveti zakon. Z i/*e} jenci so sc spoznala in zaročila s pomočjo pisem ter se bodo poročila 19. novembra. Med njimi je tudi nekaj deklet iz naših krajev.
Bog jim daj mnogo sreče!
SMRT KOSI MED KARDINALI
Zadnjič smo pisali, da je takoj po pogrebnih svečanostih za Pijem XII. umrl 82-letni furlanski kardinal Costanlini. Zadnjo soboto je pa iznenada pobrala smrt tudi 76-letnega ameriškega kardinala Mooneya.
Eno uro, preden je imel iti v konklave, je bil še veder in vesei. Obedoval je v rimskem severnoameriškem duhovskem zavodu s Spell-mannm in tretjim ameriškim kardinalom Mc Intyrejem. Nato je dejal, da se hoče še malo spočiti in se umaknil v svojo sobo. Tajniku je naročil, naj ga čez pol ure prebudi. Ko je ta stopil k postelji, se je kardinal že boril s smrtjo,
Njegovo truplo so ?, letalom prepeljali v Ameriko.
Novi papež Janez XXIII.
(Nadaljevanje s 1. strani)
To je bila za Roncallija prava šola. Poleg tega je v krajevnem semenišču predaval cerkveno zgodovino, vedo o cerkvenih očetih in apologetiko.
Leta 1914 je bil vpoklican in je kot vojaški kuTat delil več ko tri leta vse tegobe navadnih vojakov na fronti.
Po vojni ga je Pij XI. poklical v Rim ter mu kmalu zatem zaupa] -mesto zastopnika sv. stolice'v Bolgariji, kjer je ostal do 1. 1935. V tem času se je Roncalli seznanil tudi s slovanskimi jeziki. Tako vemo, kako je pred nekaj leti silno presenetil skupino sovjetskih kinematografskih igralcev, ki so- ga obiskali v Benetkah ter slišali iz njegovih ust ruščino.
De Gaullov prijatelj
L. 1935 je Pij XI. premestil Roncallija kot diplomatskega predstavnika v Carigrad, od lam pa 1. 1944 v Pariz.
De Ganile se je bil vrnil v Francijo in ni hotel imeti nobenih stikov s komerkoli je bil priznal Hitlerju pokorno vlado generala Petaina. Zastran tega je pretrgal tudi zveze s predstavnikom Vatikana. Pij XII. je takoj zamenjal nuncija z Ro-neal lijem, ki je v Parizu na mah izravnal nasprotja ter postali De Gaullov prijatelj.
To je bila priložnost, ko je Roncalli pokazal izredno diplomatsko spretnost in obenem svojo spravljivo miselnost, polno razumevanja za tuje nazore. V tem je tudi eden izmed vzrokov, zakaj so kardinali po treh
I dneh živahnih posvetovanj izvolili Ronealli-Ija za papeža.
Toda čeprav je bil postal velik gospod, L 1953 je bil imenovan za patriarha v Benet-akli in kardinala, je Roncalli ostal vselej prepr-ost značaj. Vsako leto je šel na počitnice v rojstno vas, prebival v očeln-i hiši in so pomenkoval s kmeti po vaških cestah. Tako je storil tudi to poletje y avgustu.
Nenni in Roncalli
Druga poteza v osebnosti novega papeža je njegova poudarjena socialna usmerjenost, njegov močan smisel za navadno ljudstvo in za potrebe naše dobe.
Zelo značilna je na priliko poslanica, ki jo je 1. februarja .1957 poslal občnemu zboru Nenn-ijevih socialistov v Benetkah. Četudi je v njej obžaloval, da se marksisti ne bojujejo za preosnovo človeške družbe v duhu Kristusovih načel, je vendar imel za- dolžnost, da je »po nauku apostola Pavla gostoljuben in dobroten (hospitalis el benignus)« ter jih je zategadelj pozdravil, želeč, da bi v Benetkah »bratje iz vse Italije sodelovali pri uresničenju idealov resnice, dobrote, pravice in miru«.
Če bi namesto današnjega papeža tako pisal kateri drug katoličan, bi ga marsikdo med »pravoverci« naših krajev ožigosal za filoko-munista, ki je sumljiv in nezanesljiv.
Prvi govor, ki ga je imel Ivan XXIIT., je vseboval med drugim poziv na pravoslavne, v veliki večini Slovane, naj se združijo pod skupnim poglavarjem v enotno, vesoljno krščansko Cerkev.
NEPISMENOST V ITALIJI
Ministrski predsednik Fanfatni je kot eno bistvenih točk postavil v vladni program neizprosen boj proti nepismenosti. Zalo je vlada /pred kratkim izdelala desetleten načrt, po katerem bo- za razvoj šolstva država potrošila ogromne milijardne zneske.
To je bilo nujno potrebno, kajti nepismenost je bila od nekdaj prava nadloga Italije. L. 1901 je bilo v državi nič manj kot 13 milijonov 350 tisoč oseb, ki se niso znale podpisati. Po polstoletni borbi se je sicer posrečilo to število precej znižati, a ne v za-dosi ni meri. Leta 1951 je statistika še vedno izkazovala 5 milijonov 456 tisoč analfabetov. Danes računajo, da je v Italiji okrog 5 milijonov nepismenih, to je 10 odstotkov.
Najhujše razmere vladajo seve v zaostalih pokrajinah na jugu. Sardinija šteje 22 odstotkov analfabetov, Bazilikata 29,1, Kalabrija pa kar 32,8, to se pravi, da je približno vsaka tretja oseba nepismena. V številnih vaseli na jugu sploh ne poznajo šole in kjer so, so nameščene v bednih ali nezdravih prostorih. Učitelji, v prvi vrsti začasni ali suplenti. ki tvorijo y Italiji skoro polovico učnega osebja, so slabo plačani.
Edino če si predočimo te razmere, lahko razumemo, kolike važnosti je boj, ki ga je začel Fanfani. Kako naj mirno gleda, da je danes v Italiji več ko 2 milijona otrok, ki .so dopolnili 14. leto, a ne znajo niti brati niti pisati? Iz take mladine ne morejo zrasti zavedni državljani, zreli za demokracijo in sposobni, da z uspehom delajo v modernem gospodarstvu.
Slovenci so v tem pogledu mnogo na boljšem: število napismenih, če vštejemo tudi starce, znaša v našem narodu približno dva odstotka.
NOVICE
ZGODAJ SO ZAČELI
V' Veliki Britaniji so ugotovili, da so že fantiči močni kadilci. Približno ena osmina šolarjev do 15. leta pokadi dnevno' do deset cigaret. Šolska ob last v a so prejela stroga navodila, naj proti tem,u nastopajo. Tudi pri nas bi kazalo ukreniti kaj sličnega.
TRI DEBELE GLAVE
Kakor že po drugih mestih so se tudi v Trstu in Gorici pojavili pred dnevi na zidovih lepaki s sliko treh glav s tumpastim smehljajem okoli usten in z znakom Kršč. demokracije tiskanim na čelu.
Znani »čudodelni bankir« Giuffre je brž ugotovil, da so glave podobne njegovi in vložil tožbo komunist ioni stranki, ki je lepake objavila.
VSAK PO SVOJE
Medtem ko je truplo Pija XII. več dni ležalo v cerkvi sv. Petra, da bi mogle množice vernikov poslednjič videti sv. očeta, je na desettisoče ljudi klečalo, v molitvi tudi na trgu pred stolnico.
Mednje so se pa vrinili obenem osebe s posebnimi nameni. Tu je nekdo ponujal »vse življenje sv. očeta za trideset lir«, tam je drugi kričal, da prodaje ploščo z živo besedo papeževo«, na svoj račun so pa prišli Uidi žeparji. Policija je zgrabila elegantno oblečeno mlado damo, ki je imela v torbici že več ukradenih listnic.
ZNAMENITI PLAVAČ
Že več dni plava preko Sredozemskega morja 35-letni Francoz Maurice Fondu. Upa, da bo 500 kilometrov dolgo razdaljo iz Tou-lona do severne Afrike premagal v 40 dneh..
tfltivinihliim .ipo-MnUtoni i' T'ibUt
V življenju mnogih ljudi in zlasti mladine zavzema danes šport tako pomembno mesto, da bi tukajšnje slovenske kulturne ustanove tega vprašanja nikakor ne smele zanemarjati ali podcenjevati. Današnja mladina sc rada športno udejstvuje in, če jim tega ne omogočijo slovenska društva, pojde marsikateri slovenski mladinec med Italijane, kjer sc pa prej ali slej odtuji svojemu narodu.
Po dolgih letih čakanja se na pobudo Pripravljalnega odbora v kratkem zberejo vsi slovenski športniki na Tržaškem na prvi slovenski športni dan. Ker gre za prvo večje slovensko tekmovanje, upamo, da se bo naša mladina polnoštevilno odzvala vabilu in s tem dokazala, da ima v sebi še mnogo življenjskih moči. Vemo, da naši mladini ne manjka nili voije niti sposobnosti, temveč da ji za vsestransko športno udejstvovanje primanjkujejo le pogoji in na žalost tudi materialna sredstva, brez katerih pa si ne moremo zamisliti bogvekakšnega napredka v športu.
Ce se tržaška slovenska mladina doslej ni mogla smotrno športno izživljati, sta za to po našem krivi brezbrižnost kulturnih društev in še v večji meri pretirana strankarska zagrizenost.
Pripravljalni odbor Si je pa zadal nalogo, da v dosedanjem neorganiziranem športnem udejstvovanju vzpostavi red. Odbor je v prisotnosti predstavnikov večine društev in krožkov na Tržaškem izbral za prvo slovensko večje tekmovanje prostore PD Škamperle pri Sv. Ivanu samo zato, ker najbolj ustrezajo potrebam.
Razume se, da vsakega pravega športnika ne bo prav nič motilo, če so ti prostori last tega ali onega društva, ker bo na tem tekmovanju čutil le, da je slovenski športnik.
Da svoj načrt izvede, potrebuje Pripravljalni od bor pomoči vsakogar, ki sta mu pri srcu obstoj in napredek slovenske mladine na Tržaškem.
dt.
Pred seboj potiska gumijast čoln s hrano in pitno vodo. Čez dan plava, ponoči spi v čolnu.
Mornarji, ki Sredozemsko morje dobro poznajo, menijo, da bodo velike ribe plavajočega norca — požrle.
LEPI OBIČAJ
V kraju Franeofontc na Siciliji so neznanci polili z bencinom županstvo in zažgali poslopje. Iz plamenov so rešili le arhiv, najbolj SO' pa prizadeti uradi za občinske davke.
Ljudje so se hoteli najbrž rešili pristojbin in davščin.
 -------.	\.y,y'rr^i
KDOR MORE
Amerikanec Pavel Mellon je kupil na dražbi sliko francoskega mojstra Cezanna: »Deček z rdečim telovnikom«, za katero je plačal 385 milijonov lir.
Bolje bi bilo. da so milijardarji podpirali Cezanna, ko je bil še živ in revež. Umrl je v bedi 1. 1906.
VOLITVE NA MADŽARSKEM
Dne 16. novembra bodo volitve v ogrski parlament. Kakšne bodo te »volitve«, si lahko predstavljamo. Izpadle bodo pač tako, kot hoče Hruščev. Ker je pa v državi še vedno preveč svojeglavnih ljudi, se zdi, da prihodnja vlada ne bo čisto komunistična, temveč da bodo pritegnili vanjo tudi nekaj nekomunistov.
" ABESINSKI IZVOZ
S širjenjem otroške ohromelosti se je odprl v Abesiniji nov vir dohodkov. Tam lovijo posebne opice, ker se iz njihovih žlez izdeluje cepivo proti paralizi. Vsak mesec odpošljejo v zdravilišča Evrope po 2000 takih opic. ,
Spet Albanci in Makedonci na dnevnem redu
......	.	,	..	Zakai	naj	bi	se	svet	kar naenkrat zavoljo
(Nadaljevanje s 1. strani)	J.	.	,	o	i	i	'	•	i
tega razburjal f Makedonci naj govore talko
kot sami hočejo!
MEŠAJO SE CELO KITAJCI
Bolgarskim in drugim komunistom, ki so brali 1. 1947 o Makedoncih v Babotničeskem delu ter sedaj čitajo v istem listu ravno nasprotno, sc mora res zavrteli v glavi. Kdaj so njihovi voditelji govorili resnico in kdaj neresnico?
Bavno tako kot bolgarski komunisti so seve postavili na glavo svoje nekdanje nazore tudi boljševiški prvaki, med njimi seve prvi Hruščev in njegovi sotrudniki.
Ni pa izključeno, da bodo veljaki v Mo-kvi prej ali slej še enkrat spremenili svoje prepričanje, in tedaj bodo Makedonci izno-va samostojen narod s pravico do lastne republike. Vsi pravoverni privrženci doma in v inozemstvu bodo seve spet sledili smernicam iz Kremlja. Vse potemtakem ni odvisno od pravilnosti in resničnosti dejstev, temveč le od tega, kakšni so politični odnosi med Titom in Ilruščevom, med Jugoslavijo in Moskvo.
Najlepše od vsega pa je, da se danes vnelo zavzemajo za »Makedonce« tudi Kitajci, čeprav je bila Mao Tse Tungu doslej Makedonija toliko važna kot — lanski sneg. Njegovo ravnanje služi le borbi proti Titovi vladavini, a je samo po sebi neresno.
na Busija. Vsi mogočni sosedje so iz tega ali drugega vzroka stalno ovirali zedinjenje.
Vsa krivda in cela teža zgodovinske odgovornosti pade to pot osebno^ na Stalina in njegove ožje sodelavce, ki še danes žive v Rusi j i.
PRAVICA POSTANE NASILJE
Če se človek spomni, kako so bolgarski komunisti takoj po vojni govorili o Makedoncih in kako so vsakogar, ki jih ni priznaval za samostojen narod, zmerjali za nacionalističnega šovinista in nazadnjaka, se mora prijeti kar za glavo, čitajoč, kaj dandanašnji govore in pišejo voditelji iste stranke.
Član bolgarskega politbiroja Dimitri Gane v je n. pr. 22. septembra govoril na shodu v Bazlogu takole:
»Od makedonskega prebivalstva (v Jugoslaviji) zahtevajo, da se odpove vsemu, kar je bolgarsko... Ljudstvo je bilo prisiljeno se odreči svoji materinščini«. Na kraju je Ga-nev ofHjubil Makedoncem, da se bodo vrnili v okrilje Bolgarije.
Prej so potemtakem bili samostojen narod, sedaj so spet Bolgari, ki nimajo pravice uporabljati svoj jezik. In ves svet pri tem ve in sliši po radiu, kako se Makedonci stalno in povsod poslužujejo le svojega in nobenega drugega jezika.
Stran 4	,	,	NOVI	LIST
—_____________________________________     —jt:____________________________________—----------------------------------------
DEVIN
V sredo prejšnjega tedna se je na .ozki cesti, ki pelje v ribiško begunsko naselje pri štivanu, zgodila prometna nesreča, pri kateri je zgubil življenje 44-letni pek iz Devina Peter Michelin. Z avtomobilom, na katerem je peljal kruh v begunsko naselje, se je z vso silo zaletel v tovornik ter bit na mestu mrtev. Kako je prišlo do tako hude nesreče, ni sicer mogoče natančno vedeti, vendar se zdi, da je voznika oslepilo sonce prav v trenutku, ko je z avtom pripeljal izza ovinka in ni zato videl tovornika, ki je prihajal z nasprotne strani.
Vest o tragični nesreči se je bliskoma razširila po vsej vasi in bližnji ter daljni okolici, saj so pokojnika vsi dobro poznali. Bil je mož res dobrega srca in je vsakomur, če je le mogel, pomagal.
Pokopali smo ga v četrtek. Na zadnji poti ga je spremilo toliko ljudi, kot jih v Devinu še nismo videli. Pogrebne cerkvene obrede je opravil kanonik msgr. Gregorec ob asistenci številnih drugih duhovnikov.
Naj pokojniku Bog da večni mir in pokoj! Vdovi gospe Cveti Brecelj, sinu Martinu ter ostalim sorodnikom naj Vsemogočni pomaga prenesti neizmerno, bol.
NABREŽINA
Prešnji četrtek je bila v Nabrežini izredna seja občinskega sveta, ki je po daljši razpravi sklenil zaprositi notranje ministrstvo, naj proglasi obalni predel občine za tujskoprometno področje. Ta se ob morju razteza od štivana do nabrežinskega pristanišča, njegova severna meja pa teče vzdolž železnice Trst—Tržič, a obsega tudi vas Vižovlje. Seje se je udeležil tudi dr. Apollonio, predstavnik Urada za tujski promet v Trstu, ki je v kratkem govoru obrazložil pomen novega skepa, zlasti v zvezi z bodočo samostojno ustanovo za tujski promet, ki bo imela sedež v Sesljanu.
Svetovalci so nato razpravljali o sporu, ki je nastal med delodajalci in delavci v kamnoseški industriji. Ti so, kot znano, v zadnjem času že dvakrat stavkali, ker jim industrialci načejo povišati za 15% plač.
Ker je v nabrežinski občini okrog 350 kamnoseških delavcev in ker bi nadaljevanje spora moglo občutno škodovati gospodarstvu občine, je svet soglasno sprejel resolucijo, v kateri naproša ministrstvo za delo, naj posreduje, da delodajalci in delavci čimprej najdejo zadovoljivo rešitev.
DOLINA
Prejšnji teden sc je sestal občinski svet ter med drugim razpravljal o stavkali v kamnoseški industriji. Sprejel je resolucijo, v kateri poziva oblastva, naj vplivajo, da se spor čimprej poravna.
Svetovalci so nato odobrili nakup novah naprav za anagrafični urad (1 milijon lir) ter dodelili 30 tisoč lir prispevka odboru, ki vsako leto prireja praznik grozdja. Zatem so izvolili novo volilno komisijo ter vzeli na /nanje, da se je voda od 1. januarja letos povišala za 15 lir na kub. m (en kub. m vo-'de slane sedaj 50 lir).
-Določili so tudi preglednike računov za leto 1958, sprejeli nekaj sprememb v pravilniku za uporabo športnega igrišča v Boljun-eu in tamkajšnjega javnega kopališča ter na koncu odobrili občinski obračun za leto 1957, ki ima 1 milijon 264 tisoč lir primanjkljaja. kar pojde v breme letošnjega proračuna.
II. Slovenski tabor
V nedeljo pa je bil v Dolini tako imenovani II. slovenski tabor, ki sta ga priredili Slovenska prosvetna matica in Slovenska prosveta iz Trsta. S to priredite io sta hoteli omenjeni organizaciji proslaviti 80-letnico slovitega 1. dolinskega tabora ter obenem obnovili »dobo taborov«, ki naj ohranijo in učvrste pešajočo narodno zavest aamejskih Slovencev.
Na sporedu so bili številni govori, recitacije in ljudski plesi. Zvečer pa je Slovenski oder uprizoril veseloigro Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Naj še omenimo, da je za udeležence bila ob 18. uri v dolinski cerkvi sv. maša, ki jo je daroval msgr. Jakob Ukmar.
—  • »
DR. IVAN PLES
Prejšnji četrtek je v Devinu, kjer se je nahajal na kratkem dopustu, iznenada umrl dr. Ivan Ples, višji svetnik Trgovinske zbornice Ljudske republike Slovenije. Zadela ga je srčna kap v hiši, kjer je pred 72 leti zagledal luč sveta.
Dr. Ivan Ples izhaja iz ugledne in narodno zavedne družine iz Devina. Srednjo šolo je dovršil v Gorici, pravo pa na Dunaju. Tik pred prvo svetovno vojno je bil imenovan za sodnika v Tržiču in bil tako prvi in najbrž poslednji slovenski sodnik na tamkajšnjem sodišču. Po prvi svetovni vojni se je naselil v Ljubljani ter nastopil službo pri tedanji Zbornici za trgovino, industrijo in obrt. Vse življenje je torej pokojnik posvetil delu za slovensko gospodarstvo ter bil na tem področju priznan strokovnjak. Skoraj 10 let je tudi urejeval Trgovski list, glasilo Ljubljanske Trgovinske zbornice. Po drugi svetavni vojni je bil član domala vseh komisij, ki so sklepale sporazume o obmejnem prometu med. Jugoslavijo, Italijo ih Avstrijo.
Ivan Ples je bil mož izredno dobrega značaja. Kdorkoli se je pri njem oglasil, je bil lepo srejet in našel v njem prijatelja. Bil je zelo navezan na domače kraje in o njem lahko s pesnikom rečemo: »Ena se Tebi je želja spolnila; v zemlji domači da truplo leži!«
Pogreba, ki je bil v soboto, se je udeležila ogromna množica domačinov in Slovencev iz Trsta in Slovenije. Po cerkvenem žalnem opravilu, ki ga je opravil devinski župnik, se je od pokojnika ^izbranimi besedami poslovil g. Černe, predstavnik Trgovinske zbornice iz Ljubljane.
Naj pokojnik mirno počiva v štivanski slovenski zemlji. Bratu g. Leopoldu ter ostalim sorodnikom izrekamo globoko občuteno sožalje.
lJi%cfdn ifmkti b bpomm
OBRAMBA DOMAČE ZEMLJE
V Furlanski pogodbi je bilo določeno, da bo odslej oddajala izpraznjene -kolonije v zakup Deželna zveza poljedelskih delavcev, v kateri so ogromno večino tvorili Italijani. Kolon se ne bo mogel več naravnost pogoditi z gospodarjem.
Te določbe so se Slovenci zelo prestrašili, ker bi se prav lahko zgodilo, da bo zveza
12.	Dr.	E.	BESEDNJAK
začela naseljevati v Brdih Italijane, medtem ko bi slovenski domačin moral iz dežele s trebuhom za kruhom.
Strah je bil več ko upravičen, kajti že leta 1921 so prihajale trumoma v naše kraje delovne sile iz notranjosti države ter izrivale Slovence iz služb. Tako se je dogajalo pri železnici, pošti in drugod.
V Furlanski pogodbi ni bilo nadalje nobenih jamstev, da bo kolonska pogodba ostalg v veljavi tudi ob morebitni gospodarjevi smrti ali, če gospodar premoženje komu proda ali daruje. Kolon, ki Izvršuje svoje dolžnosti, je hotel biti zavarovan za vso dobo pogodbe, ne pa da ga kdo lahko požene z zemlje.
To so bili glavni vzroki, zakaj je Kmet-sko-delavska zveza za Brda izdelala nov načrt za ureditev razmerja med veleposestniki in koloni. Pravičnejša določila osnutka so pa na žalost ostala mrtva črka, kajti že jeseni prihodnjega leta so se polastili oblasti v državi fašisti, ki so prišli na krmilo s pomočjo industrijskih in veleposestniških kapitalistov ter zato niso izvršili v Italiji a-grarne reforme.
To je vzrok, zakaj je v naših krajih pod kalijo še danes kolonsko vprašanje nerešeno
SPOR S KOMUNISTI
Navzkrižje, ki je nastalo med dr. Tumo in Kmetsko-delavskimi zvezami, ni bilo, kot! vidimo, izrazito načelne prirode. Spor se ni tikal toliko vprašanja, kako naj se trenutno uredi razmerje med veleposestniki in koloni, temveč je šlo v prvi vrsti za to, kdo naj odločuje pri dodeljevanju zemlje kolonom.
V Furlanski pogodbi, ki jo je Tuma brez pridržka sprejel za izhodišče pogajanj, je bilo rečeno, da se zemljišča oddaio kolonskim družinam na predlog Deželne zveze pol|e-delskih delavcev, v kateri so imeli veliko, večino Italijani.
Slovenski koloni so se zbali, da bodo-veleposestniki to določilo izkoristili ter jim grozili z izgonom z domače zemlje, če ne bodo »pametni« in poslušni. Saj jim je že marsikateri veleposestnik tedaj - žugal:	»Če ti
ni prav, bom pa postavil na tvoje mesto Ka-labreža I«
Kmetsko-delavske zveze so bile mnenja, da je ta strah utemeljen, ter so se zato z vsemi močmi uprle nevarnosti, da bi se že tedaj začelo priseljevanje tujcev na zemljo, ki je bila več kot tisoč let domačija Slovencev. Kako pravilno je bilo 'gledanje Kmetsko-de-lavskih zvez, so dokazali poznejši dogodki, ko je Mussolini začel s pomočjo banke Treh Benečij po načrtu kolonizirati slovensko in hrvatsko zemljo po vsej Julijski krajini.
(Nadaljevanje na S. strani)
iLf'izibi is
OBČINSKI SVET
Zadnja seja goiriškega mestnega sveta v sredo prejšnjega tedna se je pečala v prvi vrsti z oibracunom mestnih podjetij za leto 1957. Poročilo je podal podžupan dr. Poter-zio. Razprava je bila mirna in stvarna, bržkone tudi zaradi tega, ker seji nista prisostvovala ljubitelja dolgih in preživahnih razprav, svetovalca Pedroni in Battello.
Dr. Poterzio je med drugim poudaril, da izkazuje obračun skoro 2 milijona več čistega dobička kot v 1. 1956. Omenil je, da so mestna podjetja y letu 1957 poskrbela tudi za napeljavo vodovoda na Oslavju in v spodnjem delu štmavra.
Ker so se stroški za dobavo vode iz Mrlje-kov v Jugoslaviji v preteklem letu znatno povečali, so mestna podjetja sklenila zgraditi za Gorico lasten vodovod. V ta namen je država že odobrila prispevek 300 milijonov lir.
Po poročilu se je razvila živahna razprava, ki so se je udeležili razni svetovalci. Vsi so se laskavo izrazili o dobrem gospodarstvu mestnih podjetij. Saj je celo komunist Bat-ti ugotovil, da je uprava mestnih podjetij dokazala, kako je tudi občinsko gospodarstvo lahko uspešno, kadar ga vodijo dobri upravitelji. Občinski svet je izrekel vodstvu podjetij in nameščencem pohvalo.
Najprej se je oglasil dr. Sfiligoj, ki je želel zlasti vedeti, kdaj bodo napeljali vodovod tudi y zgornjem delu Štmavra, na Gradišku-li, v ulici Scogli na Solkanskem polju in podaljšali oslavski vodovod do Števerjana. Dr. Sfiligoju in drugim svetovalcem sta dala zaželena pojasnila ravnatelj podjetij Rigonat in župan dr. Bernardis. Iz pojasnil zvemo, da je podaljšanje vodovoda v. zgornjem delu Štmavra in zsrradnjo vodovoda n? Gra-cti-škuti zavlekel urad za vode v Benetkah. Ti dve javni deli bodo dokončali v prihodnjem letu. Načrt za napeljavo vode v ulici Scogli je že izdelan. Kar se tiče podaljšanja oslav-skega vodovoda do Števerjana, je župan izjavil, da bo treba v ta namen zgraditi š‘> eno vodno črpalko in nov vodni zbiralnik. Z gradnjo vodovodnih naprav pa bi morali pričeti v letu 1963.
TRŽAŠKO POROTNO SODIŠČE V GORICI
Čitatelje smo pred časom že obvestili o obtožbi 22-letne Klementine Saurin in njene matere Alojzije zaradi umora nezakonskega otroka. Sodnijske obravnave v ponedeljek in torek prejšnjega tedna se je udeležila skoro vsa Placuta, da so v porotni dvorani ljudje komaj dihali.
Sodišče je razglasilo za obe obtoženki po štiri leta zapora, jima poleg tega odvzelo za pet let državljanske pravice ter jima naložilo plačilo sodnih stroškov.
Obtoženki sta na razpravi Zanikali vsako krivdo, priča zdravpik dr. Rossi je pa ugotovil, da je bil novorojenček težek 4 kg in 250 gr., velik pa 55 cm ter sposoben za življenje.
Porotno sodišče je zaslišalo kot pričo tudi dr. Rutarja, ki je Klementino pregledal tretjič 20. februarja nekaj ur pred umorom.
Glavna obremenilna priča proti obtoženkama pa je bila solastnica hiše na Placuti in sostanovalka Angela Carnzza, rojena Borelli, ki je poslala svojega gluhega moža na kvesturo, da jo je obvestil o prežalostnem dogodku. Zato je branitelj dr. Aseoli prav sto-
ril, ko je sodišče opozoril, naj se ne zanese preveč na njene izpovedbe, ker je s Klemen-tinino materjo živela v trajnem sporu.
Že svoj čas je Novi list ostro zavrnil nedopustno' besedičenje nekaterih šovinističnih placutarskih žensk, ki so stroge kazni izkoristile, da žalijo vso slovensko manjšino. Kakor je poročalo italijansko dnevno- časopisje, je isto storil tudi dr. Marši. Njegovi dve izjavi sla se glasili: »Njuno (to je obeh obtoženk) upiranje logiki je treba iskati tudi' v njihovi narodni pripadnosti«. Prav grdo- je je tudi trdil, da »je bilo zadržanje dr. Rutarja vsaj čudno, morda zaradi molčeče solidarnosti z obema obtoženkama, ki izhaja 'z narodnostne • solidarnosti, in ker jima ni dal nobenega pravega nasveta«.
Takih izjav ni mogel nihče pričakovati iz ust moža z dolgoletnim sodnijskim in odvetniškim izkustvom. Odvetnika dr. Aseoli in dr. Blessi sta poudarila v svojih obrambnih govorih, da ne zasluži pričevanje Marije Borelli prevelikega zaupanja. Proti obsodbi sta vložili obsojenki priziv, o katerem bo odločalo porotno sodišče v Trstu.
Z OSLAVJA
Prejšnji teden se je pri nas zaključila trgatev. Z letošnjim pridelkom smo še kar zadovoljni, čeprav je toča v spodnjem delu naše vasi stolkla precej grozdja, tako da je bilo mnogo gnilih jagod. Kapljica bo pa dobra. To vedo zlasti vinski trgovci, ki se za mošt zelo zanimajo in ga pridno kupujejo. Prodajajo ga pa le vinogradniki, ki nimajo dovolj sodov. Drugi ga pa bodo prodali šele po- sv. Martinu.
V Novem listu smo že izrazili zadovoljstvo, da so asfaltirali pokrajinsko cesto v spodnjem delu Oslavja. Ob zadnjem deževju smo pa ugotovili, da je treba urediti tudi obcestne kanale. Voda namreč sedaj odteka kar v vinograde, kar nam povzroča precejšnjo -kodo. Zalo naprošamo pokrajinsko upravo, naj odtek vode tako uredi, da ne bomo imeli škode.
IZ JAMELJ
Pred nedolgim smo v Novem listu poročali, da je doberdobska občina oddala gradnjo nove osnovne šole v naši vasi nekemu podjetju iz Tržiča. Upali smo, da bodo- začeli z gradnjo takoj in da bo šola že pred zimo pod streho. Sedaj pa pravijo, da ie prišlo tjo novih težav zaradi pakupa stavbnega 7emliišča. Novo šolsko poslopje naj bi se namreč zgradilo med cerkvijo in vojašnico financarjev na cerkvenem zemljišču. Županstvo se je že pred časom pogodilo za odkup tep-a zemljišča za ceno 200 tisoč'lir: sedaj pa zahteva cerkvena uprava pol milijona lir. Naš župan se je medtem že pozanimal, kako naj bi se ta ovira odstranila. Bolimo se pa, da se bo gradnja šole precej zavlekla, kar pa mora občinska- utirava s nomOcio prefekture na vsak način preprečiti.
SLAVJE GORIŠKEGA DUHOVNIKA
Šestdeseto obletnico mašništva je v torek obhajal v Gorici kanonik in dekan stolniške-ga kapitlja mstir. dr. Tarlao. Slavljencu so-bratje in slovenski goriški verniki želijo, da bi po božji volji doživel tudi še nadaljnji jubilej. Slavljenec se je rodil v Gra-dežu leta 1873, novo mašo je pel v Rimu 28. oktobra 1898.
Virgilu Šenku v spomin
(Nadaljevanje s 4. strani)
O ZASEBNI LASTNINI NA ZEMLJI
Na Tržaškem, kjer ni bilo kolonata, je pa bil naš spor s komunisti zares čisto načelnega značaja.
Oni so zastopali stališče, da je zasebna lastnina na proizvajalnih sredstvih izvor vsega socialnega zla, in so zato imeli za svojo dolžnost, da odpravijo, ko pridejo na oblast, po zgledu Sovjetske zveze tudi zasebno lastnino na kmečki zemlji.
Mi se, kot je dr. Bitežnik razložil v Edinosti, temu nismo upirali, ker bi bili nekaki oboževalci nedotakljivosti zasebne lastnine. Saj smo vedeli, da so prvo državo v zgodovini, ki je v gospodarskem pogledu slonela na načelih kolektivizma ali komunizma, organizirali jezuiti v Paragvaju; v sv. pismu smo brali, kako so bile prvim kristjanom vse dobrine skupne, in vedeli smo tudi, da je v cerkvenih redovih odpravljena do skrajnih podrobnosti sleherna zasebna lastnina.
Razlastitvi kmetov smo se protivili ne le zavoljo tega, ker je bilo temu odločno nasprotno vse kmečko ljudstvo, temveč zlasti zato, ker bi bil tak gospodarski prevrat v danih zgodovnskih pogojih v očitnem navzkrižju z javno blaginjo, ki je bila za Kmetsko-delav-sk zveze vrhovno ravnilo njihovega dela in ravnanja.
INŽ. GUSTINČIČ IN IVAN REGENT
Na shodih, ki smo jih 13. februarja priredili v Povirju in Sežani, sva se Virgil Šček in jaz zaradi agrarnega programa prvič javno srečala z voditelji tržaških komunistov.
Ko sem v Povirju govoril o razmerah v Sovjetski Rusiji ter pojasnjeval, da je eden izmed bistvenih ciljev boljševikov socializacija zemlje, je inž. Gustinčič ugovarjal, češ da zavijam dejstva in ne govorim resnice.
Inženirju sem odgovoril na shodu in zatem še v Edinosti. V uvodniku sem dobesedno navedel prvi člen »Osnovnega zakona o socializaciji zemlje«,ki je na Ruskem stopil v veljavo septembra 1918: »Vsaka lastninska pravica na zemlji, na zakladih zemlje, na vodah, na gozdovih in na naravnih bogastvih zemlje je v okviru Federalistične socialistične republike ruskih sovjetov odpravljena.«
V zameno, sem dejal, je država v 39. členu dovolila kmetom, da smejo nasloviti na oblastva posebne prošnje za uporabo zemlje, ki očividno ni več njihova last. »Zakaj lepa bi bila, da bi kmet moral vlagati prošnjo za uporabo zemlje, če je njegova. Edino kolon in najemnik prosi, ne pa gospodar. Ali mislite, g. inženir, da je kmet lastnik zemlje, če mu država lakho prepove obdelovanje posestva in ga da drugemu?«
Popolnoma drugače je pa nastopil na shodu v Sežani Ivan Regent. »On je jasno in določno izjavil,« sem napisal v Edinosti »da hočejo komunisti vsako lastnino odpraviti. On se ni bal in se ni obotovljal. Kmetje iz Povirja in drugih vasi zdaj vedo, kdo zavija in kdo ne zavija.«
(Nadeljevanje)
POPRAVEK
V zadnji številki se je v sestavku »Virgilu Sčeku v spomin« vrinila pomota. V poglavju »V sporu z dr. Tumo« se 2. stavek pravilno glasi: »Na sestan ku zaupnikov« in ne zastopnikov, kot smo pomo torna objavili.
ifrvuivUhu ifl&uenila - Jliunsl hitet tlet lin u
ŠEMPETER SLOVENOV
Znano je, da naši kraji niso bogvekako rodovitni. Zelo trdo morajo kmetovalci pri nas garali, da se s pridelki lahko preživijo od 2 do 3 mesecev v letu. Če je vreme deževno, so pridelki šc manjši, ker voda odnaša rodo-v tno zemljo in se kaj kmalu prikažejo skalnata rebra. Od dežja izprano zemljo je zato treba zboljševati s hlevskim gnojem in drugimi gnojili, ker tudi zemlja nič ne da, če ji kmet ničesar ne nudi. Človek bi mislil, da naši ljudje to preprosto resnico sicer poznajo, a jo na žalost premalo- upoštevajo. V zadnjih tednih, ko so furlanski kmetovalci trosili gnoj po njivah, so ga premnogi pri nas prodajali, kot da bi ga domača zemlja ne potrebovala. Furlanski prekupčevalci prihajajo v naše vasi s tovorniki, da nakupijo gnoja za svoje že tako rodovitnej-e njive.
Plačujejo ga po 100 lir za stot in ga naprej prodajajo okrog Ogleja in Červinjana kmetom po 300 lir. Če se furlanskim kmetom izplača gnojiti njive z gnojem, za katerega morajo plačali 300 lir za stot, hi ta gnoj toliko bolj zalegel našim njivam, ki so žal prepuste in zato slabo rode, Naši kmetje l>i morali vedeli, da je gnoj zlato in da ga je treba zato po pameti rabiti. Tistim, k' nespametno prodajajo, moramo povedati, da jih tiste borne lire, ki jih zanj dobe, ne bodo rešile pred bedo, ker jim lačna zemlja ne bo mogla drugo leto roditi, če njene plodne si'e ne okrepijo z dobrim gnojenjem. Prepozno bodo spoznali modrost naših dedov, la stopa beda v hišo, ko gre gnoj od hiše.
Pred nekaj dnevi je dobri znanec čitateljev Novega lista g. Jožef Jusič iz Klenja praznoval 103. obletnico rojstva. Še vedno je močan in zdrav. Najraje pripoveduje mlademu svetu zanimivost, da so ga pri naboru letf.
Elizabeta se je mudila na obisku v Londo-1 iiu, ko je zvedela, da se je sin zaročil z belgijsko princezinjo Štefanijo. Cesar je tako ukazal, ko je imel sin 21 let. Na povratku se je Elizabeta uslavila v Bruslju, da bi spoznala svojo snaho. Na postaji sta jo pričakovala Rudolf in pelnajstletna Štefanija:	še
otrok v dolgem krilu, neizkušen in »provincialen«, kot so se izražali Dunajčani.
Po štirinajstih mesecih zaroke so tisoči in tisoči podložnikov zijali po dunajskih ulicah cesarski sprevod. Rudolf je prineljal nevesto domov. Toda že takral se je cesarjevič; naveličal žene. Štefanija je bila res dolgočasno- litje, ki se jo zanimala le za oibleke in ra dvorne čenče. V Rudolfu je pa že takral vse vrelo in kipelo. Želel si je dejavnosti in, da bi se v javnosti uveljavil.
Oče in sin — dvoje svetov
V želji, da bi nekaj pomenil, je naletel na (rd odpor očeta. Rudolf se je zavedal, da je dedič velikega cesarstva. Rad bi se bil za svojo nalogo pripravil, toda Franc Jožef ga je stalno odrival od državnih poslov.
1875 »škartirali«, ker je bil slabič. Danes pa 'je še krepak in čil, da mu ni enakega v vsej ! pokrajini.
| Na zadnji seji je naš občinski svet rešil i nekatere važne zadeve. Tako je zlasti odobril izdatke za razširitev pokopališča v Šempetru Slovenov ter za zgradnjo dveh šol, osnovne v Gorenjem Brnasu in srednje v Šempetru. Razpravljal je tudi o podjetju, kateremu bo poveril popravo cest, ki so ibi-le hudo i>oškodovane ob zadnjih neurjih.
IZ TAJPANE
Vrata osnovnih šol v naši občini so se zopet odprla. Na več naših šolah je bilo tudi letos nameščenih več novih učiteljev. Vseh jih je enajst. Da učitelje stalno zamenjujejo, nismo prav nič zadovoljni, saj poučujejo na naših šolah ‘koro vedno sami suplenti, ki jih n'en ja j o celo med šolskim letom. Od 11 učiteljev je samo eden domačin, čeprav so pri nas še trije domačini, ki že leta in leta čakajo, da bi bili nameščeni na kaki šoli. Upravičeno jih zato kuha jeza, ko vidijo na naših šolah učitelje iz oddaljenega Vidma in celo iz Neaplja, medtem ko ležijo njihove prošnje zaprašene na kaščah šolskih uradov. Po naši pameti bi morali imeti prednost do nameščenja domači učitelji, ne le zato, ker so domačini, marveč še bolj zaradi tega, ker najbolje poznajo značaj in dušo otrok. Med učitelji je tudi precej takih, ki se vsak dan vozijo do šole z motornimi vozili in z avtoibusom in, če je slabo vreme, večkrat sploh ne pridejo v šolo.
Šolsko skrbništvo bi moralo zadevo dobro preučiti in jo pravilno rešiti. Najprej naj se pri nas zaposlijo domači učitelji in potem šele tisti iz tujih krajev. Za vso stvar bi se morali pobrigati tudi naši občinski pogla-
Rudolfov značaj je bil v marsičem podoben Maksimilijanovemu. Oba željna znanja, prijateljstva z ljudskimi množicami, ki sta jim želela pomagati z naprednimi reformami. Maksimilijan je bil bolj ženske nravi in je kmalu podlegel bratovi oblastnosti. Rudolf pa se je očetu upiral; kritiziral je njegovo samodrštvo. Spoznal je, da je avstro-ogrska monarhija prav zato zaostala za modernimi velesilami. Svoje liberalne misli je brez podpisa izražal v listu Neues Wiener Tageblatt, s katerega urednikom Moritzein S^e^som pa je vezalo tesno prijateljstvo. Svoje sile je hotel sprostiti tudi kot pisatelj in znanstvenik. Prevzel je izdaio obsežnega dela Avstroogrska monarhija v besedi in podobi, opisoval je svoja potovanja in je slovel kot izvedenec y ornitologiji (ptičjeslov-
ju).
Cesar je dobro poznal, da se v sinovem srcu kuhajo liberalne ideje. Zato je tajna policija dvakrat bolj zasledovala vse prestolonaslednikove korake. Oče ga je imenoval za generalnega nadzornika pehote, da bi ga
| varji, če jim je res kaj za to, da se naši otroci v šoli kaj nauče. Sodimo, da bi se morala z našim stališčem strinjati tudi vsa razsodna šolska ofolastva.
IZ SREDNJEGA
Našo ohčino in vso okolico je hudo presunila vest, da se je pred kratkim v Belgiji ponesrečil 21-letni domačin Aldo Florjančič. Fant se je na motornem vozilu peljal z dela proti domu, zavozil s ceste in se do smrti pobil. Pokojnik je odšel pred kratkim v Belgijo, kjer je delal v rudniku. S poštenim, čeprav napornim delom, si je hotel ustvariti lepšo in boljšo bodočnost, a prometna nesreča mu je prekrižala račune in oropala pomoči njegov dom. Mladi Florjančič je že deveti naš rojak, ki ga je smrt zadnje čase dohitela v Belgiji.
Sorodniki bod bržkone poskrbeli, da prepeljejo njegove telesne ostanke domov, da bo mirno počival v rodni grudi. Mlademu ponesrečencu naj sveti večna luč! Sorodnikom izrekamo globoko sožalje.
SMRT PLEMENITE GOSPE
V torek je umrla gospa Slavica iz znane in ugledne Jalnove družine v Beli peči. Pokojna je bila vzorna mati, skrbna gospodinja in plemenita gospa. Še prgd nekaj meseci je bila* čila in zdrava, nenadoma so pa zdravniki ugotovili, da ima zahrbtno bolezen. Sprva so vsi upali, da je ta lažjega značaja, toda kasneje se je izkazalo, da ni pomoči. Pretekli torek je gospa izdihnila svojo blago dušo. Številni prijatelji in znanci zavedne Jalnove družine na Goriškem, v Kanalskem, na- Tržaškem in v Sloveniji so> sprejeli žalostno vest z globoko občutenim sožaljem. Prepričani so, da jim bo Vsemogočni lajšal žalost oib spominu na plemenito' in blago gospo, ki je toliko dobrega storila v svojem kratkem, a vzornem življenju.
Izrazom sožalja se pridružujeta uredništvo in uprava Novega lista!
drugam usmeril. Rudolf pa se je smejal temu visokemu činu, ki je imel nalogo nadzorovati, ali so si vojaiki vsako jutro svetlo pološčili čevlje. Cesar je v paradnih pregibih in svetlih uniformah videl višek, sinu pa je prazno vežbanje polkov presedalo.
Obsojal je tudi cesarjevo in Taaffejevo politiko do narodov Avstrije.
Oba sta v notranji politiki uporabljala načelo: vse narode y državi je treba držati v stalni enakomerni nezadovoljnosti. To sc pravi, da je treba izigravati enega proti drugemu, zlasti Čehe proti Nemcem, Slovane proti Italijanom. Rudolf je pa izrazil mnenje: »Zame pomeni sovraštvo med narodi veliko nazadovanje; vsi nazadnjaki pa prav to sovraštvo podpihujejo«.
Pasti nastavljajo
V konservativnih krogih in v ožji cesarjevi okolici so čutili, da je prestolonaslednik zanje prava nevarnost. Obdali so ga z vohuni celo v lastnem domu. Odpirali so njegova pisma, da si že ni več upal uporabljati po-šle in je moral pisma pošiljati po zaupnih sl eh. Kljub nevarnosti je svojim nasprotnikom olajšal vohunstvo, ker je vedno bolj javno obsojal zgrešeno državno notranjo in zunanjo politiko. Splošno je bilo zinano, da nasprotuje Nemčiji in da rrni je bližja Fran-cija.
(Dal je )
			
55		
V	SOECM in	senci
	(Usoda Habsburžanov)	R. K.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Nobelova nagrada za pogum
Letošnjo Nobelovo nagrado, najvažnejšo in najbogatejšo na svetu, (letos je znašala 41.420 dolarjev) je prisodila švedska Akademija znanosti in umetnosti za leto 1958 ruskemu pisatelju Borisu Pasternaku. Podelila mu jo je zlasti za roman Doktor Živa-, go, ki je izšel v prevodih že v tujih jezikih, ne pa v izvirniku. Kot znano, ga je izdala najprej založba Fellrinelli v Milanu. Zakaj ga je dobil v roke najprej ravno ta italijanski založnik, je težko reči, a prav gotovo je soodločalo pri tem tudi dejstvo, da ima Pasternak za ženo brihtno Italijanko in da je imel zaradi tega v zadnjih letih pogosto italijanske 'goste.
POGUMEN GLAS V RUSIJI
Mnogi ljudje z veliko književno kulturo in dobrim okusom so bili navdušeni nad romanom Doktor Živago, ne da bi bili pomislili na to, da bo pisatelj dobil zanj, Nobelovo nagrado. Roman je nedvomno v umetniškem pogledu .nadpovprečno delo. A vprašanje je, ali bi bil dobil pisatelj zanj tudi v drugačnih okoliščinah Nobelovo nagrado. Ce bi ga bil objavil kak ruski emigrantski pisatelj ali pisatelj kake zahodne države, bi ga morda tudi prevajali, a št zdaleč, bi ne bil tako zanimiv in privlačen. Glavni mik romana je namreč v tem, da ga je napisal Rus znotraj meja sovjetske države. V njem je namreč upal prikazati rusko revolucijo in tisto, kar ji je sledilo, v novi luči in vse prej kot v uradni obliki: Popisal jo je tako, kot jo je v resnici občutil in kot so jo občutili mnogi ruski izobraženci, ki so šli s komunisti v boj proti stari reakcionarni vladavini, a so se počasi razočarali, ko so opazili vedno večjo razliko med ideali oktobrske revolucije in prakso, ki je sledila. Tedaj so se mnogi umaknili vase, a na zunaj so vendarle ponavljali gesla vladavine in hvalnice oblastnikom kot vsi drugi, da bi se ne zamerili in da bi jih ne vzeli na piko ter poslali na prisilno delo v Sibirijo. Le malo jih je bilo, ki bi si upali pokazati svoje mišljenje tudi na zunaj in ga izraziti z besedo. A med temi je bil Boris Pasternak.
Ker ni hotel ponavljati zvenečih, a praznih fraz, se klanjati oblastnikom, ki jih je v srcu zaničeval, in živeti v okolju, v katerem je bila glavna čednost in modrost hlinjenje, se je umaknil na deželo, v svojo hišico v vasi Perepotkino, okrog 60 km od Moskve, in preživljal sebe in svojo družino s prevajanjem klasičnih del iz nemščine in angleščine.. Zraven je pa tudi pisal pesmi in prozo, četudi ni bil gotov, ali bo lahko kaj objavil, ker je v svojih delih iskreno in pogumno izražal tisto, kar jc čutil in mislil.
PONOS RUSKE KNJIŽEVNOSTI
Kako zelo neodvisno mišljenje si jc kljub vsemu pritisku Pasternak ohranil in kako pogumno se izraža, pričajo tako odstavki v Doktorju Živagi, kot je n.-pr. tale: »Nesvobodni ljudje vedno idealizirajo svoje suženjstvo. Tako je bilo v srednjem veku. živago ni mogel prenašati političnega misticizma sovjetske inteligence«. Tako piše o svojem junaku, a jasno je, da je tisti dr. Živago on sam.
Dr. Živago tudi pravi, da večina ljudi v Sovjetski zvezi živi dvojno življenje, »Večina od nas je prisiljena živeti v stalni in sistematični dvoličnosti,« piše Pasternak in polaga te besede v usta svojemu junaku. »Toda zdravje postane nazadnje izpodkopano, če je človek dan za dnem prisiljen govoriti, česar ne čuti, hvaliti tisto, kar zaničuje, in se veseliti tistega, kar"ne more prinesti drugega kot revščino.«
Druga glavna oseba v romanu, Lara, pa takole pravi o osebni celovitosti človeka v Sovjetski zvezi : »Z revolucijo je vdrla v Rusijo laž. Ta pa je ve-
KROŽEK MLADIH IZOBRAŽENCEV - TRST
vabi na sestanek, ki bo v petek, 31. oktobra, ob 20.30 v Trstu, ul. Commerciale 5/1. Na sporedu je predavanje dr. Stojana Brajše: »SODOBNI SVETOVNI NAZORI«
Po predavanju pomenek o bodočem delovanju krožka.
lika nesreča, korenina vsega zla v bodočnosti in pomeni izgubo zaupanja v vrednost osebnega mnenja .. .«.
V Stalinovem času se je držal Pasternak v svoji hiši na kmetih. Stalin je prepovedal založbam objavljati njegova dela, a drugače ga je pustil na miru, baje zato, ker je prevedel v ruščino zbirko geor-gijskih ljudskih pesmi. Od leta 1944 do leta 1954 ni Pasternak ničesar objavil, a njegove pesmi so krožile natipkane med študenti v Moskvi in Leningradu. Šele leta 1954 je objavil v leningrajski reviji Znam ja deset pesmi, ki so navdušile mnoge bralce, ker je v- njih čudovito izrazil svojo tesnobno ljubezen do nesrečne domovine. Leta 1956 pa je dokončal roman Doktor Živago, katerega je pisal deset let. Neki član švedske Akademije ga je označil za »enega največjih filozofskih romanov našega časa«.
STARINOSLOVCI ZBORUJEJO
V Rimu so pred tedni zborovali klasični arheologi ali starinoslovci iz vsega sveta. Na njihovem sedmem kongresu je bilo navzočih nad tisoč strokovnjakov iz najrazličnejših držav. Na učenjaški zbor sta bila povabljena tudi dva Jugoslovana, in sicer vseučiliški profesor Josip Klemenc iz Ljubljane in dr. Mihovil Abramič iz Zagreba. Prvi je na zborovanju predaval o staroveških spomenikih iz Šempetra pri Celju, drugi pa o izkopaninah na otoku Visu v Jadranskem morju.
SVOBODA BESEDE
Mladi poljski pisatelj Marek Hlasko je izzval obširne razprave v slovstvenem svetu. V začetku oktobra mu je zapadel potni list in zato bi se bil moral vrniti na Poljsko. Petindvajsetletni • pisatelj, ki živi trenutno v Nemčiji, jc pa vrnitev odklonil, ker ga doma napadajo zaradi njegovih del Pokopališče in Osmi dan v tednu. Iz tega romana so povzeli tudi film, za katerega je poljska vlada hotela, da bi ga na beneškem festivalu prepovedali, kar pa ji ni uspelo. Obe povesti opisujeta sedanje razmere na Poljskem.
NOVE NOBELOVE NAGRADE
Švedska akademija znanosti je podelila letošnjo nagrado za fiziko trem sovjetskim učenjakom: profesorju čerenkovu in njegovima asistentoma Franku in Tammu. Nagrado za kemijo jc pa dobil Anglež Frederick Sanders za raziskovanja proteina in
* *
• Jugoslavija in Poljska nameravata razširiti svoje kulturno sodelovanje z gostovanjem univerzitetnih profesorjev in študentov ter z gledališkimi i.n baletnimi gostovanji. Predvideni so tudi obiski filmskih umetnikov, koncertna gostovanja in izmenjava režiserjev.
• Državna založba Slovenije bo izdala Lermontova pesnitev Demon v prevodu Mileta Klopčiča ter »Balado o kaznilnici v Readingu« Oskarja Wilda v prevodu Josipa Vidmarja.
• Pričakovati je, da v kratkem izide prvi del velikega slovarja makedonskega jezika, ki ga pripravlja Institut za makedonski jezik pri,skopski filozofski fakulteti. Slovar bo obsegal okrog 50.000 gesel. Omenjeni zavod izdaja tudi revijo Makedonski jezik.
Zapiski pod chia
23. oktobra: Vzdignil se je en sam, osamljen človek proti mogočni velesili in ji vrgel v obraz rokavico, roman Doktor Živago. Morda bo v tem dvoboju fizično in morda tudi psihično podlegel, toda moralno bo zmagal. O tem ni nobenega dvoma. To čutim tako, kakor sem čutil tisti veliki teden 1941, da bosta zmagali svoboda in pravica in ne oklepne nemške vojske, ki so se valile mimo mene po dolenjskih cestah in ob pogledu na katere mi je šlo na bruhanje.
Upam, da Pasternak ni in ne bo postal simbol, ampak da je le prvi znak, da se v Rusiji dogaja nekaj realnega. Nekaj se je gotovo premaknilo, v ledu je nastala razpoka in iz zamrzle zemlje je vzklila prva cvetka. Morda jo bo že jutri spet pokril led, toda pokazala jc, da led ni tako debel, kot smo mislili. Bliža se duhovna pomlad in pomladi se ne more nihče ustaviti, niti ukazi, grožnje in sramotenje Pravde. V ruskih pisateljih se pojavlja kriza vesti in ta kriza je za sovjetsko diktaturo nevarnejša kakor NATO. Fadejev se jc pred leti ustrelil, ker ni imel poguma pogledati resnici v obraz. Ce bi bil pogumnejši, bi bil mogoče tudi on napisal kakšnega Doktorja Živaga.
Pred dvema letoma smo bili polni občudovanja do madžarskih pisateljev, občudovanja, ki so ga več kot zaslužili. Toda v svojem odporu proti nasilju niso bili sami. Krepila jih je zavest, da je z njimi vse ljudstvo in da so le njegovi glasniki. Pasternak pa jc za zdaj sam. Ob njem je le njegova žena, morda otroci in kakšen prijatelj. Okrog njega pa dvesto milijonov sovražnih ljudi ali bolje takih, ki se morajo delati sovražne, da bi sc sami ne zamerili. In ta občutek osamljenosti mora biti strašen. Človek, ki je kljub temu tvegal, da je povedal nekaj resnice, je vreden največjega spoštovanja zaradi svojega poguma in je res zaslužil Nobelovo nagrado. Odkupil je pred svobodoljubnim svetom ves svoj narod, četudi ga bo narod za to kamenjal.
Kako klavrne postave so v primeri z njim tako imenovani pisatelji, ki pišejo, kakor pač drugi žele od njih, da bi si zagotovili pokojnino in štirinajst dni počitnic v »pisateljskem domu« na obali Črnega morja.
26.	oktobra: Milan Šega je objavil v Slovenskem poročevalcu precej obširen članek o hrvaškem pesniku Silviju Strahimiru Kranjčeviču in zaključil z besedami, da mu daje vse to, kar jc delal, »trajno in veljavno mesto v naši književnosti«. Začudilo me je, da tudi Sega nima več jasnih pojmov o »naši knji-
ževnosti«. Jugoslavijo sestavljajo namreč štirje narodi, od katerih ima vsak svojo narodno književnost, ki se ji nikakor ni pripravljen odpovedati in jo goji z resnično ljubeznijo. Možno je govoriti o skupni državi štirih narodov, čeprav imajo vsak svojo republiko, a ne o skupni književnosti. Pisati o hrvaški književnosti in jo označevati z izrazom »naša književnost« pomeni dejansko zastopati teorijo o enem samem jugoslovanskem narodu z enotno književnostjo, kar je nasprotno duhu in ciljem osvfibodilnega boja jugoslovanskih narodov in jugoslovanski ustavi, ker je imel ves osvobodilni boj z ogromnimi žrtvami, ki jih je zahteval, smisel prav v tem, da so se ti narodi bojevali za svoj obstoj; ali pa se Milan Šega smatra za hrvaškega pisatelja, potem pa bi moral bralcem to pojasniti, da ne bo pomagal ustvarjati splošne zmede v pojmih. Njegovo pisanje ima lahko samo enega teh dveh smislov.
Toda prvi teh dveh smislov bi pomenil likvidacijo slovensko književnosti in s tem slovenstva, drugi pa, da je Milan Šega obupal nad pisanjem za Slovence in se odločil za eksistenco hrvaškega pisatelja. Rad bi vedel, ka je imel pri tem v mislih.
28. oktobra: Ko sem hotel vzeti nocoj v roko neki milanski dnevnik, sem ugotovil, da mi ga niso prinesli. Pozabili so. Trafikantka v bližini je imela prej najetega starega moškega, da- je raznesel časnike naročnikom, a pred kratkim je umrl in od tedaj ni več prave točnosti v dostavljanju, listov. Starček pa jc bil točen kot... točna ura. Ob pol devetih zjutraj so bili listi pred vrati in hkrati nam je prinesel gor tudi mleko, ki ga jc pustil mlekar pred vrati. Bil je zelo prijazen in vljuden možiček. Že za prijazno besedo se je zahvaljeval. Za božič je dobil nagrado, a vedno sem mislil na to, da bi mu dal še posebno in mu izrekel prijazno zahvalo, da bi ga razveselil. A tega nikoli nisem storil, bodisi ker je vedno prihajal tako tiho po stopnicah in pustil liste in mleko pred vrati, da ga nisem slišal, ali pa zaradi svoje pozabljivosti in nehotenega odlašanja. Potem pa so mi nekega dne povedali, da je umrl. Še zdaj mi je hudo zanj, obenem pa me peče vest, zakaj nisem vendar pravočasno spregovoril tiste pohvale in mu dal tistih nekaj sto lir. Bil bi mu pripravil morda eno zadnjih zadovoljstev v življenju, sebi pa olajšal vest.
Toda tako se mi je zgodilo že večkrat, že nekajkrat sem dal komu roko, ne da bi vedel, da ga ne bom nikoli več videl, in v spominu na te ljudi je nekaj grenkega, kot da sem jim nekaj pozabil povedati, nekaj dobrega, in kot da sem jim zamudil izkazati dobroto, ki so jo potrebovali. Vem, da sem jim jo hotel izkazati, a tega nisem storil iz brezbrižnosti. A zdaj čutim, da je tudi brezbrižnost do ljudi, sredi katerih živimo, greh. Še na onem svetu bi rad prosil te ljudi oproščenja.
GOSPODARSTVO
VINO TEČE KOT OLJE — VLAČLJIVOST VINA
Ta bolezen je letos zelo razširjena. Predvsem napadla bela vina, a čestokrat naletimo nanjo tudi pri črnili, če niso bila pravilno pripravljena. Vlačljivo belo vino je inotno, sluznato, praznega okusa, črno pa je grenk-Ijato in pušča na koncu nekak zaokus po žal-lavosti. Če ga zlivamo v kozarec, pada brez vsakega zvoka: teče kot olje.
Vlačljivost povzročajo neki bacili, ki se najhitreje množijo pri toploti med 25°/n in 32% C. Zamorili bi jih lahko s pasteriziranjem, to je, če bi držali vino skozi 15 minut v toploti do 5 stopinj. Bacili umrejo tudi na zraku, ker ne prenašajo kisika. Zato poslane vlačljivo vino zveneče, ako ga dobro prezračimo, se pravi stepemo ali prebičamo na zraku.
liacili pa potrebujejo za razvoj in razmno-žitev neke pogoje, predvsem hrano, ki jo predstavljajo sladkor in beljakovine. Ce sladkorja ni več v vinu, ker je dobro prevrelo, pijača ne bo postala vlačljiva. Zato je zelo važno, da je kipenje vina nepretrgano'. Kletar mora skrbeti, da je v kleti primerna toplota vse dotlej, dokler se ni izgubila iz vina sleherna sled sladkorja, lu tiči tudi vzrok, zakaj so črna. vina le redko vlačljiva: ta kipijo namreč več časa na tropinah in zategadelj tudi prej pokipijo.
Nekoč so mislili, da postanejo vina vlačljiva, ker vsebujejo premalo čreslovine (tanina). To je le tolliko res, kolikor čreslovina pospešuje čiščenje vina in s tem povzroči, da se beljakovine pogreznejo v drožje: beljakovine so drugi del hrane, ki jo potrebujejo bacili. Večkrat postanejo pa vlačljiva tudi vina, ki drugače vsebujejo dovolj tanina.
Tudi alkohol sam na sebi ne zadostuje, da se prepreči vlačljivost, ker postanejo vlačljiva celo vina, ki vsebujejo tudi 13 stopinj alkohola. Seveda so šibkejša bolj podvržena bolezni. Pač pa preprečujejo razvoj vlači j i -vosti kisline, kot so' grozdna, jabolčna, vinska. posebno pa citronova. Če je teh vseh skupaj po 2.5 grama na liter, vino ne bo postalo vlačljivo.
Vzrok vlačljivosti je tudi neprimerna posoda, kol če je pa rafinirana, steklena ali imajo sodi obilno vinskega kamna (grain-po), ker ne tnore zunanji zrak oziroma kisik do kipečega vina.
Kako zdravimo vino?
Predvsem je potrebno vlačljivost preprečiti. kar dosežemo, če uvažujemo prej rečeno. Če pa je vino že vlačljivo, postopamo takole: vino pretočimo: sodi naj bodo zdravi, ne parafinirani.
Potem moramo pripraviti svežnje rožja (od obrezovanja trt) ali prav gosto vinsko sito, ki je lahko leseno, a bolje je, če je iz bakrene žice. Svežnje rožja privežemo na pipo, da teče vino skozenj v podstavljena široko posodo. Lahko teče tudi skozi sito, posebno ako bi hoteli pretakati s sesa!ko.,Z rožjem oziroma s sitom dosežemo, da se vino dobro prezrači, pri čemer umrejo bacili, ker ne prenašajo zračnega kisika. V podstavljeni posodi (šempli) raztopimo v vsakih 100 li» trili po 15 gramov kalijevega melabisulfita, 10 gramov tanina in 50 gramov cltronove ki-
sline. Potem vino stepamo, oziroma mešamo z metlico, da se začne peniti. Tepsti je potrebno čim manjše količine vina, najbolje samo po 50 litrov naenkrat, ker je tako mešanje uspešnejše. Zatein vino zlijemo v pripravljeni sod. Nato ponovimo celotni postopek z nadaljnjimi količinami. — Izborno nadomestilo za potrebni metabisulfit in tanin je pripravek »solfitotanin« podjetja Marescalchi. Citronove kisline pa moramo vseeno dodati navedeno količino.
Ko je vse vino tako pretočeno, ga,po par dneh čistimo z želatino (10 gramov na hi) in po nadaljnjih 10 dneh ga zopet pretočimo. Če tako postopamo, ne smemo sodov nič žveplati.
Iz rečenega je razvidno, da je zdravljenje vlačljivega vina zamudno, da zahteva mnogo dela in tudi stroškov. Zato pa je pač potrebno paziti, da vino ne postane vlačljivo, predvsem da dobro povre.
KROMPIR V ITALIJI
Prvotn^i domovina krompirja je v Južni Ameriki, kjer so ga sadili že pred Kolumbovim odkritjem dežele. Španski kolonisti so naleteli na prve njive s krompirjem v okolici mesta Quito, današnje prestolnice Ekvadorja. Ni natančno znano, kdo je prvi pri-flesel krompir v Evropo, a najverjetneje je, da je bil tfr španski menih Hieronim Cardan. Iz Španije je bil krompir potem prenesen v Italijo in Belgijo, danes pa ga goje v vseh evropskih državah, največ v Srednji Evropi in v Rusiji.
V Italiji je bilo lansko leto (1957) zasajenih s krompirjem 386 tisoč 443 hektarov zemljišča, pridelek pa je znašal 31 milijo*
V
Q)f'>OrtnL preglec)
ZLATA KOLAjNA ZA RUSE
Prejšnji teden so sc v Miinchenu zaključili dvoboji najboljših šahistov na svetu; XIII. šahovske olimpiade se je udeležilo 36 držav s skupno 220 ša-histi. Jugoslavija je po ostrih bojih zavzela drugo mesto in s tem ponovno potrdila, da je za Sovjetsko zvezo najmočnejša šahovska sila na svetu. Zlato kolajno so osvojili Rusi, in sicer po zaslugi odlične trojicc Botvinik - Smislov - Talj. Na tretje mesto se je uvrstila Argentina.
Steber jugoslovanskega moštva je bil Gligorič, ki je dosegel kar 80% vseh možnih točk (8,5 točke v 11 partijah). Dobro so sc izkazali tudi ostali člani skupine: Matanovič (5 točk v 8 partijah). Ivkov (5,5 točke v 9 partijah), Trifunovič (2,5 točke v 5 partijah), Djuraševič (3 točke v 6 partijah) in Fu-derer (4,5 točke v 5 partijah).
Od ostalih tekmovalcev sta sc odlikovala Avstrijec Dickstei.n in Španec Fare. <
Končni vrstni red:
I. skupina: 1. Sovjetska zveza 34,5; 2. Jugoslavija 29; 3. Argentina 25,5; 4. ZDA 24; 5.-7. Zah. Nemčija, Vzh. Nemčija in Češka 22; 8. Švica 19; 9. Španija 17,5; 10. Bolgarija 17; 11. Anglija 16; 12. Avstrija 15,5.
II. skupina: 13. Madžarska 31; 14. Nizozemska 28,5; 15.-16. Kolumbija in Kanada 24,5; 17. Izrael 23,5; 18. Danska 23; 19. Poljska 22,5; 20. Švedska 21; 21. Finska 19; 22. Islandija 18; 23. Francija 15; 24. Belgija 13,5.
III. skupina: 25. Norveška 30; 26. Filipini 29,5;
27.	Južna Afrika 28; 28. Italija 26,5; 29. Škotska 25,5; 30. Grčija 25; 31. Portugalska 23; 32. Iran 20; 33.-34. Portoriko in Irska 14,5; 35. Tunizija 14; 36. Libanon 13,5.
nov 582.000 stotov ali 81.7 stotov na ha. Ta srednji pridelek je sorazmerno nizek, kar je posledica nizkih hektarskih donosov v Srednji in Južni Italiji, kjer zasadijo krompir na velikanskih površinah: Abruzzi in Moli-se pridelata skoraj 4 milijone stotov, a hektarski donos ne dosega 41 stotov.
Za človeško prehrano pride v Italiji na osebo okoli 47 kg letno, kar je zelo malo v primeri s^l62 kg v Zap. Nemčiji, 149 kg v Belgiji, 132 kg na Danskem, 128 kg v Nizozemski, Franciji itd.
Glavna sestavina krompirja je voda, katere je 75 do 80%. Suha snov je sestavljena predvsem i/. škroba, ki nudi človeškemu telesu toploto in moč. Poleg škroba vsebuje krompir še nekoliko beljakovin in rudninskih snovi ter zaščitnih snovi, kol so vitamini Bi. B-> in (1.
ŠOLSKA IZOBRAZBA KMEČKEGA STANU
Po podatkih ljudskega štetja v 1. 1951 je v Italiji nekaj nad 8 milijonov oseb, ki se pečajo s kmetijstvom in ki so starejše od 10 let. Po šolski izobrazbi je med temi 20.3% popolnih analfabetov (ki ne znajo ne pisati ne citati)., nadaljnjih 17.9% ni obiskovalo šol, a so se nekoliko izobrazili sami, 60.6% je obiskovalo ljudsko šolo, 0.9n/o ima spričevalo nižje srednje šole. 0.2% je dokončalo vso srednjo, 0.1%> pa višjo šolo.
MASTNEJŠE MLEKO
V Izraelu (židovska država v Palestini) gojijo zelo mnogo južnega sadja, med tem tudi limone, katerih gre precej tudi v odpadke (nagniti itd.). Nekateri živinorejci so začeli dajati kravam le limone in prišli do zanimivih zaključkov: meso limon — brez olupka — poviša mlečnost za 2 kg mleka na dan in mleko je tudi bolj mastno, tako da daje večjo količino masla.
ŠPORT PO SVETU
Rokoborba — V Vidmu so sc pomerili najboljši predstavniki Italije, Jugoslavjje, Nemčije in Avstrije. Zmagali so Jugoslovani.
Kotalkanje — V Bologni so bile tekme v umetnem kotalkanju za naslov svetovnega prvaka. Zmagali so Losch (moški), Kilius (ženske) in Blumen-berger-Mensching (dvojice), ki so vsi Nemci. V pltesnih vajah je zmagal angleški par Cooper-Coopcr.
Tenis — Čeprav se teniška sezona ni še ,povsem zaključila, so se že pričele sestavljati lestvice najboljših igralcev, na svetu. Razvrstitev je naslednja: I. Cooper (Avstralija); 2. Anderson (Avstralija); 3. Rose (Avstralija); 4. Fraser (Avstralija); 5. Ayala (Čile); 6. Richardson (ZDA); 7. Pietrangeli (Italija); 8. Schmidt (švedska); 9. Mc Kav (ZDA) i.n 10. Da-vidson (Švedska). Ženske pa so tako razporejene: I. Gibson (ZDA); 2. Kormoczy (Madžarska); 3. Fleitz (ZDA); 4. Hard (ZDA); 5. Bloomcr (Velika Britanija),
Nogomet — Prejšnji teden je bilo več mednarodnih srečanj. Izidi so naslednji: Francija - Nemčija 2:2; švedska - Danska 4:4; Belgija - Turčija 1:1; Madžarska - Romunija 2:1.
Na pobudo Pripravljalnega odbora bo v prostorih PD Škamperle v Trstu, ul. Guardiella 7
»PRVI SLOVENSKI ŠPORTNI DAN« Spored: 2. nov., ob 14. uri: orientacijski tek; 3. nov., ob 20. uri: turnir odbojke (moški); ob 20.30 šahovski brzoturnir; 4. nov., ob 9. uri: lahka atletika (moški in ženske); ob 15. uri: nogometna tekma »Kras-Breg«; ob 16.30: turnir odbojke (ženske) in turnir v namiznem tenisu; 'ob 20. uri: orodna telovadba. Vpisovanje je v Tržaški knjigarni v Trstu, ul. Sv. Frančiška 20, do 31. oktobra.
miOTNtuvsei i 2'VELIRO BR2INO 'PADAL i ,suozi i-; A\ OBLAUE,„ C/
'ZVITOREPEC IN TRDONLA PA STA OBUPANO CZRLA ZA NLIM. ; ,
U.MALU STA POLEGLA TLA... ,.šjž
% SEM Tl REUEL? SEDLI SMO _ V NAPAtNO ^ LETALO. )
SNEG?!!
r UBOGI \ 1AROTNIR. IIGUBLLEN LE!
f {'=fg
PAS.! NERARE ^ NEUDO LE V BEGINI! GLASOVE! 7 CE SO EGHIMl,IMAVA _ . Jf 6REČO, UER k) B&SAV—. GOSTOLJUBNI.
SUOZI OPNA SMO VENDAR. VES SAS GLEDALI ATRISUO J J .POURAL1NO.
TC> LE K£S/\
v;:. \\ V toda... J:
UAL-PODA...?
DA,ZELO GOSTOLJUBNI. ...IN NJIHOVA DERlf TA! GLIftAL SEM... ^	.
^ ALI^
NIČESAR, NE GLIŠIŠ?
ROBI VSAJ Ja DOGNAL, IZ “ UATERE SMERI PRIHAJALO w GLASOVI.
VREISUATI MORAVA ’ PAG VSE STRANI, i
UH, VSO OUOUCO SVA PRETAUNILA, PA NAJU LE SURIVNOSTNI GLAS VEDNO ZNOVA PRIPELJAL SEM, TU PA NI •rf NIUOGAR. TO LE ^	^	w
- ČAROVNIJA.
N-iAV P5f HM... 1|
GA ŽE IMAM < POGLEJ
LUUN3A V SNEGU?
:j> 5
E.Z.
88 -----------------------------------------------------------------
V DACHAUSKIH BLOKIH
.Videti je bilo le venec sklonjenih hrbtov, glave pa so tiščale v k-i-bli, pri čemer je Lila ena drugi napoti. Vsak je skušal uloviti z žlico kaj gostega v vodi, na dnu ali vsaj žlico tekočine. Pri tem so se prepirali, zmerjali, prerivali in tudi suvali. Nenadno pa je planil iz sobe Štuliak z gorjačo in začel z okrutnim veseljem tolči po vencu zadnjic okrog k ib el, po hrbtih in tudi po glavah. Toda zdelo se je, da so ljudje neobčutljivi za udarce. Le malokdo je dvignil glavo iznad k i L le in zbežal. Večina je le stokala, a lovila naprej z žlicami in z dlanmi po kiblah. Čez nekaj časa se je štubak naveličal in se z zadovoljnim režanjem umaknil nazaj v sobo, zatem so se pa vrnili h kiblam še listi, ki so se bili prej umaknili.
Prvi dan me je la divji prizor potrl, ker je bil nenavadno oduren in ponižujoč. Toda drugi dan je bilo isto in spoznal sem, da spada k dachauskim navadam in da bi bili Ukrajinci sami najbolj prizadeti, če bi jim ne postavljali več kibel na dvorišče. Štubaku pa je pomenilo vsakodnevno udrihanje golo zabavo in ga je res ve-
dno spravjlo v dobro voljo. Za tiste, ki so si potem brisali kri z glave, se ni nihče bogvekaj zmenil.
Za večerjo so nam razdelili okrog petih popoldne kos kruha in košček margarine ali salame. Salame je bilo zelo malo, približno trije kolobarčki, da se je videlo skoznje. Toda margarine je bil kar lep košček, približno za ne prevelik palec. Toda na žalost sem takoj spoznal, da je moj želodec ne prenese. Na pogled je bila okusna in po barvi jo je bilo nemogoče ločiti od surovega masla. Imela pa je sladkoben okus, ki ga ni vsak prenesel. Pravili so, da jo delajo iz premoga, kar gotovo ni bilo res, pač pa je v tistih, ki je niso mogli prenašati, še povečalo gnus do nje. Če se je dalo, sem itiargarino vedno zamenjal ga kaj drugega, a le redkokdaj se je kdo našel, ki je bil pripravljen odstopit i košček druge hrane za margarino. Tako1 sem jo navadno komu podaril in večerjal sam kruli. Tega so nam v začetku dali petino vojaške štruce. Bil je trd. črn, kiselkast, težak kot kamen, a vendar je predstavljal najbolj zaželeno brano. O njem smo sanjarili noč in dan. Največja želja' vsakogar je bila, da bi prišel v posest cele štruce in se enkrat najedel kruha do sitega. A ta želja se je malokomu uresničila. Štruce so bile skrbno preštete in nikoli se ni zgodilo, da bi bil dobil kdo po pomoti dva kosa. Če pa se je le zgodilo, da je prišla na blok kaka štruca več (o trikih, s katerimi je bilo mogoče to doseči, bom
■	VTOrtDETI LE"
j	1 DA BOVA PRIftTA
<6 j J , [ LA NAD T£ČA=
.	\ LEM, NE PA
\.	A NAD AFRIRO!
y-s:	■ BR.RR £
?«JSr	AH. MOLČI, M01ČI!
LE UAlLO Tl MORE V J TEM MRAZU PASTI TARA NEUMNOST V RUTICO?.. RA35I Gl OGLEJVA OUOLICO.
TEDENSKI KOLEDARČEK
2. novembra,
3. novembra,
4. novembra,
5. novembra,
6. novembra,
7. novembra,
8. novembra,
nedelja: verne duše, Zala
ponedeljek: Just
torek: Karel
sreda: Savina
četrtek: Lenart
petek: Engclbcrt, Zdenka
sobota: Bogomir
VALUTA _ TUJ DENAR
Dne 29. oktobra si dobil
ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 francoskih frankov funt šterling nemško marko
pesos
švicarski frank
zlato
napolcon
oz. dal za:
622—626 lir 23,75—24,25 lir 85—88 lir 135—138 lir 1720—1760 lir 148—149 lir 15—16 lir 144—146 lir 707—709 lir 4700—4850 lir
RADIO TRST A
Nedelja, 2. novembra, ob: 9.00 Kmetijska oddaja;
10.00	Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 12.00 Vera in naš čas; 15.40'Pojejo »Wiener Siingerkna-ben«; 17.00 A. Galeazzi: »Bogu podobni«, preludij v dveh dejanjih. Igrajo člani Rad. odra; 19.10 Izbor komorne glasbe; 20.30 Zborovske skladbe Orlanda di Lassa, Jacobusa Gallusa, Pierluigia da Palestrine in Giovannija Corce; 21.00 Narava poje v pesmi: »V smrti kraljevini ne boš ne drugim več, ne sebi rob«; 21.30 Bachove skladbe.
Ponedeljek, 3. novembra, ob: 11.30 Predavanje: »Skrivnost rimskih katakomb«; 18.00 Radijska univerza: Franco Briatico: Industrijska revolucija 19. stol.: (12.) .»Od plavžev do velikih mednarodnih trustov«; 18.10 Bach: Dva koncerta za klavir in godalni orkester; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 20.30 Wagner: »Lohengrin«, opera v treh dejanjih; 1. in 2. dejanje. — V prvem odmorujPAvtor, delo in njegova doba«.
Torek, 4. novembra, ob: 10.00 Oddaja za najmlajše: Lea Pertot: »Čudodelni storž. Igrajo člani Rad. odra; 15.20 Suita iz Čajkovskega baleta »Labodje jezero«; 16.30 M. Bontempelli: »Minnie«. Igra v treh dejanjih. Igrajo člani SNG v'Trstu; 18.10 Simfonični koncert pod vodstvom Francesca Molinari - Pra-dellija; 19.00 Predavanje: Bertrand Russell: »Evropska miselnost«; 21.00 Obletnica tedna: »Evropa pred štiridesetimi leti«; 21.20 Wagner: »Lohengrin«, ope-
ra v treh dejanjih — 3. dejanje. 22.20 Mala literarna oddaja; 23.00 Charlie Parker in njegov orkester.
Sreda, 5. novembra, ob: 11.30 Žena in dom, obzornik za ženski svet; 18.00 Radijska univerza: G. Bernucci:	Mednarodne organizacije:	»Obrambna
skupnost za Jugovzhodno Azijo«; 18.30 Vokalni kvintet »Zarja« in vokalni kvartet »Večernica«; 19.00 Zdravstvena oddaja; 21.00 A. Novačan: »Herman Celjski«, drama v petih dej. Igrajo člani Rad. odra.
Četrtek, 6. novembra, ob: 11.30 Predavanje: »živali se zdravijo same«; 13.30 Zabavna glasba; 18.00 Z začarane police: Zora Bole: »Starka in prašiček«
19.00	Sola in vzgoja: prof. Ivan Theuerschuh: »Kako naj pomagamo otrokom pri učenju«; 21.00 Charles Chilton: »Potovanje na mesec« — radijska zgodba V nadaljevanjih — 1. slika; 21.30 Koncert oper ne glasbe; 22.00 Iz sodobne književnosti: Franc Jeza: »V čem je značilnost tako imenovane krščanske književnosti«; 22.15 Koncert sopranistke Sonje Ivančič - Bleiweissove.
Petek, 7. novembra, ob: 11.30 Življenja in usode: »Mao Tse Tung«; 18.00 Radijska univerza: Življe njepisi mislecev: »Henry Bergson«; 18.10 Schubert: Simfonia št. 3 v D-duru; 19.00 Sirimo obzorja: Tehnika ustvarja nov svet: »Ladje«; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 22.00 Znanost in tehnika: Barvne fotografije na tekočem traku; 22.15 Zbor iz Dorn-berga.
Sobota, 8. novembra, ob 11.30 Predavanje: »Krogle. ki predstavljajo svet«; 12.55 Fantazija Offen-bachovih motivov; 16.00 Novela tedna: Franco Sac-chetti: »Sto novel — 17.a novela«; 16.20 Kmečka godba »Silvo Tamše«; 18.00 Oddaja za najmlajše: Božena Nemcova: »Babica«, 1. del — Igrajo člani Rad. odra; 21.00 J. Tavčar: Ivan in... Ivanka«. Radijska farsa v dveh delih — Igrajo člani Rad. odra; 22.25 Slovenski oktet; 22.50 Franco Russo in njegov orkester — pojeta Majda Sepe in Maya Gabor.
ŽENSKI KOTIČEK
KAKO PEREMO IN LIKAMO IZDELKE IZ SINTETIČNIH VLAKEN
Blago iz umetnega vlakna lahko vsestransko uporabljamo, zato je napačno, če od njega več zahtevamo, kot more samo nuditi. Iz takega blaga imamo bluze, srajce, perilo in tudi obleke, ki so zelo ljubke. Ne napadajo jih molji in niso občutljive za madeže. Izdelki iz sintetičnih vlaken ne izgubijo niti ne spremenijo prvotne oblike, zato so primerni za potovanja, saj jih spravimo v kovček, ne da bi se mečkali. Razen tega ne vpijajo vode, kar pomeni, da se naglo suše. Likati pa jih je treba le v redkih primerih. Izdelki iz sintetičnih vlaken so skoraj neuničljivi, kar gospodinjam prihrani ogromno denarja in časa.
Razen teh dobrih lastnosti pa imajo ti izdelki tudi šibke strani: skoraj vsa vlakna so občutljiva za maščobo in madeže težko odstranimo, če jih takoj
ne izperemo. Takega blaga ne smemo prati z milom, ki je izdelano iz maščob, temveč s pralnimi praški. Prva roda za pranje naj bo topla kot telesna toplota, izpiramo pa luhko z mrzlo vodo. Pri pranju tkanino samo stiskajmo, nikdar je ne smemo mencati ali celo ovijati. Dobro je, da damo v vodo nekaj plavila, ki beli perilo. Vse tkanine sušimo v senci in ne na soncu, ker toplota vlakna napenja, da se ne morejo sušiti. Nogavice in drugo perilo zavijemo pred sušenjem v brisačo. Tkanin iz sintetičnih vlaken ni treba likali. Zadostuje skoraj hladen likalnik, kajti tkanina sc pri večji toploti lahko stopi. Vsekakor moramo pri likanju rabiti vlažno
krpo.
KULTURNE VESTI
» Neki član ameriškega kongresa je predlagal v zbornici v Washingtonu, da .naj bi Združene države izplačevale pomoč določenim gospodarsko nerazvitim državam naravnost ameriškim filmskim igralkam, namesto da jo te dobivajo po ovinkih preko sinov diktatorjev tistih držav. Predlog je naletel na odobravanje.
• Na tretjem knjižnem velesejmu, ki je zdaj odprl v Beogradu, sodeluje 69 založb iz Slovenije, Hrvat-ske, Srbije in Makedonije ter 42 založb iz tujine. Razstavljenih je okrog 25.000 knjig.
• Letos je poteklo 70 let od ustanovitve Doma in sveta. To je bila poleg Ljubljanskega zvona najimenitnejša revija slovenske zgodovine. Izhajati je prenehala med zadnjo vojno.
• Meštrovičeva galerija v Splitu je dobila v dar od Meštroviča še dva njegova velika kipa. To sta Avtor Apokalipse in Pcrsefona. Izdelal ju je po drugi svetovni vojni med bivanjem v Italiji. Avtor Apokalipse tehta 7 ton, Persefona pa je še v mavcu in jo bodo v Zagrebu vlili v bronu.
• Državna založba Slovenije je izdala v prevodu roman srbskega pisatelja Ivana Andrica Gospodična. Dogaja se v začetku tega stoletja v Bosni in Carigradu. V izvirniku ima delo naslov Prekleto dvorišče.
I
T
V 54. letu starosti nas je za vedno zapustila naša ljuba mamica in draga žena
SLAVICA JALEN, roj. ŽERJAV
Pogreb je bil v četrtek, 30. oktobra, na domačem pokopališču.
Žalujoči ostali
Fužine, 28. okt. 1958
Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 2*477
govoril pozneje), se je je seveda polastil štubak, ki je kruh razdeljeval.
\ nas Slovencih so povzročili ti Ukrajinci pravi psihični pretres. Prvega srečanja z ljudmi iz Sovjetske zveze srno se na tihem veselili, v njih smo videli predvsem slovanske brale in pripadnike naroda, ki se je najbolj junaško bojeval z Nemci. Prepričani smo bili, da bodo le Rusi zdrobili hitlerjevske armade in nas rešili. Na zahodne zaveznike se zaradi odlašanja z drugo fronto nismo več zanašali.
Toda prej smo si pod ljudmi iz Sovjetske zveze vedno predstavljali le Ruse ali kvečjemu kakega Tatara ali Mongola, na Ukrajince pa smo kar nekako pozabljali. Zdaj pa smo odkrili, da je bilo v Daichauu sorazmerno največ Ukrajincev, med katerimi so Veilikorusi kar izginjali. In ti Ukrajinci so bili najbolj presenetljiva rasa, kar si jo je mogoče misliti. V prvem hipu so nas strašno razočarali. Rili so po veliki večini mladi ljudie od dvajsetega do tridesetega leta, a vmes so bili tudi mlajši, pa seveda tudi starejši. Predstavljali smo si, da so vzgojeni po načelih socializma in kar rekam radovedno, z velikim zanimanjem smo pričakovali prvega stika z njimi, saj so vendar prihajali iz sveta, kjer je že vladal socializem. In socializem je tudi nje oblikoval. Socializem jih je vzgojil, smo si mislili. Tako smo bili zelo prijazni z njimi in jih gledali s simpatijo in zanimanjem.
A hitro smo bili razočarani. Rili so grobi, glasni, prepirljivi in talinski. Se zdaj se spomnim obraza starejšega ljubljanskega sodnika, ki je že prvi večer ves prepaden ugotovil, da so mu vse pokradli iz škatle, v kateri je hranil svoje stvari in zlasti živila,
ki jih je prinesel s seboj. Škatle so morali spraviti vsi, ki so jih imeli, na omare. Toda ko jo je snel in sc pripravil na večerjo, je ugotovil, da je škatla prazna. Prepaden jo je tehtal v rokah in ni mogel verjeti, da je izginila vsa njegova dragocena zaloga, živil. Krivdo je pripisal Ukrajincem, ki so opravljali službo pometačev. Šel se je pritožil k »štubaku«, ta pa se je samo milo smehljal in mu svetoval, naj bolje pazi na svoje stvari. A škatle je sam ukazal spraviti tja gori in tako se nam je porodil sum, da je imel tudi on prste vmes.
Ta sum se je kmalu izkazal za upravičenega. Sodnik se je spremenil v detektiva in je naskrivaj oprezal, da bi odkril pri štubaku kako stvar iz svoje zaloge. Še isti večer nas je prišel poklicat, naj gremo pogledat. Res, štubak je sede] za mizo v svoji »sobici« in si rezal salamo* ki jo je sodnik spoznal za svojo. Sodnik je bil ogorčen, hotel je k njemu, da hi zahteval salamo nazaj. Komaj smo ga pregovorili: zaradi salame se ni splačalo, da bi tvegal življenje. Toda zdaj smo vsaj vedeli, kako stvari sloje, in dokler smo bili v sobi, ni nihče več izpustili svoje, škatle iz oči. Vendar medtem ko smo bili na dvorišču — in to je bilo večino dneva — so lahko pometači po mili volji brskali po paketih in odrajtovali dolžni delež štubaku.
Pozneje smo spoznali Ukrajince tudi z dobre strani, toda prve dni smo bili silovilo razočarani nad njimi. Ritii so čisto drugačni, kot smo si predstavljali ruskega človeka: bili so hrupni, robati, primitivni, prepirljivi in pogosto cinično nesramni, da smo kar strmeli vanje.
( Dal je J