Interiti »o 4ur«iHiuKi< • tu triatoona -'ram j ar rf »e tiaha lkrai ■>r- ■ eckratnem uakanp * tena primerno irnaniHa Rokoptai ae ue vraeajo nerraiTitiivmi. piBma »e ne aprejaniaic Naročnino prejemu npmv. in>> aaniiijimracija iu ekapanieim i a Starem trpe n «t 'K Pulim« lisi že slovesu narod. Po pošti preieman veli«: /.a celo ieto . 10 gi. - Hr. ta poi ifta , r, — ta četrt ieta - , 60 ,, V administraciji velia: '/.a ee.o jeto S jji. 40 kr. ca pol leta 4 'JO „ ta četrt leta . - -i 1t V Ljubljani a» dom pošiijaif velja 60 Kr. več na leto. Vredništvo je na Brca štev. 190. izhaja po trikrat o« teden in torek, četrtek m soDoto. Propad Turčije. Bliža se brzini korakom zadno dejanje vzhodnje tragedije ; turško carstvo pojema v zadnjih dihljejih. Tisti, ki so prerokovali slaven izid za turško orožje, ki so preslavljali turško hrabrost, in pripisovali turškemu narodu še lepo bodočuost, Rusiji pa napovedovali dan na dan vstanek v notranjem in nemoč, sramoto na zunaj, popolen poraz in pobitje, zdaj vidijo, da se je zgodilo ravno na robe ; v Rusiji se vstaje ni bati, temveč vse se veseli slavnih zmag, Turčijo pa so zadele nesreče, da se za letos in še drugih deset let več ganiti in na noge pomagati ne more. Pobitje turške armade v Aziji in padec Karsa, to oboje je turško moč v Aziji uničilo, tako da celo turkoljubi tam nobene zmage več ne pričakujejo. Nič bolje pa ne stoje turške reči v Evropi Osman pašajse bo moral kmalo vdati *;, iu potem ostane le še Sulejman s svojimi 70.000 možmi branitelj Turčije. Pa kaj bo teb par možiceljnov počelo proti 300.000 Rusom ? Iu skoraj imajo še Srbi na pozoriiče stopiti! Govori se sicer o neki vojski, ki jo Mehemet zbira pri Sofiji, in o drugih 150.000 možeh , ki se imajo v naglici zbrati pri Drinopolji. Pa pomisliti je treba, da to ne bodo več vojaki ; to je v na glici skup zbobuana drulial, koje še nobeden ni imel puške v rokah, dobri za krasti iu ro pati, ne pa za vojevanje nasproti takim hrabrim in veščim vojakom, kakor so ruski Saj so ruski listi že pred voj.-ko grozili: , mi ne bomo paslali najemnikov na bojišče (kakor *) Za trdno si; govori, d« je Osnimi skušal prodreti iz, 1'levnc, pa je bil pobit in je IMevna vsled tega padla. Vri-dn. dela Angležka, ali Turška s svojim bašibozuki) ampak poslali bomo izurjene vojake, ki svoj posel razumejo." Tako se je tudi zgodilo. In odkar so pravi turški vojniki ubiti ali vjeti, in odkar se nadomestujejo z neizurjeno milico, od tega časa Turki ne morejo več zmagati. Naj tedaj grozijo v Carigradu s svojimi 200.000 ali 300.000 novimi možmi, Rusi in Srbi že vedo, kakšui bodo ti možje, in se jih ue bojč. Nekteri tudi mislijo, da bo prerokova zastava Turkom kaj pomagala, ako se razvije. Pa tudi ti se zelo motijo. Kar je bilo v Turčiji za vojaštvo zmožnega, to je že davno v orožji; otroci iu starčki pa ne bodo čudežev delali tam, kjer krepki možje niso nič opravili. Govoriti je pač lahko : vsi pojdemo v boj, ne eden ue sme. doma ostati, Mobamedauov je čez sto miljonov itd. Pa treba je pomisliti, da naj bo človek še tako fanatiziran, jesti in piti mora vendar, in orožje se mu mora tudi v roke dati. Vzemimo, da se vzdignejo vsi miljoni Mohamedauov iz Azije in Afrike, kdo bo tem neštevilniin čedam živež dovaževal? Pomislimo daljavo Indije od Carigrada, prej ko ti po suhem sim pridejo! Le angleška vlada bi jih mogla nekaj po barkah sim prepeljati, toda morala bi prej sama Rusiji vojsko napovedati. Perziški šah je prijatelj Rusov, in težko, da bi on s Turki v zvezo stopil. Egipčani pa že sedaj nič kaj radi ne pomagajo sultanu. Znano je tudi, da med Mohamedanci ni-kftlm- ne vlada taka sloga, kakov bi se uiiMiti utegnilo. Perzijanci imajo svojo posebno sekto in Turke sirastno sovražijo, in Perzija se bo raje z Rusi, nego s Turki zvezala. Divji Kurdi j na perziški meji se že sedaj Rusom za za-j veznike ponujajo. Arabci so pa ves drug na rod od Turkov, in jih tudi dosti ne marajo. Ce se bo turško carsto razdrobilo, se bodo tudi Arabci od ujega odtrgali. Egiptovski podkralj že davno preži, kdaj pride čas, da se bo mogel za samostojnega proglasiti, in navidezno nadvlado sultanovo popolnoma otresti. Ce pa zgubi Egipt, potem Turčija nema nobene zveze z drugo Afriko, s Tunisom, Tri-polisom itd Ko bodo videli, da turško gospodarstvo k koncu gre, osvobodili se bodo tudi Albanci (Arnavti) , iu Grki bodo posedli Tesalijo in Macedonijo Tako bo Turek iz Evrope izgnan, v Aziji mu bo Rus Armenijo vzel, in vse to zna postati začetek za popolni razpad turškega carstva. Človeška zgodovina propada tega barba-ričnega gospodarstva ne bode obžalovala, nasprotno se bo štel med srečne dogodke in ruskim junakom se bo še v poznih stoletjih za to hvala vedela. 0 novinarstvu. i. Ni prvikrat, da se peča naš list z razpravljanjem novinarstva, da skuša dokazati njegovo važnost in naše dolžnosti v tem obziru. Pa gotovo ne bode škodovalo, Če se pretresa vnovič tako pomenljivo vprašanje. Take resnice, ki imajo vedno veljavo, ktere so vplivne tudi za življenje, morajo se ohraniti trdno v spominu iu umu, da se more vravnovati po njih tudi delavnost. Kar človek malokdaj sliši, lahko pozabi, iu če ne pozabi, zgubi v njem vsaj prvotno živost, nima tolikega vpliva na njega. Zato naj spregovorim nekoliko o važnosti no- Majhna podoba iz velikega okvirja. (Pritjodba iz juŽno-bosenske vstaj t) Popisala Milica Vatrenora. V. Od tega časa se v Cvietniči nekaj dni ni nič posebnega prigodilo. Jovo Skundrič je hodil po svojih kmetiških opravilih, da bi pošteno odrajtal begu, kar mu je imel še od druzih pridelkov odrajtati. Akoravno so drugo jutro že vsi vaščani vedeli, kako je beg z Jovom grdo ravnal, vendar se ni nobeden zmenil za to, saj po bili tacega ravnanja že vsi vajeni. Od Jova je hodil Kulenovič od hiše do hiše pobiraje povsod obiluo tretjino , na večer pa so se obhajale na begluku nar nesramnejše orgije (gostije). Beg je namreč povabil več tovaršev svojega mišlenja iz Bihača in Unca, ki so se mastili z žulji uboge raje. V Cvietniči je bilo vse mirno, pa ta milje bil podoben tihoti pred hudo morsko nevihto. Po noči sosmukali neznani oboroženi možje pridši v vas po stranskih stezah od hiše do hiše, ki so pa zginili zopet pred jutrno zarjo. Pazljivemu opazovalcu ni bilo težko spoznati, da je neko posebno gibanje v vasi; srečujoči se možje so spregovarjali memogrede kratke in skrivnostne besede, žeue in dekleta so imele veliko opraviti s spravljanjem obleke in hišnega orodja, konji so stali privezani na dvorišči iu živina se je pasla zoper navado po vrtih, kratko rečeno: godilo se je, kakor pred dnem novega preselevanja. V Cvietniči je zmiraj bolj vrelo, ker vstaja je potegnila tudi ta sicer miroljubni kraj v svoj vrtinec, čigar valovi so pljuskali že do obzidja Osmanovega begluka — pa on jih ni vidil ne slišal vtopljeu v razuzdane gostarije. Na našem Jovu ni bilo zapaziti nič pomenljivega ali nenavadnega, ampak njegova opravila in vedenje so bila navadna; po dnevu je delal na polji, po noči je pa mirno počival iu njegova Gjuja je bila morebiti edina , ki je kako pesem v tužnem jugoslovanskem glasu zapela. Tako je prišel večer 19. septembra, večer, kakoršnega Cvietnič ni še doživel, večer, o katerem bodo sedanji otroci poznejeje svojim vnukom z grozo iu strahom pripovedovali. Angel morije je namreč s sokolsko tihoto nad Cvietnič priplaval, ker mera hudobije je bila napolnjena, razžaljeni Bog se je sklenil maščevati in begluk, sedež kristjanskega preganjalca, je zapadel ojstri pravici božji. Jovo Skundrič je sedel za ognjiščem z lulo v levi in z železno kljuko v desni, s ktero je krompir v žrjavico zagrebal, da bigaspekel ; Gjuja je pa mešala z urno roko v kotel zasuto turščino moko. Kar se na mah vrata odpro in dva do zob oborožena turka — služabnika Osmana bega — vstopita v vežo. „Bog vaju sprejmi", se oglasi Jovo vstavši, kaj je vaju k tako pozni uri k meni napotilo?" „Prišla sva na povelje begovo", odgovori eden iz med nju. „Kaj želi moj zapovednik od mene?;l „Beg ti sporoča", nadaljuje turek, „da je osem dni že preteklo in da mora tvoja žena brez ugovora z nama na begluk." Gjuji je roka zastala in neverjetno je pogledala svojega moža; Jovu je pa padla železna kljuka iz rok, ter svojo ženo pomenljivo pogledavši pravi smeje: „Ne bi bil veroval, tla beg res misli na vinarstva katoliškega in dolžnostih katoličanov do njega; seveda povsod z ozirom posebno na politično časopisje pa na domače zadeve. Nemec imenuje novinarstvo „die fiinfte Grossmacht" in mnogo je resnice v teh besedah. Vpliv, kterega imajo časniki ua sedanji svet, na vse dogodke naših dnev , jc v resnici velik in močan. Da se prepričamo tega, ni se nam treba mnogo truditi; skušnja nam je priča. Od kje zajema večina človeštva, vsaj omikanega, zdaj svoje nazore o veri, vednosti, umetnosti, državi;, narodnosti iu druzih enakih, tedaj najvažnejih rečeh? Od kje drugod, kakor iz novin. Koliko pač jih je, ki bi premislili glohokcje, je li opravičeno, nravno, dobro, kar tirjajo časniki, ktere bero? Večina bere svoj časnik, kterega so si izvolili bodisi po uaključbi bodisi napeljani od koga druzega, bero ga, mu slepo verujejo, ž njim hvalijo, grajajo, poleg njega govore in delajo. Voljo nagiba um, zato izvirajo iz nazorov djanja; kakor mogočno deluje časnikarstvo na nazore, tako tudi na delavnost. To delovanje prične se že pri komaj otročjim letom odraslem mladenču in traja do sive starosti. Že dijaki nižjih razredov se navdušujejo semtrtje za nazore časnikov, ki so jim vodilo v dozorelih letih. Temu delovanju ne odide ne ženski spol. Svoj vpliv kaže novinarstvo v vseh stanovih, časnike bero zdaj že nižji, manj izobraženi stanovi; kmečko ljudstvo ima svoje liste; kako razvito je novinarstvo socijalnih demokratov, ktero ima bralce med delavci in malimi rokodelci, je skoro vsakemu znano; da pri teh stanovih še mnogo več vpliva, ni čudno, ker rajše verjamejo, kar je pisano, manj mislijo in vedo, kakor pa omikani stanovi, kteri pa vkljub svoji omikanosti niso izvzeti vplivu novinarstva. Kako ogromno je število onih, ki bero časnike in se jim dajo voditi, kako primerno majhno pa število tistih, ki samostojno mislijo iu sicer samostojno v djanji, ne da bi 'to le sami menili od sebe. Seveda tu ne govorim od absolutne samostojnosti, ktera pač ui mogoča na zemlji , kjer je vsakdo več ali manj podvržen vnanjim vplivom. Od kje pa izvira tolik vpliv novinarstva? Nekaj nam pojasnuje to že ves duh sedanjega časa. Omika se je razširila, ne oziroma globo-kosti in temeljitosti, ampak širokosti in ob-sežka: mnogo več jih je, ki se je deželni, kakor kdaj popred. Duh časa prinesel je s sabo Gjujo, ampak mislil sem, da je bila to le šala žlahtnega gospoda, ker mi ui šlo v glavo, da bi jo doletela tolika čast," in obruivši se k svoji ženi jej pravi: „Gjuja, hitro se pražnje obleci iu pojdi s tema možema na begluk, vse druge tvoje reči bom že jaz jutri za teboj prinesel.'" Gjuja je zginila v stransko sobo ; poslanca pa se nista malo zavzela zarad vdanosti, ker pričakovala sta narvečjega ustavljanja. „Vsedita se moža", reče potem Jovo prijazno, ker vesta, da je ženstvo nečimurno in da potrebuje časa, preden se nališpa — med tem pa lahko pokusita mojo rakijo, ki ni ravno nar slabša." Služabnika se nista dala dvakrat vabiti, ampak vsedla sta se k ognjišči, zapalila vsaki svoj čibuk in hvalila prinešeno rakijo. Jovo je prijel potem za sekiro, kakor da bi bil hotel neko klado razklati, čez nekaj časa pa glasno zakliče: ,,Kaj, nisi še pripravljena, Gjuja ?" „Da", odgovori ona. „Tedaj pridi vun in ne bodi kakor kaka sramožljiva nevesta." Turka sta se smejala tim dovtipnim besedam, pa bil je nju zadnji marsikake danajske darove, kterim se ne moremo vbraniti, da si jih nemarno radi, vsaj ne brezpogojno, tako ono misel o samo-oblasti ljudstva, ktera je rodila toliko prekucij ; po-samni človek postal jesovladar, on ima pravico iu zdaj tudi dolžnost, pečati se z občim blagom, če noče, da občna nesreča zadene tudi njega; mora se pečati več z jarnostjo, sozna-niti natančneje z gibanjem sveta, če noče popolno zaostati v umnosti. Treba je zato podu-čenja. Ljudi zna čedalje več brati; takih, ki čutijo v sebi potrebo daljnega izobraževanja, je čedalje več. A ravno taki, ki so sicer v stanu, omikovati se dalje, pa ne dovolj izobraženi , da bi se mogli omikovati samostalno, morajo se na koga naslanjati, da morejo zadostiti svojim potrebam in zahtevam javnega življenja. Tu zapadejo moči časnikov, kajti ravno ti pečajo se z vsemi mogočnimi rečmi in poleg tega še v taki obliki, da se ni treba truditi, ampak se zraven najde še zabava. Pristopi še splošno človeška radovednost in zvezdoželjnost in tako počno brati kak časnik, se ga navadijo, da ne morejo biti brez njega, njegovi uki postajejo polagoma nijihovi nazori, spremene se jim v meso in kri in tako brez samostojnosti slepo sprejemljejo vpliv časnikov. Isto tako ne godi se le pri najmanj izobraženih, ampak tudi pri onih, ki so že malo poskusili višje šole, pri teh je trdovratnost Še huja, ker je misel od lastne vednosti bolj vkoreninjena; imeli so priložnost pridobivati si [raznih vednosti, a nobene temeljito. Tudi ni mnogo drugače pri onih, ki so celo zdelali najvišje šole, pa so zvedeni le v svojih stro kuh, nevedni pa ravno v onem življenji, ki jc glavno predmet časnikov. Tako spadajo v to kategorijo nesamostojnih, od časnikov odvisnih bralcev vsi tisti, ki v temeljnih resnicah, ktere se tičejo najvažnejih vprašanj sedanjega časa, ueizurjeni, nimajo lastnih, globokih, neodvisnih nazorov i to zato ne, ker niso dovolj umni, ali ker imajo iz lahkomišljenosti to za premalo važno, ali ker so preleni, da bi se temeljito podučili. Važnost novinarstva je tako pojasnjena. Jaz gotovo ne zagovarjam tako neizmernega vpliva novinarstva, kteri prestopa vse meje nakazane mu od svojega bitstva, le djanstveno stanje naznanjam; žali Bog! da je resnica; mi pa moramo ravnati se po djanstvenih okol-ščinali. Pri tako velikem vplivu je gotovo ve- smeh. Gjuja, stopivša čez prag, pomeri s samo-kre>om bližnjega turka in strel je zagromel, ob enem pa vdaril je tudi Jovo s sekiro druzega po glavi, da sta se zvrnila oba. Hitro, kakor ogenj, se je raznesla po Cviet-niči novica, da je Skundrič dva turka ubil in klic: „Pobijmo turke, pobijmo svoje sovražnike", se je razlegal od hiše do hiše in kmalo potem švignil je ogenj skozi Skundričevo streho. Jovo in njegova žena pa sta zasedla konjiča, oba dobro oborožena in Gjuja z rudečo zastavo z belim križem v rokah. Ogenj, s kterim je bil Jovo svojo lastno hišo zapalil, se je besno razširjal, Bosnjakinje s svojimi otroci so bežale oprtene s svojim imetjem proti avstrijski meji, mladenči in možje so se pa zbirali krog Jova in klic: „Smrt turkom" se je razlegal iz več kot sto grl po zraku. Zastouj so bučale talambuse (bobni) z minareta, brez vspelia jc klical mu-ezzin (turški duhoven) verne 1111 boj in nič ni pomagal njegov enakoglasni Allah — hu v noč, ki je bila kakor dau razsvitljena. Zmešnjava med turškim prebivalstvom v Ovietniči je bila velika; napad je bil čisto nepričakovan, zato se niso mogli redno po- like važnosti vprašanje, kakošno je to novinarstvo, da-li zasluži zaupanje, koje se mu ska-zuje, da-li Bpolnuje vestno nalogo podučevanja, voditve in izobraževanja. Žalost obide človeka, če si more odgovoriti na to vprašanje, če pomisli pomenljivost tega odgovora. Novinarstvo je po večini v rokah poglavitno liberalizma, zdaj skoro uajnevarneje zmote. Da, novinarstvo jc po večini liberalno. Med naj ostrejim orožjem , ktero so si zbrali brezboštvo , sovraštvo do Boga in svete cerkve, do krščanstva, pre-kucija in hudobija!, nahajamo v prvi vrsti novinarstvo. Časniki so glasilo, orožje, vodilo, pomoček liberalizmu in njegovim drugom. Zato jih toliko podpirajo vsi, ki se bojujejo zoper vse božje, podpira tudi liberalna država, kakor vidimo ua Pruskem v tako zvanem „lle-ptilienfoudu"; žali Bog! da mnogo zakrive tudi malomarni, mlačni katoličani! Poznamo važnost novinarstva in njegov vpliv; lahko sklepamo, kako nevarno je, da je novinarstvo tako obilno liberalino. Kako v okom priti taki nesreči? Nekaj s tem. zatiramo po moči to novinarstvo in mu jemljemo v pliv, nekaj in poglavitno s tem , da njemu nasproti podpiramo katoliško novinarstvo, ki se bojuje za sveto reč, za katoliške principe, za pravo svobodo in vseobčno pravico. Kjer nas sovražnik napada, tam moramo se mu ustaviti; kar smo že enkrat dokazevali, da naj se duhoven bojuje na političnem polju, ker nas sovražnik napada tam, to velja tudi tu; podpirati moramo torej boj katoliškega novinarstva k sovražnim vsak po svoji moči in volji božji, ker le tako je mogoče v okom priti neizrečeno veliki moči liberalnega novinarstva, zraven povzdigovati in obla-ževati noviuarstvo samo in se ga posluževati 1 v čast božjo, prid svete cerkve in vsega ka toliškega ljudstva. Z bojišča. ,,Turški" listi so zagnali vesel krik , ker se je Turkom posrečilo peščico Rusov pregnati iz Klene in ponosno naznanjajo, da bode Sulejman paša že skoraj pohrustal vojno carje-vičevo. Pa ta vojna je tako močna, da se zanjo ni bati in da bode Sulejmana zadela carjeviču prorokovana osoda, če bode res skušal prodreti njegovo vojno in pot odpreti Os-manu in Mehmed Aliju. Bitev bi se vršila pri Tirnovi, kjer so pa po naznanilu „Pol. Corr." staviti v bran , vsak je skrbel le za lastno rešitev. Vse, kar je prišlo Bošnjakom v roke, je bilo neusmiljeno pomorjeno; niso prizanašali ne otrokom, ne ženskam, ker strast nima mej; strašen hrup in tulenje so pa zagnali, ko so zvedeli, da je beg — začetnik vsega tega zla - ušel. Kulenovič je namreč brž nevarnost spoznal, ter zasedel s svojimi prijatelji urne konjiče in pobegnil v nekih trenutkih. Ko so bili tedaj sovražniki prišli pred begluk, so našli gnjezdo že — prazno. Zdaj se je začelo ropanje in požiganje ; nar dragocenejše reči so zgorele in malo ničvrednih so Bošnjaki pobrali in spoznavši njihovo ničvrednost preč pometali. 20 septembra v jutro jc bil Cvietnič veliko pogorišče, ker vse je ogenj vpepelil; le razpadlo zidovje in tleče lesovje je kazalo in kaže še sedaj, kje sta vas in grad stala. Zaslužena kazen se je spolnila, v blato teptan suženj je raztrgal verige sužnosti in postal zmagovit nad svojimi sovražniki, kakor besen tiger, željen krvi. (Konec sledi.) ruske pozicije tako vtrjene, da se za nje ni bati. General Skobeljev je svoj glavni stan iz Brestovca preložil v Uzendol, ker je Brestovac preveč izpostavljen turškemu ognju. Knez Svia-topolk Mirsky stoji pri Jakovici, kamor mu je 6, t. m. Teliugshausen z 11. krdelom prihitel na pomoč. Do dveb popoludne je bilo vse mirno, potem pa so Turki pričeli boj, toda ga že ob treh zopet ustavili, ker je oddelek Rusov od Šeremeta proti Zlatarici poslan Turke tam pregnal in jih podil proti Bebrovi ter bi bil Turkom pri Jakovici prišel za hrbet, če bi se ne bili brzo umaknili in boja ustavili. V boju pri Eleni 4. in 5. t. m. je bilo Rusov ranjenih 800, ktere so obvezali in poslali v Tirnovo. Turki pa so po naznanilu vjetih 3. t. m. zgubili 1300 mož. Komu naj |irl|iade Carl-%ra«l ? Po mnenji ruskega časnika „Ncdelje" bi se bilo treba že sedaj prestaviti v mislih za Balkan in memo Drina k turškej stolici in naravnost, staviti vprašanje; imajo li Rusi vzeti Carigrad? „Vzeti ga, k temu pravi ,,Nedelja" — uas vleče sila iu logika. Vzeti, ga je za nas neobhodno potrebno. Za nas ne bo dru zega zbiranja, vzeti ga bomo morali hote ali nehote, kakor koli bi se tudi temu ustavljali, kakor koli bi bili mi tudi ponižni in zmerni v svojih načrtih. Vzeti ga moramo ne samo zarad vojnih ciljev in ne samo zarad tega, da bi efektno zvršili svoje trinmfe, ampak zarad uničenja turškega gospostva v Evropi -- zarad tega, da bi jednoč za vselej končali izhodno vprašanje." „Ali naj pa pride Carigrad potem, ko ga Turki zgube, v naše roke in postane rusko mesto? Ne, on je potreben balkanskim plemenom za naravno sredotočje in kakor tako sre-dotočje je potreben vsemu Slovanstvu". Dalje pravi „Nedelja," da mora biti v prenehanji turškega gospodstva v Evropi in v prisvojenji sultanske stolice za Slovaustvo ruski politični program — jasen, določen, občeslovansk. jedino pristovajoč in praktičen program. „Samo s tem namenom se popolno označi prava naloga sedanje vojske in samo z dosego tega se bo zadovoljil ruski narod. S tem odstra nijo vse govorice o bolj ali manj gnjilem miru. Ce bi se pa reklo, da je ta program preveč smel, preveč težaven in obsežen, odgovorimo lahko, da je v obče naše delo zelo velikansko in težavno, naj si že stavi take ali drugačne naloge. Kar se pa tiče smelosti, lahko rečemo, da jc ta v sedanjej vojski popolno združena z blagorazumnostjo in neobhodnostjo. Politični pregled. Avstrijske dežele. V Ljubljani, 10. dcccmbra. Drl cgH olji ste se 7. t. m. poklonile cesarju, ki so se po oficijalnem sprejemu s posameznimi poslanci prav uljudno razgovar-jali o sedanjih političnih razmerah. državnem vJioru je naš poslanec dr. Vošnjak z nekterimi tovarši 7. t. m. stavil predlog, da naj se voli poseben odsek 12 udov, ki naj bi preiskoval ravnanje vladino in njenih služabnikov pri izvrševanji postave o pravici združevanja, kakor tudi tiskovne postave. Vtemeljili so ta predlog z raznimi ovirami, ki se stavljajo svobodnemu združevanju in tiskovni svobodi. — Poslanec Monti pa je vlado interpeliral, kako to, da Turki tako pogostoma prestopajo avstrijsko mejo na Dalmatinskem? — Ravno isti dan so se državnemu zboru izročili predlogi o začasnem podaljšanju dosedanje pogodbe med Cislo in Translo. Določbe o skupnih stroških, o čolni in kupčijski zvezi z Ogersko, privilegij narodne banke in pogodbe z avstrijsko-ogerskim Lloj-dom naj bi se podaljšali za dva meseca, kup-čijske pogodbe s Francijo, Italijo in Nemčijo pa najdalje do konca junija, tedaj za 6 mesecev. — V denarnem odseku avstrijske delegacije se je 6. t. m. grof Andrassy kazal jako razburjenega ter je oporekal proti temu, da bi kot obtoženec sedel pred gospodi, in zahteval, da naj njegovo politiko ali odločno potrdijo, ali pa odločno zavržejo. Mcriitnjili vladali v Cisli in Transli se z Dunaja piše berlinski ,,Nat. Ztg.", da ste že skoraj doslužile z zborniškimi večinami vred, na ktere se opirate. Na Ogerskem se Tisza čedalje bolj maje in se bode po dovršeni pogodbi moral umakniti konservativnemu miniBtmtvu, čigar predsednik bo Szlavy •, tudi v Cisli bode nastopilo konservativno ministerstvo, ki bode pa ustavoverno in birokratično." Premembe v ministerstvu so se nam že tolikokrat napovedovale , da dotičnih novic nihče več ne verjame. Tudi nam je pač vse eno, kedo da za sedanjimi možmi pride na vladino krmilo, dokler se ono ne izroči možem federalistične stranke. (■ali&ki državni poslanec knez Adam Sapielu se je poslanstvu odpovedal, ker mu koristolovna politika poljskega kluba ni bila po volji. 5. t. m, so se bili levovski volilci zbrali, da bi se dogovorili o novem kandidatu. Ponujata se jim Dobrzanski, vrednik „Gazete Narodove" in Revakovicz, vrednik „Dziennika Polskega", pa dunajski odvetnik Wolski. Dobrzanski se je silno hudoval nad poljskim klubom, ker vlado tako močno podpira pri sklepanju nove pogodbe, ktero bi bilo pa drugo ministerstvo ravno tako lahko dovršilo. Klub svoje sklepe le pred deželo skriva, ministri pa jih zvedo ob pravem času, da jih zamorejo potem uničiti. Le enkrat je poljski klub vlado iznenadil, ko je bil namreč sklenil iz državnega zbora izstopiti. Ta sklep pa se le zarad tega od vlade ni mogel uničiti, ker je posvetovanje trajalo čez polnoč in se je sklep precej drugi dan izvršil. Izdal ga je bil pa vladi dvorni svetovalec Klaczko, ki je ob 3. uri zjutraj tekel Beustu povedat, kaj da Poljaki nameravajo storiti. Takih dvornih svetovalcev se poljskemu klubu tudi sedaj ne manjka, ki vsaki sklep naznanijo svojemu glavarju Ziemi-alkovskemu. Volilci so sostavili neki program, zarad kterega so bili 0. t. m. koufiscirani vsi politični listi v Levovu, Vnanje države. JVa ■^'»•ancoskem se razne stranke še zdaj niso pomirile, in Gambetta je te dni ropotal v zbornici, ter jej kot načelnik bud-getne komisije naznanil, da je (pretekli) četrtek komisija zbornici imela predložiti državni proračun. „V četrtek, je rekel, zamoremo tedaj deželi zaklicati, da je njenih pomočnih virov ne oropamo. Izdelali smo poročila o celem proračunu, pa mi denarjev, zasluženih po naših žuljih, ne bodemo tlrugači izročili, nego če se bode »polnila narodova volja, da bode Francija vedela, ali vlada narod ali pa koinandira en sam človek." Gambetta kaj rad samega sebe enači s Francijo, dasi rodom še Francoz ni ampak le genueški jud. Seja narodne skupščine 7. t. m. je bila nekoliko mirnejša in se je vršila večidel o potrditvi volitev. — Dufaure se je tistega dne popoludne z le-vičniki posvetoval zarad sostave novega mini-sterstva, pa pokazale so se nove težave, ker Mac Mahon želi, da bi bili vnanji, vojni in mornarski minister neodvisni od spremenljive narodne skupščine. Turška vlada bode na Augleškem zopet 50 miljonov gld. vzela na posodo. Bivši poročnik v Parizu Sadik paša bode postal namesto Hamdia paše minister natranjih zadev, Edem paša pa ostane veliki vezir. &rli*iki državnik Protič se je podal v ruski glavni stan, da se dogovori o denarni podpori v vojski, ktero Srbija s Turkom zopet prične. Tudi na Grškem se je začelo živali-neje gibati in te dni je došel v Atinje grški poslanec na dvoru ruskem, g. Brailas, da svoji vladi naznani jako važne sklepe vlade ruske. Posebno prijateljstvo obstoji tudi mod Grško in Italijo, ki močno podpira narodne zahteve Grkov. %r pruskem zboru je Schorlemer-Alst 7. t. m. vlado interpeliral o čolnih obravnavah /, Avstrija , pa kupčijski minister je rekel, da o tej reči ne more zdaj še nič odgovoriti, ker so se dotične obravnave zopet pričele. a*orf n^iAki poslanec pri sv. Očetu je imenovan za poročnika. S tem pripoznanjem si hoče portugiška vlada menda pridobiti pravico, da bi tudi ona pri volitvi novega papeža smela zavreči njej neljubo osebo. Š|»aiijNki ministerski svet je odobril zaročitev kralja Alfonsa s princesinjo Mont-pensersko in jo bode naznanil vnanjim vladam, kakor hitro bode vojvoda Montpensier v to privolil. Kraljeva družine pa s to ženitvijo ni prav nič zadovoljna, ker je bil vojvoda Montpensier največ pripomogel k temu, da je bila kraljica Isabelia pregnana s prestola španj-skega. Labella se je vsled tega, kakor se te-legrafuje „Vaterlandu", iz Madrida umaknila ter je došla v Pariz. Govori se, da se hoče spraviti z Don Karlosom, ki sedaj tudi biva v Parizu. Domače novice V Ljubljani 11. decembra. (Današnjemu listu) je pridejano vabilo na naročbo ,.Krščanskih pedagogičnih listov", na ktero svoje bralce posebno opozorujemo. (Nesreča). G. Šturm iz Polč se je G- t. m. v konfortablu v Šiško peljal iz Ljubljane. Ko pride do železnice, cesta boje ni bila še zaprta, dasi je bil vlak že prav blizo. Ker se jc konj hlapona menda zbal in je nekoliko poskočil, padel je voznik iz voza proti železnici, pa k sreči ne tako daleč, da bi ga bili vozovi dosegli. G. Šturm pa je s svojo hčerko, ki se je peliala ž njim, vdaril ob šipe in jih stri. Pravijo, da se je pri tem sicer hudo odri, da pa ni poškodovan. (Delitev nove obleke) 41 revnim učencem in 40 učenkam vršila seje v soboto v čitalnični dvorani vpričo jako obilno zbranega občinstva. Nunski katehet g. lvržič je v mičnem govoru pravil, kako hudo se mu je zdelo že kot dečku še le prišlemu v šolo, če je slišal ali čital od revnih zapuščenih sirot, ki še najpotrebnejših reči, brane, obleke itd. niso imele, da se mu je pa razvedrilo srce, Če je slišal ali čital, da so se blagi dobrotniki teh revčkov usmilili in zanje skrbeli. Enako so se blagodušne gospe usmilile revnih šolskih otrok in jim napravile uovo obleko. Zato naj z lepim življenjem iu pobožnim vedenjem skazujejo svojo hvaležnost blagim dobrotnicam. Po razdelitvi obleke je še šolski ravnatelj g. Praprotnik otroke zbujal k hvaležnosti za prejeto obleko, ter se spominjal tudi pred nekimi dnevi umrle začetnice te jako koristne navade, gospe. Alojzije Orelove. Tudi je povedal, da je bilo doslej z uovo obleko obdarovanih že okoli 1000 otrok. Kakor vsako leto, darovali so tudi letos naši vrli peki lepih in velikih Štruc, da so otroci poleg obleke dobili tudi kruha. Zvečer je bila v ta dobrodelen namen v čitalnični restavraciji zabava 8 petjem in godbo, ktere se je vdeležilo toliko občinstva, da so bili prostori pretesni. Godba in čitalničui pevci so se odlikovali po svoji stari navadi , gostilničar pa je gostom postregel z okusnimi jedili iu izvrstno pijačo. Šaljiva loterija in vstopnina ste znašali okoli 140 gld., ki se bodo obrnili za obleko dopoludne razdeljeno šolskej mladeži. Mi pa na koncu tega poročila izrekamo prisrčno željo, naj bi se ta lepa navada ohranila še mnogo let, in da naj bi blagodušne gospe, ki se zdaj tolikanj trudijo s to rečjo, imele mnogo naslednic in podpornic. (Beseda v spomin Fr. Presirna) v čitalnici je bila prav obilno obiskovana. Zadnjič objavljeni program se je točno in v občno za-dovoljnost izvrševal. Slavnostni govor je imel dr. Zamik, ki je naiega Preširna primerjal s pesniki ruskimi nemškimi, francoskimi, angleškimi itd., ter pri tej priliki pokazal temeljito znanje ne samo domače, ampak pesniške literature tudi drugih narodov slovanskih in ne-slovanskih. (Novi bankovci) po 1 in 5 gld. se bodo izdali prihodnji mesec. Dosedanji bodo še ue-kaj časa ostali veljavni. (Obesil) se je 30. novembra nek berač v Radomljah pri Kamniku, ker v neki krčmi ui dobil pijače, kolikor je je hotel. (Tat t' gimnazijskem poslopji.) 5. t. m. I zvečer je neki tat, kteremu mora gimnazijsko poslopje jako znano biti, vlomil v knjigarno izobraževališča, v sobo 8. gimnazijskega razreda, kjer je ukradel dve knjigi, Mozartovo nemško berilo in Fillipijevo italijansko slovnico, pa v fizikalični gimnazijski kabinet, iz kterega je odnesel neki dalnogled in nekaj drugih ne dosti vrednih reči. Prepričani smo, da bode naša bistra policija tatiču kmalo na sled prišla. (Nobenih ,,tajnosti" v ,,javnem" življenji!) Kdor je še dvomil, da je ,,Laib. Tagblatt" v pravem pomenu besede „svobodomiseln" in do zadnje pičice dosledno za vsestranski ,,napredek" zavzet, ta naj bere „Tgblatt-ovo" številko od zadnjega četrtka iu — prepričan bode za vselej 1 V zaznamovanem listu toži Kasimir re-dividus, da so vsled deževnega vremena gnojišča sila polna, iu se boji, da bodo zrak okužila ; zato terja, da naj se omenjeni zalogi izpraznijo —--,,im Wege der Oeftentlich- keit" 1! I Ta je moška — le konsekventno: načelo Javnosti" mora povsodi obveljati I Čuda, da se organ kranjske inteligencije ob enem ni potegnil še za „Miindlichkeit" — c'est le premier pas. Razne reči. — Živinsko razstavo hočejo 1.1878 napraviti v Sevnici ob Savi. — Iz ptujskega volilnega okraja poroča „Slov. Gosp.". da se bode ondi enoglasno za kandidata priporočal vrli dosedauji poslanec in deželni odbornik g. Mihael II e r-m a n. — Fužine Auerspergove pri Žužemberku so pretekli teden pogorele. — Potres. Iz Mokronoga se nam 5. t. m. piše: Sinoči ob 8. uri in 7 min. je bil zopet p o-tres. In sicer je bilo to dergetanje najhujše, kar smo ga čutili v zadnji jesenski dobi. Go-vord, da se je od tistega časa, kar ste poročali v Slovencu o zadnjih tukajšnjih potresih, že večkrat čutilo zemeljsko zibanje, kar so pa le bolj tankočutni in strahljivi ljudje opazili. Vreme je nestalno, dežuje bolj pogosto, da je že voda istopila po travnikih. — Ilustriranega katoliškega zabavnika „Alte und Neue Welt", prišel je ravnokar ua svitlo 4. snopič, ki obsega: In der Magdalenenkirche zu Pariš. Gedicht v. W- Fricke. Er sucht seine Frau. Frei dem Englischen nacherziihlt von Reinhold Baum-stark. Drei Stunden bei der kleinen Excellenz. Von Dr. Franz Alfred Muth. Von Westen liach Osten. 8. Bilder in verschiedenen Far-beu von \Valter v. Miinich. Im Norden der Dwina. Erinuerungen aus der Verbannung v. Sigismuud Grafen Kierdej. Armseelenlohn. Ballade von Franz vom Rheine. Der grosse Beghinenhof bei Gent. Von Dr. August Rei-chensperger. Waldes\veben. Gedicht vou G. Frh. v. Dyherru. Die elfhundertjiihrige Jubi-liiumsfeier des Stiftes Kremsmiinster. Von M. IIeyret. VerfiUsehung der Lebensmittel in friiherer Zeit. Vou L. Friedlieb. Eine Reise nach Jiitland. Heitere Bilder aus dem Sol-datenleben im Felde. Von Theodor Berthold. Allerlei: Das Eldorado der Advokaten. Die Staullacherin. — Verbesserte Lokomotiven. — Die BevOlkerung der Erde. Echt amerikanisch. — Charade. — Auflosung des Preis-Rossel-sprungs in No. 12 des vor. Jahrgangs — des Preis-Riithsels in No. 8. — Vertrauliche Kor-respondenz. Podobe pa so: Titelvignette. Original-zeichnung von II. Merte. — Ein Brunnen im Serail. Originalzeichuung von Kari Girardet. — Lud>vig Windthorst. Originalzeichuung von E. Kolb. — Ausblick von den Giirten des Serail. Originalzeichnug von Kari Girardet. — Oeffentllcher Briefschreiber. — Tiirkische Geldwechsler. — Bazar der Juvveliere. Ori-ginalzeiehnung v. Th. von Eckenbrecher. — Initiale. G. — Die Staullacherin. Originalzeichnug v. E. Stttckelberg. — Der Grosse Beghinenhof in Gent aus der Vogelperspective. Nach dem Hauptplane mittels Aubelverfahrens verkleinert. — Eine Beghine. — Die VVittvre des Martyrers. Nach dem Gemiilde von Be-cker. — Titelvignette. — Stift Kremsmiinster. Originalzeichnung von J. J. Kirchner. Der Besuch. Nach dem Gemiilde von Franz Defregger. — Pojasnilo. Iz Ambrusa se nam piše, da razupiti oderuh, o kterem je bilo govorjenje v št. 133 „S1.", je bil svojemu sosedu posodil 12 ne 10 gld., in da je od tega zneska za 2,Jleta (ne 2 leti vsled proste volje soseda (tedaj ne zahtevaje nobenega zneska) prejel 3 gld., v kterih so pa všteti tudi tož-bini stroški z 1 gld. 26 kr. Obresti tedaj še ne znašajo po 6 od sto. (Drugo smo izpustili, ker v dopisu ni bila imenovana nobena oseba in tudi ne tako opisana, da bi jo bilo zamoglo vredništvo ali pa kak vnanji čitatelj spoznati. Vred.) S|»re-«« 1 Lepe podobe s svetnikov kakor tudi krajev in iz vsak- , I danjega življenja prekrasno in okusno . ( izdelane se dobe v velikem številu in na f izbiro ter prav po nizki ceni v knjigarni Otokar-Klerr-ove vdove I na starem trgu št. 2. , \ Ob enem se v tej knjigarni zamorejo , ( naročiti razni zabavni in drugi časniki, ( f muzikalije itd., ki se hitro in prav po ceni / preskrbljujejo. > Tudi 100 vizitkart se dobi za 50 kr. ' V pri O. Klerr-ovi vdovi v Ljubljani na sta- : l rem trgu št. 2. (l) <