štev. Z48.
? Ljubljani, v soboto, 28. oktobra 191L
s velja po pošti:
Za celo lato napra) . B 28'—
za pol lata sa četrt leta sa an meseo
13'— 6-50 2-20
sa Nemčijo oelolatno „ 29'. sa ostalo Inozemstvo „ 35'—
V Ljubljani na dom:
Za celo leto napra] . K 24'—
. h 12— . * «'—
za pol leta
sa četrt leta za en meseo
V sprav) prejemati mesoBno K 1*80
i» • n
SLOVENEC
Leto XXXIX,
s==Inseratl:
Enostolpna peUtrrsta (72 mm): . . po IS t
sa enkrat sa dvakrat sa trikrat
• • a
13 10
sa večkrat primeren popust.
Poslano ln reki notice:
aaoatolpna petitrrsta (78 mm) 30 vinarlev
Tsmk dan, lsvsemil nedelje ta prasnlka, ob 5. ari popoldne.
KS- Uredništvo ja v Kopitarjevi nliol iter. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se na s= sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =	Političen i		ist za slovenski naroi		1.	Opravnlštvo Je v Kopitarjevi nliol itev. 8. X« Avstr. poštne bran. račnn št 24.797. Ogrske poštna hran. račnn št 28.51L — Opravnlškega teleiona št 188.
						
5E/H. USVOJI		»u j		MUl	mm	MlE s
						
\
Ljubljanski gg. deželnozborski volilci!
Vsi, katerim je o resnici pri srcu čast, ugled in napredek Ljubljane, napišite za deželnozborsko ooliteo 31. oktobra na glasounice:
ROJINA
mizarski mojster in hišni posestnik u LJubljani.
Za ljubljansko vodstvo Slovenske Ljudske Stranke:
dr. Vinko Gregorič
t. C. načelnik.
Današnja številka obsega 18 strani.
Kamnik v laboru Slovenske Ljudske stranke!
V mestni občini Kamnik so bili včeraj pri občinskih vo itvah liberalci in mokrači po hudem boju poraženi.
Socialni demokratje so se globoko ponižali, da so se šli liberalni stranki zahvaljevat za njeno nasprotstvo proti splošni enaki volilni pravici s tem, da so glasovali za propadajoči libe ali-zem. To je vzdignilo vse pošteno meščanstvo na odpor. Slovenska Ljudska Stranka je zmagala v prvem in drugem razredu, v tretjem razredu se še štejejo glasovi.
Za resnico.
Predvčerajšnjim in včeraj so se vršili v Ljubljani trije shodi S. L. S., ki so v jasni luči pokazali marsikaj, kar sedaj liberalci trosijo okolu z namenom, da bi begali ljudi. Na dobro obiskanem shodu pri Flegarju v Vodmatu je predsedoval gosp. profesor K a r o 1 Dermastija, ki je uvodoma razkrinkal gorostasno nesposobnost liberalnega kandidata za ljubljanskega deželnega poslanca Adolia Ribnikarja.
Gosp. prof. Dermastija jo izvajal: Sedanji volivni boj je karakteri-zfiran po osebi nasprotnega kandidata. Na svojem shodu v Vodmatu je dejal Ribnikar, da se bo bavil s tistim predmetom, ki mu je najbližji, z draginj-skim vprašanjem. Res se je bavil, ali dokazal je, da niti tistega ne razume, kar mu je najbližje. Ribnikar je pravil, da imamo v Ljubljani meso za 5 vinarjev dražje kot na Dunaju, da jo povprečna mesna cena v Ljubljani 1 K 85 vin., na Dunaju 1 K 80 vin. Vzel sem v roko tedenska poročila dunajskega sejma v St. Marxu, misleč si, da bi po Ribnikarjevem morala cena živini na Dunaju biti cenejša kot v Ljubljani. Tako sem vzel v roke tudi tržne cene za govejo živino na Kranjskem, ker po Ribnikarjevem bi morala biti pri nas cena goveje živine veliko dražja, ako bi res ne bilo nobeno krivde pri mesarjih. In videl sem, da jc na Dunaju povprečna cena goveje živine 98 do 105 vinarjev na en kilogram, povprečna cena goveje živine pri nas pa 92 vin. na 1 kg pri živi vagi. Razloček med našim in dunajskim trgom je 10 vinarjev pri živi
vagi in vendar jemo v Ljubljani za 5 vinarjev meso dražje, kot na Dunaju, dasi dobe mesarji pri nas za 10 vin. pri kilogramu ceneje živino. Tako se je tržni nadzornik Ribnikar popolnoma neveščega izkazal v draginjskem vprašanju !
Pri tem je Ribnikar nehote zadel tudi tisto stranko, ki je njega postavila za kandidata. Velik del draginjo v Ljubljani je pripisoval dejstvu, da nimamo v Ljubljani dobre ledenice, da ni klavnica moderno urejena, da nimamo kontumačnih hlevov, ne hladilnic, ne tržnice. Hujše obsodbe nad liberalno stranko ni mogel izreči. Dvajset let je imela liberalna stranka gospodarstvo v mestni občini v rokah in ni tega izvršila.
Pa še nekaj drugega se imam pogovoriti z Adoliom Ribnikar jem kot predsednik Gospodarske zveze.
Gosp. Ribnikar je dejal, da tudi država skrbi, da odpomorc draginji in da je določenih za vnovčenje živine na Kranjskem 36.000 K ter je trdil, da je bil pri nekem posvetovanju sprejet predlog dr. Lampeta, da dobi teh 36.000 kron Gospodarska zveza. To je neresnica. Nikdar se ni kaj takega sklenilo in niti vinarja ni dobila Gospodarska zveza. Nekaj drugega pa je Ribnikar s tem pokazal: da ne pojmuje, kaka institucija je zavod za vnovčenje živine. Ko je ljubljanski magistrat zvedel, da ima država v ta namen na razpolago en milijon kron, je prosil ministrstvo, naj mu da 36.000 K, da popravi s tem klavnico in tržnico. S tem bi se pa denar odtujil namenu. Namen zavoda za vnovčenje živine je, cla spravi v najožji stik producenta in konsumenta, da se kolikor mogoče škodljivo prekupčevanje izključi. Čc bi Ljubljana imela lastno mestno mesnico kot v Zagrebu, bi se na to lahko opirala. Če bi pa mesto popravilo s tem denarjem ledenico, nc bi imeli konsumenti niti vinarja koristi, mesarji bi radi tega ne spreminjali cen. Velika neresnica je, da je Gospodarska zveza kak vinar pograbila in spravila v svoj žep.
Še veliko večjo neresnico je Ribnikar trdil s tem, kako neizmerno je Gospodarska zveza oškodovala kranjske živinorejce, ker je toliko sena pokupila na Kranjskem in prodala izven dežele. Resnica je, da je Gospodarska zveza seno nakupila, ali zakaj. Storila jo to vsled prošnje kmetovalcev, nai poseže v to kupčijo. Cene, ki so jih diktirali na Kranjskem senski piekupci in to so
pristaši liberalne stranke, bile so na-ravnost sramotne. Dokler ni posegla Gospodarska zveza vmes, plačevalo se je n. pr. na Vrhniki za seno 3 K 30 vin. do 3 50 K za 100 kg. Kdor ve, kaj kosci stanejo, bo pritrdil, da so bili s tem komaj kosci plačani, da pri tem ni mogel kmet uračunati niti davka od senožeti. Okolu Postojne in Hrenovk, so plačevali seno celo po 70 krajcarjev star cent, po 2 K 50 vin. 100 kil. Kako naj potem kmet izhaja? Kmetje so prosili, naj Gospodarska zveza oferira za vojaštvo, naj seno pokupi in takoj, ko je Gospodarska zveza posegla vmes, je bila takoj cena sena 5 KI Ali ni Gospodarska zveza napravila koristno delo za slovenskega oratarja in tako v korist vsega prebivalstva, če mu je preskrbela, da je seno, katero je prej moral dajati po 2 K 50 vin. do 3 K 50 vin., sedaj naenkrat lahko prodal po 4 K 80 vin. do 5 K za 100 kil?! Kandidat Ribnikar pravi, da smo živinorejo oškodovali, — kje pa, dobite pametnega kmeta, ki bi toliko sena prodal, da bi mu poginila živina. Laž je izusr.il Adolf Ribnikar, ko je, kakor piše »Slovenski Narod«, trdil, da smo seno, ki smo ga nakupili na Kranjskem, prodali na Bavarsko. Vsak dan lahko dokažem na podlagi kupčij-skih zvez, da Gospodarska zveza ni prodala izven Avstrije niti ene bilke sena, pač pa je seno prodala na češko, kjer trpe na groznem pomanjkanju krme. Seno ni šlo na Bavarsko, v Avstriji je ostalo, v prid češkemu kmetu. Laž je torej, kar jc trdil Ribnikar in želim, da bi me tiral pred sodišče, da bi pred sodiščem dokazal, s kakimi sredstvi se bore naši nasprotniki. Ribnikar je pravil nekaj o prekletstvu med našim narodom, nekaj, da je ljudstvo z neumnostjo udarjeno. Proklctstvo je in neumnost, da se dobe ljudje, ki hočejo voliti za deželnega poslanca Ljubljane moža, ki si z lažmi lioče pomagati do deželnozborskega mandata! (Burno odobravanje.)
Nato je govoril
DEŽELNI ODBORNIK DR. EVGEN LAMPE:
Tri kandidate imamo za deželnozborsko volitev, ki zastopajo nazore strank, ki sc med sabo bore. Socialni demokratje kandidirajo Etbina Kristana, liberalci živinozdravnika Ribnikarja, S. L. S. obrtnika Rojino. Socialna demokracija kandidira voditelja so-oialno-demokraških delavcev, S. L. S. moža, ki sicer ni voditelj delaveov, ki pa s s v o j o roko dela! Po karak-
terizaciji socialne demokracije in ko je govornik osvetlil, kako je socialna der mokracija z zadnjimi dogodki na Dunaju »delala« za odpravo draginje, je prešel na liberalnega kandidata A d o 1-fa Ribnikarja.
Kdo ima drug drugega za norca?
Rad bi vedel, koga imajo pravzaprav za norca. Ali ima Ribnikar za norca dr. Tavčarja in dr. Trillerja, ali imata ta dva gospoda za norca Adolfa Ribnikarja, ali imajo vsi skupaj za norca liberalno stranko, ki bo morala požirati, kar bodo ti »voditelji« izku-hali. Zabavno je pravzaprav gledati, kam liberalna stranka prihaja. Kako mogočno je včasih nastopal po Ljubljani dr. Tavčar, kot nekak ljubljanski bog, sedaj se je moral ponižati, edino zato, da bi ga ne vrgli. Radoveden sem, kako bo čez nekaj let. Nemogoče je, da bi se taki ljudje ne skregali.
Liberalne laži in liberalna hinavščina.
Nekaj liberalci morajo imeti, o čemur se lažejo. In to smo mi. Sami liberalci niso nikdar nič naredili. Če pa mi pravimo, da jc kaka stvar »bela«, bodo liberalci gotovo pričeli trditi, da je »črna«. Ker sami nič ne napravijo, napadajo vsako napravo, ki smo jo mi naredili. Če v kakem okraju še ni bilo mogoče kake stvari na praviti, pridejo liberalci in upijejo, da nismo nič naredili, če pa napravimo, upijejo, da deželni denar zapravljamo, da bo dežela prišla na kant. (Veselost.) Če kje še dobre ceste ni, upijejo liberalci, da je kraj zapuščen in da bi oni, če bi bili na vrhu, vse naredili. (Klici: Prej so pa spali 20 let!) Če pa cesto napravimo, sc dero, koliko milijonov smo zapravili. To igro igrajo po celi deželi.
Od kmetov zavržena — za Ljubljano dobra.
Tudi pri sebi no delajo liberalci drugače: Ribnikar in Reisner sta se usiljevala kmetom za poslanca. Hodila sta po kmetih in upila, da S. L. S. za kmeta ni nič storila, naj bodo kmetje liberalci, da bo potem liberalna stranka zvišala cene kmečkim pridelkom itd. Hodila sta po Dolenjskem in kmetje so se jima smejali. Ko sta propadla na kmetih, sta se pričela usiljovati Ljubljančanom. Od kmetov zavržena so Ljubljančani sprejeli, od kmetov odklonjena, sta bila za Ljubljano dobra dovolj. Sedaj pa igrata nekoliko drugačno igro. Kako se bodeta neki obnašala v deželnem zboru. Ali bodeta kmečki stan branila, ali bodeta godia
parkljih, da je slinavka prišla od S. L. S. Tavčar pa je šel še dalje in je pravil, da bo S. L. S. kriva, če bo nad Ljubljano prišel legaj* in bo prišlo mretje, ker ni kanalizacije. In to zato, ker ni župana. Ce bi bil Tavčar župan, bi bili naenkrat vsi kanali tu, — pi-ej pa so imeli moč 20 let in če bi jo dobili tudi še enkrat, bi morali drugi vstati, da dobimo dobro kanalizacijo.
Liberalni voditelji liujskajo stan proti stanu. Kadar pridejo med kmete, hujskajo proti meščanom, kadar pridejo med meščane, pa lažejo proti kmetom. Zadnjič se je spravil Ribnikar tudi na hujskanje gostilničarjev, češ, da deželni odbor neče dati podpore deželni gostilničarski zadrugi, ki pa pravzaprav ni ničesar drugega kot liberalni agitačni aparat. Ta zadruga se je dostikrat že upirala, da ne bi dobili koncesije ljudje, liberalni stranki nasprotnega mišljenja, akoravno so bili popolnoma upravičeni, dobiti koncesijo. Toda deželni odbor je upravičen, da ne da podpore nobenemu političnemu društvu in je tudi nikdar dal ne bo, dokler bo imela kaj govoriti S. L. S. pri deželni upravi. Deželni odbor podpira samo društva, ki imajo gospodarski in izobraževalen pomen, ni pa tako neumen, da bi dajal, ako niti političnim društvom S. L. S. ne daje podpore, liberalnim političnim društvom podporo. Pa tudi za gostilničarje je storil deželni odbor že mnogo. Dal je podporo za prireditev poučnih tečajev, kuharskih in gostilničarskih. Kadar bodo gostilničarji kaj pametnega storili, bodo dobili vedno podporo, to jim lahko garantiram. Potem je Ribnikar hujskal proti S. L. S. tudi peke in mesarje. Kar je poštenih obrtnikov, nima ničesar proti S. L. S. in ta stranka jim je tudi najboljša prijateljica. Toda, kadar Ribnikar govori med meščani, hujska proti kmetu, pekom in mesarjem in bog-vekomu, kadar pa je med peki in mesarji, pa govori tako, kakor je tem prav. Dalje je Ribnikar tudi govoril na svojih shodih, da S. L. S. ni ničesar storila za zavarovanje obrtnikov za starost in onemoglost. Mi pa se vsi dobro spominjamo, kako je S. L. S. sklicala shod v »Unionu« za socialno zavarovanje in kako so takrat z najetimi plačanimi in pijanimi ljudmi onemogočili pametno razpravljanje o socialnem zavarovanju. Sedaj pa vpijejo, da smo <mi krivi, da tega zavarovanja šc danes ni.
Nadalje se je Ribnikar skobacal tudi na prisilno delavnico, češ, da jemlje obrtnikom zaslužek. Stvar je tozadevno nekoliko drugačna. Sklep deželnega odbora je, da se preosnuje deželna prisilna delavnica tako, da ustreza zahtevam časa. Kdo pa je temu kriv, da se do danes še ni? Temu je kriv ravnatelj deželne prisilne delavnice, ki mu je bila poverjena izdelava načrta take preosnove, ki bi moral to izvršiti, ki pa do danes še ničesar storil ni. Ribnikarja pošiljam na to adreso in naj svetuje ravnatelju, da naj izvaja iz tega konse-kvence. (Pritrjevanje.)
Ribnikar se je spravil tudi na kritiko obrtnih nadaljevalnih šol, pri katerih mu ni všeč to, da se poučuje v njih tudi krščanski nauk. Po njegovem mnenju »krščanski nauk zavira vsak razvoj pameti« in jc že skrajni
čas, da nastanejo pri nas take razmere kot so na Francoskem, Portugalskem in drugod, kjer svetijo zvezde njegove vrste. Na kmetih liberalci vse to taje in Ribnikar je na kmetih govoril, kako so liberalci »dobri kristjani«, »pobožni« in »verni« ter kakšni brezverci so pristaši S. L. S. Kadar pa dobi Ribnikar pred sabo ljudi, ki jim ugaja njegova lažnjivost, seveda pozabi na vse, kar je kdaj prej govoril.
Dolžnost pristašev naše stranke je, da napnemo vse sile, da zmaga pri teh volitvah S. L. S., ki .edina more pomagati gospodarskemu napredku ljubljanskega prebivalstva. Mogoče je dvoje: Ali S. L. S. prodere in ima potem Ljubljana poslanca, ki lahko računa na pomoč deželnozborske večine, ali pa zmaga Ribnikar, s katerim se večina ne more razgovarjiti, dokler ne prekliče in ne da zadoščenja za vse laži, ki jih je nagromaclil po svojih shodih proti tej večini. S takim zastopnikom Ljubljane pa mi sploh ne moremo govoriti.
Tri točke so, ki so najnujnejše potrebne rešitve za Ljubljano. Tičejo se 1. stanovanj, 2. živeža in 3. zaslužka.
Stanovanja so dandanes v Ljubljani draga. Mesto samo v tem oziru ne bi moglo zadostiti popolnoma vsem zahtevam. Treba bi bilo skupnega dela deželnega odbora in mestnega zastopa. Mesto samo ni zmožno izvršiti rešitve stanovanjskega vprašanja in vprašam le, ali je mogoče, da dela deželni odbor z Ribnikarjem, ki laže, da zapravlja deželni odbor milijone? (Nikakor ne!)
Nujna je rešitev aprovizacije mesta. Pogoji za to rešitev so danes dani. Kmetje so danes organizirani po zadrugah in stik mesta Ljubljane s temi zadrugami bi se dal takoj narediti. Akcija za movčenje živine bi bila velikega pomena tudi za Ljubljano. Mi hočemo, da pridejo kmečki pridelki neposredno, brez prekupeev, mestnim slojem v roke. Država je pripravljena plačati za vnovčenje živine primeren prispevek, kadar bi stvar uspela. Zgodi pa se lahko, da bodo po deželi uživali sadove te akcije, mesto pa ne. V odboru za vnovčenje živine bi imela vlada, dežela in mesto svoje zastopnike. Ribnikar pa bi bil za mestnega zastopnika nemogoč, ker bi rekli ostali člani tozadevnega odbora: »S takim človekom mi ne sedimo skupaj.« Zato bi bilo treba predvsem narediti red na magistratu.
Tretje je zaslužek. Vse kar delamo, storimo z namenom, preskrbeti delavnemu ljudstvu zaslužka. Kadar so liberalci na deželi, kjer so ceste bolj slabe, vpijejo, kako dež. odbor zanemarja kmete, kadar pa deželni odbor zgradi kako cesto, vpijejo, da da deželni odbor za kmete vse, a za Ljubljano ničesar. Deželni proračun pa izkazuje, da ostane dober milijon deželnega denarja v Ljubljani. Ta denar gre ves za deželno uradništvo in deželne zavode, ki so v Ljubljani in ta denar ostane ves v Ljubljani.
Danes smo imeli ravno sejo deželnega odbora, v kateri smo določili de-finitivno besedilo cestnega zakona. Vsi se šc spominjamo, kako je dr. Tavčar vpil glede cestnega zakona po ljubljanskih gostilnah: »Odreti se ne damo!« Ljubljana pa po tem zakonu ne bo či-
na kmegke gosli! Vse, kar bodeta storila, bo v nasprotju s tem, kar sta prej govorila.
Liberalci so pod prejšnjo liberalno večino deželnega odbora dvignili proti-pogodbeno in protlpostavno en milijon kroni
Liberalci vpijejo sedaj po deželi, da je deželni odbor zapravil že 10 milijonov; danes se mi je pravilo o nekem liberalcu, da pravi okolu, da smo že pri enajstem milijonu. Vsa dežela je polna liberalnih laži, kako deželni denar zapravljamo, nedavno se je izpozabil celo dr. Tavčar in ie trdil, da smo zapravili šest milijonov. Na enem zadnjem shodu se je liberalna gospoda jezila, da smo najeli 10 milijonov, da pa denarja nismo naložili v liberalnih denarnih zavodih, dasi nas liberalne banke za to prosijo. (Klici: Se nič nc čudimo!) Liberalni denarni zavodi so v velikih denarnih zadregah po polomih Glavne posjilnice, Agro Mercurja in po položaju Zveze slovenskih zadrug. Ljubljanska kreditna banka se je obrnila na deželni odbor s prošnjo, naj bi deželni odbor pri njej naložil denar in je ob-ljubovala celo po pet odstotkov več obrestovanja, torej več kot dajo drugi zavodi. Deželni odbor je to ponudbo odklonil iz več jako tehtnih razlogov. (Klici: Prav je imel!) Visoke obresti še niso garancija, da je denar dobro naložen. Ko je Glavna posojilnica stala pred konkurzom, je dajala jako visoke obresti. (Klici: Celo po šest in sedem odstotkov!) Če radi tega očitajo liberalci deželnemu odboru slabo gospodarstvo, tedaj odgovarjamo mi na to, da večina deželnega odbora že ve, kaj je prav in kaj se sme. Liberalce pa vprašam: Kako je nastala Ljubljanska kreditna banka? O-tem sem v deželnem odboru marsikaj zanimivega izvedel, kar pa doslej šo nisem izrabil. Sedaj pa povem: Hribar je angažiral kapital češke Živnostenske banke, da financira Ljubljansko kreditno banko s češkim denarjem, kateremu naj bi se pridružil denar nekaterih liberalnih mogotcev. Prejšnji deželni odbor jc najel za osuševanje ljubljanskega barja in za regulacijo Ljubljanice štiri milijone kron pri Osrednji banki čeških hranilnic. Ta banka je dovolila to posojilo s pogojem, da je štiri milijone kron naloženih pri banki z isto obrestno mero, kakor računa posojilo in da deželni odbor drugače ne bo dvigal denarja, kakor kolikor bodo to dela zahtevala. Kmalu nato se jc ustanovila Ljubljanska kreditna banka, in liberalni referent je protipostavno in proti-pogodbeno dvignil pri Osrednji banki čeških hranilnic en milijon kron in ga naložil pil Živnostenski banki, ki je s tem denarjem financirala Ljubljansko kreditno banko. Od tedaj Osrednja banka čeških hranilnic noče več opravka imeti s kranjsko deželo. Če deželni odbor sedaj ni naložil niti vinarja pri Ljubljanski kreditni banki, je ravnal le pravično, tisto, kar so pa prej napravili liberalci, je bilo protipostavno in protipogodbeno, da so tako pri Ljubljanski kreditni banki do denarja prišli. Sedaj se ne godi več tako in zato škripljejo sedaj liberalci z zobmi, da svoje prejšnje grehe zakrivajo.
Vse, kar se sedaj godi v deželnem
LISTEK.
Rešitev.
»Gospod, tega pa ne,« mi je rekel nočni čuvaj Urbanč, ki je kakor navadno odpravljal svojo službo na koncu pristaniškega nasipa in si zabasal veliko kepo tobaka v prostorna usta. »Tega pa ne! štirideset let sem služil na morju, pa ne morem reči, da bi bil kdaj strahove videl.«
Odkrito rečeno, ta odeovor me je jako presenetil; pričakoval sem vse kaj drugega od Urbančeve domišljije.
Urbanč je opazil, da sem se močno zavzel, zato je takoj pristavil: »Ne rečem, da nisem doživel ničesar zanimivega. O, nekaj zelo čudovitega.« Pogledal jo na nasprotni breg, obraz pa mu jc zažarel, kakor da bi se spomnil na davne reči.
Čakal sem potrpežljivo. Polagoma so sc začele Urbančeve velike oči obračati, zdrsnile so po opolzkem bregu v vodo in veslale čez reko nazaj, dokler se niso vrnile k meni.
vSto že čuli zgodbo, ki jo je pred kratkim pripovedoval kapitan Troho-vič? O onem kapitanu, ki se je ravnal po čudnem glasu, ko mu je ponoči zašepetal, naj spremeni smer svoje vožnje. Kapitan je ubogal ta glas in na visokem morju naletel na odprt čolnič, v katerem je bilo nor živih ljudi in pa par mrtvih?«
odboru, je popolnoma pravilno, ne izda se niti vinarja preko sklepa deželnega zbora ali dež. odbora in kar bi ne jbilo^' zakonito. Prej se ni tako delalo! '
Disciplinarna preiskava proti Rlbnl-karju.
Na liberalnih shodih nas napadajo, ker je proti Ribnikarju uvedena disciplinarna preiskava. Disciplinarna preiskava ni uvedena radi tega, ker je Ribnikar kandidat, bila je sklenjena že davno prej, ko še vedeli nismo, da bo kandidiral. Vsak pošten človek bo priznal, da je upravičena zahteva, da so tudi za. uradnika gotove meje, ki se jih mora vsak pošten človek držati in da so tudi za vsak jezik meje. Nc razumem, zakaj se radi te disciplinarne preiskave razburjajo. Če je Ribnikar tako izvrsten mož, bo disciplinarna preiskava le njemu v čast, če nima kaj na vesti, ali če ga kaj ne teži. Mislim pa, da liberalno uradništvo bi sc ne smelo zavzemati za takega kolego kot je Ribnikar. V državnem zboru je na vrsti uradniško vprašanje, pri tem si poslanci, ki so večinoma zastopniki davkoplačevalcev, ogledajo uradniški aparat. Največja škoda za uradniški stan so pa taki kot je Ribnikar, ki izzivajo nase srd vseh drugih stanov. Od vsakega uradnika se zahteva, da izven urada nastopa tako, kot se za uradnika spodobi. Izgovor, da je odgovoren samo za ono, kar se godi med uradnimi urami, izven uradnih ur pa govori kar hoče, ne velja. Ribnikarja za vseh 24 ur plačajo davkoplačevalci. V jedru je naša stranka uradništvu prijazna. To je pokazala prva s tem, cla jc deželnim uslužbencem plače povišala. Dasi so naši poslanci s kmetov, pa so vendar vsi kmečki poslanci rekli, naj se deželnim uradnikom in uslužbencem cla, kar jim gre. Mi pa zahtevamo, da sc razmere tudi na magistratu urede, ker kar se čuje o tem ali onem, kaže, da bi bila na magistratu potrebna disciplinarna preiskava ne samo proti Ribnikarju, tudi proti nekim drugim. Mi zastopamo svobodo vesti, svobodo glasovanja, a zahtevamo, da vsak v svojem javnem nastopu tudi pošteno dela, kajti uradniku gre vedno več veljave, in če podložni magistralni uradnik bi'ez odpora govori neresnice o deželnem odboru, si lahko ljudje mislijo, da kot podložni ve resnico in da resnico govori. Zato bomo v tem oziru brezobzirno nastopali in si ie Ribnikar vsega sam kriv. ,
Zakaj napada Ribnikar redovnice?
Ali se spodobi, da se je magistrat-ni uradnik na jako nelep način spravil na dobrodelne zavode in da redovnice obklada s priimki. Zakaj je Ribnikar tako hud? Mož je na deželne stroške študiral in tista, ki sta mu pozneje preskrbela kruh, sta bila bivši deželni glavar pl. Detela in g. vodja Povše. Spravila sta ga h Kmetijski družbi in kot organ te družbe je Ribnikar prišel poučevat dekleta v gospodinjsko šolo v Marijanišče. A ženske so ga kmalu po-gruntale in zahtevale, da mora vun. Ženske so ga ekspedirale, zato jih zmerja. Ali je to moško?
Kak »kritik« ie Ribnikar.
Ribnikar je tudi na nekem svojem shodu pravil, da je S. L. S. kriva, da je prišla v našo deželo kuga na gobcih in
»Seveda sem čul,« mu odgovorim, »pa to je že stara reč, že stokrat pre-kvašena in premleta, cla se ne ve več, kaj je še resnice na njej.«
Urbanču se je za malo zdelo, zato mi je hitro popravil: »To je pa tako-le in to sem že tudi kapitanu Trohoviču povedal. Bog ne daj, cla bi mu očital, da potvarja resnico, ki jo je drugemu ukradel, hočem reči, ki jo je slišal od drugega. Bes me plentaj! Tega pa ne. Samo zelo slab spomin ima. Prvič nič ne pomisli, da je zgodbo samo slišal, drugič se celo spozabi, da jo pokvari.«
Seveda sem mu k vsemu pritrdil, dasi ni bilo res vse tako. Kapitan Tro-hovič je bil zelo resnicoljuben in prav radi tega so bile njegove pripovedke zelo pristrižene, kar seveda ni bilo po volji Urbanču, čigar pripovedovalno polje je segalo tako daleč, kakor njegova bujna domišljija,
Urbanč je parkrat debelo pljunil, navihal na levi strani brke in začel:
»Od tega še ni dobrih petnajst let. Takrat sem bil mornar na barki »Lastovici«, ki je prevažala blago iz Trsta v Egipt. Ko sem nekega večera stal na straži in sem se razgovarjal s krmarjem, pride nenadoma k nama kapitan, stara, a močna veja, ki se je pisal za Remca. Nekoliko časa je naju debelo gledal, ne da bi kakšno bleknil, polagoma pa se okurajži in reče krmarju:
»Juro, pravkar se mi je nekaj čudnega pripetilo, pa ne vem, kaj hi storil.«
»Kaj pa, kaj?« vpraša krmar Juro.
»Spal sem trdno, kar mi nekaj močno zakriči na ušesa: »Jadraj sever-no-severno-zahodno!« Sprva sem mislil, da se je kdo v sobo priplazil, in že sem iskal palico, da bi ga premikastil — pa ni bilo nikogar. In to se mi je ponovilo še dvakrat.«
Kapitan je govoril slovesno in tako prepričevalno, da so mi začeli lasje vstajati. Juro pa, ki ga je bilo seveda še bolj strah, ko mene, pa mu je rekel: »Nadnaravni opomin, gospod kapitan.«
»To tudi jaz mislim,« odgovori kapitan. »Snočni vihar je razbil kako ladjo in nesrečni ljudje kličejo obupno pomoči.«
»To zahteva veliko odgovornost. Pokličimo nadkrmarja,« pravi Juro.
Takoj skočim doli in pokličem nadkrmarja. Ko mu razložim, za kaj se pravzaprav gre, začne ti to človeče rohneti in kleti, da se je kadilo in gre počasi na krov.
»Gospod Ivo,« reče kapitan resno, »pravkar sem čul opomin in že sem hotel . . .«
»Že vem,« zamrmra nadkrmar.
»Kaj, tudi vi ste čuli!?«
»Da, toda od tega-le« in pokaže name. »Sanje, samo prazne sanje!«
»Nič sanje!« odvrne kapitan užaljen. »Če še enkrat čujem, zapovem, da jadramo v ono smer.«
Sedaj-le bi morali videti nadkrmarja, kako se je repenčil. Beseda, ki jo je imel že na jeziku, jo bila proti
vsaki disciplini. Oddaljil se je in ko se je čez malo časa vrnil, je bil razmeroma jako miren.
»Tega ne smete več slišati,« pravi kapitanu. Ostanite pri nas; vržemo karte, da se iznebite teh neprijetnih misli.«
Kapitana je ujezilo.
»Nikakor nočem nasprotovati božjemu migljaju. Vrnem se v posteljo.«
Odšel jc, pa tudi nadkrmar se je jezno obrnil in stopal za njim.
Ostala sva sama s krmarjem in se pogovarjala s strahom o nenavadnem dogodku. Toda komaj je preteklo pol ure, ko pridrvi zopet kapitan in že od daleč kriči: »Dokler ne dobite drugega ukaza, krmarite severno-severno-za-hoclno! Zopet sem slišal in to pot tako glasno, da bi kmalu oglušil.«
Obrnili smo ladjo v drugo smer; stari pa je odšel miren, ko se jc zgodilo po njegovi volji.
Kmalu nato je bila ura deset, in straže so se menjale.
Sladko sem že spal in sanjal o božjem prstu, ko sc jc zopet prikazal na krovu nadkrmar. Tisti, ki so ga videli, so pravili, da je bil jako miren. Sedel je, gledal na morje in žvižgal.
Komaj se je pričelo svitati za vodami, je že prišel kapitan z daljnogledom in začel iskati ponesrečence. Ukazal jo splezati na jarbola in paziti.
Minila je ura za uro. Nebo je bilo vedro, morje mimo, a opazili nismo ničesar. Kapitan je bil kakor na trnju in so jo že začel kosati.
sto nič prikrajšana, kakor tudi ne druga kranj. mesta, in ne bo delala nobene izjeme med ostalimi kranjskimi občinami. Gre edino za to, kakšne poslance bo imela Ljubljana in temu primerno bo tudi Ljubljana udeležena pri tem zakonu. Ako pa se bo postavila Ljubljana na stališče, na kakršnega sc jc postavil na nekem shodu dr. Triller, češ, da bodo demolirali deželni dvorec, potem bomo mi rekli liberalcem: »Vi ne boste i'azbijali!« in jih bomo iz deželnega zbora ven vrgli. (Odobravanje.)
Naša stranka je ustanovila deželni obrtno-pospeševalni zavod, ki ima namen, ljudi vzgajati ter dati obrtnikom priliko, da si pomagajo in preskrbe potrebnega zaslužka. Vsakomur je ta zavod odprt, kdor je pošten in hoče delati. Ako pa vpijejo liberalci, da jc ta zavod samo za naše pristaše, potem je to dobro znamenje zanje, a za liberalne ne, ker kažejo s tem, da se ga ne poslužujejo, samo svojo malomarnost in nevednost. (Pritrjevanje.)
Toda tudi drugega zaslužka bo dežela Ljubljani precej dala. Dežela bo stavila razne zgradbe, pri katerih bodo zaslužili zgolj ljubljanski podjetniki in obrtniki. V današnji seji je sklenil deželni odbor, da se prične na Gorenjskem graditi prva deželna elektrarna. Gradila se bo celo zimo, tako da bo prihodnje leto že stala. Pomikali se bomo z zgradbami elektrarn z Gorenjskega dalje proti Ljubljani, da bo tudi Ljubljana deležna teh deželnih naprav, ako bo pametna. Zakaj se obrt v Ljubljani ne more razvijati? Zato, ker je električni tok predrag; marsikateri obrtnik je že moral opustiti mestno elektriko in si nabaviti lastne motorje . Ljubljanski poslanci pa so največji nasprotniki deželnih električnih naprav, potom katerih bi dobil obrtnik ceneno elektriko. To pa zato, ker se boje, da bi mestna elektrarna prišla ob svojo slavo. (Tako je!) Na ta način pa se zna zgoditi, da bo imela ljubljanska okolica cenejšo električno moč kot mesto in da se bo vsled tega pričela seliti obrt iz mesta v okolico. Ali bi bilo to v korist Ljubljane? Zato je treba Ljubljani takih ljudi in zastopnikov, ki imajo samo blagor Ljubljane pred očmi. Dežela bi bila pripravljena, narediti z mestom pogodbo, po kateri bi dobivalo ceno elektriko, a staro elektrarno na j bi mesto porabilo za rezervo. Da pa se to zgodi, je treba Ljubljančanom, da se vseh liberalnih fraz iznebe.
Od magistratnega uradnika, ki ima pregled v mestni upravi, bi oriča-koval, da pride na dan s pametnimi predlogi, a od njega ni ničesar drugega kot samo zabavljanje. Zmerja pa ljudi, ki so tudi ljubljanski mestni davkoplačevalci, vsled česar je že skrajni čas, da sc napravi temu paova-nju konec.
Ribnikar se je tudi spravil na redovnice ter zahteval, naj se preženejo. Ako bi se ta Ribnikarjev načrt izvršil, bi imela dežela, ako bi morala nadomestiti usmiljenke v bolnišnici z zasebnimi močmi, na leto več sto tisoč stroškov več. Toda hvala lepa za takega
poslanca, ki zna samo svetovati, kako se naj zvišajo stroški..
Na kratko posnemam svoj govor. Izbirati imamo med tremi možmi. Ali bomo volili delavca brez dela? Ali bomo volili moža, ki zna samo pisati v časnike in zabavljati po shodih ali pa bomo volili moža dela, kot je naš kandidat gospod Rojina. Poznam gospoda Rojino še od prej, predno se je komu sanjalo, da bo kandidiral. Imponiralo mi je, ker se je po svoji pridnosti naučil delati. Videl je, kako so dela in služi kruh v tujini in zato je tudi postal mojster, ki si s svojim delom služi kruh. Tukaj nimamo nič izbirati. Če je S. L. S. postavila obrtnika za kandidata, je pokazala, da je stranka dela, da hoče delati za blagor ljudstva. Onim pa, ki preklinjajo, namesto da bi blagoslavljali, ki ovirajo, namesto da bi pomagali, tem je odklenkalo in naj jih tudi potem vodijo okoli liberalni advokati. Odklenkalo jim bo tudi v torek, ko bomo volili našega kandidata gospoda Antona Rojino. (Burno odobravanje.)
XXX
Na shoda v Trnovem je govoril
DEŽELNI ODBORNIK DR. IVAN ZAJEC.
Liberalci so se osvežili in poživili z Ribnikarjevo mladostno krvjo. Politični otrok, — kakor so ga krstili štajerski rodoljubi, in za njimi di\ Tavčar, naj bi dal novega življenja stranki, ki je doživela na političnem polju poraz za porazom, na gospodarskem pa se iz-bankerotirala do mozga. Mi bi želeli liberalcem, da bi jim ta nova svitla in upapolna zvezda ožarjeVala možgane z bliščečo svitlobo, katere so nujno potrebni. Smo stranka, ki želi vsakemu napredka in ker vemo, da je treba živeti, želimo lepega, ugodnega in dolgega. življenja tudi liberalcu. Ali izreči moram strah in bojazen, da bo ta nova vprega liberalno stranko še hitreje za-vozila v močvirje, kjer se bodo zadušili še oni dobri liberalni elementi, katerih bi bilo na vse zadnje vendar le škoda. Zlasti večina deželnega odbora stoji na stališču, da je pri deželni upravi potrebna kontrola — in to kontrolo bi morali izvrševati liberalci. Po mnenju Ribnikarjevem sede v deželnem odboru tatovi, lumpi in goljufi, ljudje z dolgimi prsti, ki kradejo in zapravljajo deželni denar na tako premeten način, da tega ne opazi niti liberalni odbornik dr. Tavčar. Torej je stroga kontrola potrebna tem bolj, ker je celo dr. Ravni-har, ta neupogljivi liberalni značaj, podal lakonično trditev, da je v deželni upravi vse polno gnilobe. Bo torej menda le res veliko gnilobe pri deželni upravi, saj je to potrdil »On II.«, sam dr. Ravnihar, ki je najbrže že prebrskal vse skrivne arhive v deželnem odboru in iztaknil tam vse to, kar njegov tovariš Ribnikar meče v obraz večini deželnega odbora.
Oficielna liberalna stranka skriva svoj program, kakor polž roge. Mislili smo, da bo te roge pokazala najnovejša liberalna akvizicija, gospod tržili
iiadzornik Ribnikar ter aa do »razvil« liberalni prograpi, kakor razvijo Turki zeleno zastavo, ko gredo v sveto vojsko.
Zakaj kandidira Ribnikar?
1.	Dolfe mora biti izvoljen, ker so ga preklicani klerikalci spravili v disciplinarno preiskavo. Najprvo bodi Dolfetu povedano, da ljubljanskih vo-lilcev prav nič ne briga njegova disciplinarna preiskava. Kdor zagreši umor, pride na vislice, kdor krade v zapor, in hlapec, ki ne pozna pokorščino do gospodarja, mora spremeniti službo. Ma-gistratni uradnik, ki javno sramoti predpostavljeno oblast, ki jo opisuje, kakor bi bili deželni odborniki sami tatovi in goljufi, je po mojem skromnem prepričanju nemogoč. Vsaj v sedanjem družabnem redu je tako, da mora za svoja dejanja nositi vsakdo konsekven-ce sam, in naj je to sama prevzvišenost kandidat Adolf Ribnikar. Samo ena olajševalna okolnost je pri tej reči, namreč ta, da ni pod milim nebom človeka, ki bi našega Adolfa smatral resnim. Mogoče bo ta okolnost rešila njegovo dragoceno eksistenco, pa je neverjetno, ker to okolnost pa.alizuje dejstvo, da je Adolf opetovano recidi-viral. S to točko liberalnega programa sem pri kraju in upam, da mi pritrdite, če rečem, da je ta del pograma prav za nič.
2.	Druga 'točka liberalnega programa se glasi, da je treba dvigniti Adolfa na ščit, ker noče kloniti tilnika pred klerikalci. Po pravici rečem in verjemite mi, da je ta točka liberalnega programa še največ vredna. Meni se do-pade Ribnikarjev tilnik, anatomsko je brez graje, dopa.de njegova neupogljivost, ali vprašati mor^m, kaj poreko drugi liberalni jaki tilniki, ki stoje že neustrašeno, neupogljivo po konci že nad dvajset let, pa ne smejo in ne morejo kandidirati. No, pa to je njih zadeva, naj se ti tilniki pomenijo med sabo. Mi bomo že poskrbeli, da bo Ribnikarjev tilnik vsaj za eno stopinjo postal mehkejši, če bo treba, tudi brez pomoči volilcev.
3.	Tretja in če se ne motim predzadnja točka liberalnega programa se glasi, da mora Ribnikar dobiti imuniteto. Tu notri pa tiči že neLaj nemoralnega. Ribnikar je rekel na nekem shodu, da pozna župana, seveda klerikalnega, ki je pobasal kaso. Imena ne pove, ker ni imun; to bo storil, ko bo izvoljen. Torej hoče Ribnikar imuniteto, da bo lahko opravljal. Temu nasproti z mirno vestjo lahko rečemo, da vse to uganja Ribnikar že brez imunitete in da čakamo s hladno krvjo, če ne bodo drugače odločili cenjeni volilci ljubljanski, kako bo rotirala obrekovalna mašina pod streho imunitete.
i. Zadnja točka liberalnega programa je pa nad vse ginljiva. Solze so mi porosile obe očesi in v ginjenosti mi je zatrepetalo srce, ko sem jo bral. Glasi se: Zvestoba do stranke. Ni nova točka ta, ali nad vse ginljiva. Ta. točka pravi v dialektu povedano: Dolfe se je napravil za kandidata sam, mi pa, ki vodimo liberalno barko, dr. Tavčar, dr. Triller et consortes, smo ga potrdili,
ker se bojimo njegovega dolgega jezika. Vemo, da ga naši volilci ne marajo, ampak dolžni so nam zvestobo. In iz te zvestobe se mora naroditi Ribnikar ljubljanski poslanec. Liberalno zvestobo pozna/mo že iz Hribarjevih časov. Je podobna strahu, ki je okrog in okrog votel, v sredi prazen. Da liberalk na stranka ni nikdar poznala zvestobe do svojih volilcev, je zgodovinska res* niča. Da pa bodo volilci ohranili zvestobo le razumu, ne liberalni usiljivo-sti, bo pričal dan volitve.
Z liberalnim programom sem pri kraju, sedaj si oglejmo še natančnejše psihološko zanimive izmečke Ribnik karjevih možganov.
Ribnikar je že L julija v Št. Ru« pertu pravil, da je deželni odbor od de-setmilijonskega posojila zapravil že šest milijonov, druge štiri pa bo v kratkem pognal skozi okno. Treba bo torej dolge prste pri deželnem odboru pri« štucati! Je že nekaj tednov poteklo od takrat, ali pri deželnem odboru se je zgodil Čudež. Tisti deseti milijoni sc namreč še nenačeti!
Ribnikar iarba.
Idilična je bila Ribnikarjeva trditev, da je naš simpatični poslanec Hladnik iz samega sovraštva do sli-vovke posekal na svojem vrtu vse češ' pije. Bil sem že večkrat pri Hladniku in reči moram, da ga ni vzornejšega gospodarja. Z umno sadjerejo in umnim kletarstvom je Hladnik vzor kmci tom dobrega gospodarstva. Ljubljana bi morala biti hvaležna, da bi se razširilo umno gospodarstvo vseh kmetiji strok po deželi, ker s tem bi bil rešen velik del draginj skega vprašanja.
Nekje je Adolf trdil, da je dal de4 želni odbor dvema dijakoma, ki sta padla v Pragi, ustanove, da gresta štu-dirat v Krakov. Referent sem v dežel-l nem odboru za visokošolske ustanove, pa mi ni nič o tem znanega. Vsekakor je pa zanimivo, da je Ribnikar veliko bolj poučen, kaj se vrši v deželnem odboru, kakor referent sam.
Deželni odbor meče tisočake skoz) okno, pravi njegova duhovitost. In glejte, Ribnikar je tako malomaren, da jih ne gre niti pobirat, dasi vemo vsi, kako izvrstno bi znal on te tisočake poi rabiti.
Nekaj za zdravnike.
Ribnikar se zastopi tudi na zdrav* stvo, na človeško zdravstvo. Da je ■» živinskem zdravstvu strokovnjak, to že vemo. Kot strokovnjak na polju zdravstva je vzel v pretres deželno bolnišnico, kjer vladajo po njegovem mnenju »škandalozne razmere«. No, za enkrat je povedal o teh škandaloznih razmerah samo dve reči: Najprvo je ozmerjal usmiljenke z »nadležnimi ženskami«, ki baje ne puste Ribnikar-jevih čestilcev spokorno in lepo umreti. Ribnikarjev insult proti usmiljen-kam je sramoten in žalosten pojav njegovega nizkotnega mišljenja. Zdi se, da mož niti ne pojmuje požrtvovalno delo, ki ga izvršujejo usmiljenke na polju zdravniške strežbe. Nadčloveška je udanost in ljubezen usmiljenk, s katero strežejo vse svoje življenje bolne-
»Kako dolgo pa bomo še jadrali v to smer?« vpraša opoldne nadkrmar Ivo kapitana.
»Tega še sam ne vem,« odgovori kapitan in videlo se je, da je bil v zadregi.
Od severa je zapihala hladna sapa in nadkrmar je začel močno kašljati. Kapitana je to jezilo, ker je vedel, da nalašč kašlja, samo da bi njemu nagajal. Vsako minuto je bil bolj razdražen. Čakal je še samo ugodne prilike in takoj bi ukazal jadrati v prejšnjo smer. Obrne se k nadkrmar ju in vpraša: r »Kako, da vas je naenkrat napadla tako huda naduha?«
»Da, zares, grozna naduha,« odvrne nadkrmar in ua vso moč zakašlja.
»Severna sapa me teži, kakor da bi mi ležal na prsih kamen.«
Kapitan je bil v zadregi. Gre po krovu gor in dol, potem pa reče:
»Gospod Ivo, tako izvrstnega mornarja, kakor ste vi, ne bi rad izgubil. iVaš kašelj mi ni prav nič po volji. Ako y resnici verjamete, da je temu kriva severna sapica, potem nimam nič proti temu, da obrnemo barko v prejšnjo smer.«
. Nadkrmar se mu je vesel zahvalil >n je hotel ravno izvršiti ukaz, ko naenkrat zakriči mož na jarboli:
»Ohoj, Majhen čoln pred nami!«
Kapitan je poskočil, kakor bi ga pi-ul gad. Pograbil je daljnogled in splezal na jarbolo. Ko se je kmalu vrnil, mu je žarel obraz od veselja in razburjenosti.
»Gospod Ivo,« jo zuklical, »glejte sredi Oceana loži človek v čolniču, majhen kakor orehova lupina. No, kaj mislite sedaj o mojem spominu?«
Oni ni odgovoril nič; samo vzel je
daljnogled v roko in verno gledal. Iz obraza se mu je bralo, da je prvotno mnenje izpremenil.
»To je čudež,« reče naposled, »in sicer tak, da ga ne bom nikdar pozabil.«
Videlo se mu je, da je bil silno razburjen, kakor bi bil vsak na njegovem mestu. Naglo je stopil h krmilu in obrnil barko proti čolnu. Spustili smo v morje čoln in odveslali jaz, krmar in še trije drugi mornarji.
»Ne brigajte se za čoln, samo človeka rešite!« je klical za nami kapitan.
Juro je dobro krmaril in kmalu smo se približali čolnu, kolikor se je dalo. Bil je popolnoma navaden čol-nič, le deloma pokrit. Notri pa je ležal mož in smrčal kakor medved.
»Revež, gotovo je popolnoma onemogel,« pravi krmar, dvigne moža in ga položi v naš čoln. Pa je bil tudi orjak ta naš Juro. Samo jaz bi se mogel z njim kosati.
Ko smo veslali nazaj, se je mož prebudil in debelo gledal nas, ki smo mislili, da smo njegovi rešitelji. Potem pa je začel rjoveti kakor lev in biti okrog sebe kakor obseden. Na vsak način jc hotel nazaj v svoj čoln.
»Držite ga, držite ga!« je plicai krmar. »Človek je ob pamet!«
Če bi sklepali po vpitju, brcanju in suvan ju, bi se želelo, da je res tako. Bil je majhne, a. čokate postave in je kričal in grizel in preklinjal za tri, dokler ga nismo premagali in položili v čoln, kakor otroka v zibko.
»Pri dobrih ljudeh ste,« mu reče Juro, »vi ste rešeni.«
»Za vraga, kje je moj čoln?« se je penil doboluhar. Dvignil jo glavo in sc oziral no morju. Ko pa je'zagledal čoln
že daleč na morju, je zopet začel kleti in pretiti krmarju, da mu zasadi nož med rebra, če takoj ne vjame čolna.
»Kaj nas briga vaš čoln,« odgovori krmar, »Boga hvalite, da smo vas rešili,«
»Kdo pri vragu vam je rekel, da me rešite. Le počakajte, zato jih bodete še dobili, razbojniki! Hvala Bogu, da so še sodniki na Španskem.«
Dospeli smo do naše barke. Kapitan je stal na krovu in se prijazno smehljal tujcu, kar ga je silno jezilo.
»Dobrodošli na »Lastovici«, ga pozdravi kapitan in rnu ponudi roko.
»A, vi ste tisti, ki ste povzročili ta napad!« kriči nad njim tujec.
»Ne razumem vas,« odgovori kapitan in se moško vzravna.
»Ali ste vi ukazali tem razbojnikom, da me ukradejo iz mojega čolna?«
»Menda vendar niste hoteli poginiti v onem čolniču. Slišal sem nadnaravni opomin, po katerem mi jc bilo ukazano jadrati v to smer, da vas rešim. In to dobim za plačilo!«
»Poslušajte me torej,« reče. že nekoliko bolj vljudno tujec. »Imenujem se kapitan Naskett in sem stavil, da pridem z najmanjšim čolnom, ki si je kdaj upal na. odprto morje, iz Španske v Carigrad. No, in naenkrat pridete vi in mi vso stvar pokvarite. Ako mislite, da se bom pustil vkrasti, da bi se izpolnil tisti vaš prazen opomin, se jako motite. Tožil vas bom, kakor gotovo sc imenujem Naskett. Ljudi krasti je prepovedano!«
»No, dobro, zakaj ste pa prišli sem?« vpraša kapitan,
»Vprašate, zakaj sem prišel sem? Ako so me ti-le razbojniki, preoblečeni v mornarje v mojem lastnem čolnu spečega ugrabili, čemu potem še vprašate! Napnite vsa jadra in hajd za mojim čolnom ter me pustite, da izvršim, kar sem začel. Če pa tega ne storite, potem vas bom tožil in vas pred celim svetom pripravim v sramoto!«
Kapitan se je smejal, dasi bi se rajšo jezil in je storil, kar je zahteval tujec. Začel se je lov na čoln. Nadkrmar pa, ki je bil že silno jezen radi izgube časa, se je spravil na kapitana Nasketta in ga dobro obdeloval. Pa tudi Naskett je imel dobro namazan jezik. Zbadal je ko jež in grizel ko stekel pes. Delal se je, kakor da bi bila naša barka samo za to določena, da lovi na morju ponesrečene, in kakor da bi naše moštvo obstajalo iz same sodrge. Že na prvi pogled nam je hotel dokazati, da mi nismo pravi mornarji, nadkrmar Ivo pa da je mesar, ki je prišel na morje, da si z morsko vodo umije smrdljive noge. Oj, koliko ostrih je še povedal, pa nadkrmar mu jih tudi ni ostal dolžan.
Vsi smo bili veseli, ko smo čoln vjeli in bedastega kapitana posadili vanj. Še v zadnjem trenutku je bil spaka nehvaležen. Predno je stopil v čoln, se je še spravil na našega starega in mu nekaj povedal, kar ni moral biti ravno poklon, kajti stari je vzrasel kakor oreh. Še nikdar ga nisem videl tako divjega. H koncu si pa še mislite, kako strašno se je zavzel kapitan Remec, ko je zvedel pozneje, da je kapitan Naskett popolnoma zdrav in čvrst dospel v Carigrad in vrhutega dobil še visoko — stavo.
mu človeku. Odpovedale so se svetu in posvetile vse dejanje in nehanje naj-plemenitejši nalogi človeštva. Vse svoje življenje ne okusijo toliko dobrega, kakor gospod Ribnikar samo en dan, in vendar se jih je drznil ta mož ozmerjati z »nadležnimi ženskami«.
Drugič ni Ribnikarju prav način pokopavanja mrličev. Vsak mrlič, tudi najrevnejši, ima iz bolnišnice priprost pogreb. Vsakega mrliča spremi k večnemu počitku katoliški duhovnik; še nikoli pa nisem opazil pri tem zadnjem spremstvu kakega liberalnega frakar-ja. Sicer bi pa, Ribnikarju svetoval, naj v dejanju pokaže ljubezen do revnih mrličev in naj nasadi cilinder na glavo in vrže črno suknjo okrog telesa, potem bomo verjeli v njegovo ljubezen in pieteto do umrlih.
Ribnikar je začel ponavljati laži, že stokrat ovržene, da smo pregnali dr. Šlajmerja in Defranceschija. Opetova-no sem že pojasnil, zakaj sta šla ta dva gospoda v pokoj. Nikoli mi ni mogel kdo oporekati. A on to laž trdovratno ponavlja.
Tudi glede dr. češarka je stvar pojasnjena. Kot referent zdravstva sem se držal načela, da imajo pri imenovanjih vedno prednost starejši. Ker to stališče odobravajo do zadnjega vsi zdravniki, in ki je tudi edino pravilno, ne vem, kaj Ribnikar hoče.
Sicer pa prepuščam sodbo ljubljanskim zdravnikom, cla odločijo na dan volitve in zavrnejo z glasovnico to vsiljivo vtikanje živinozdravnika Ribnikarja v medicinska in zdravniška vprašanja. Ta bi bila lepa, da bi on, ki je sam že trdil, da ni niti za živino-zdravništvo, vtikal svoj nos v stvari, o katerih niti pojma nima!
S. L. S. zastopnica vseh stanov.
Gospoda! Z nasprotnim katndida-fom sem pri kraju. Sedaj pojasnim stališče S. L. S. Liberalci pravijo, da smo sovražni Ljubljani. To je največja laž, ki jo ponavljajo. Če bi mi sovražili Ljubljano, no, potem bi jo hladnokrvno prepustili liberalcem, da jo razcefra-jo. Saj veste, da kjer so liberalci tam je smola, in gre vse skupaj v konkurz. Saj poznamo dovolj žalostnih vzgledov iz zadnjega časa. Zlasti razni Ribnikar-ji so kakor nalašč za to ustvarjeni, da privedejo Ljubljano na rob propada.
Mi želimo, da se ustvarijo vsi predpogoji, da se cvetoče razvije obrt in trgovina. Saj Ljubljana mora postati važno središče slovensko in obrti in trgovine. In za to je treba predpogojev, katerih prvi je mir. Kričaštvo še ni pospešilo nobene stvari, še manj trgovine in obrti. Mi smo žc dokazali, da nam je resno vprašanje, zlasti obrtno. Obrtnik in trgovec, ki le količkaj stvarno presodi ta položaj, bosta z mirno vestjo šla na volišče za našega kandidata.
Veliko prahu je dvignilo liberalno časopisje glede uradnikov. Lagali so o dr. ŠusteršiČevem govoru, da se je kadilo na vse strani. In vendar je dr. Šusteršič rekel, kar uradniki sami žele, da jim privošči službeno pragmatiko, časovni avanzma, ali zahteval je reformo uprave. Ta reforma pa je potrebna, ker so še drugi davkoplačevalci, ki bodo nosili bremena in ki. imajo torej tudi prvo besedo. Uradniki bi morali biti hvaležni, da se je izgovorila beseda, ki pravi, da je treba to vpraša-
nje rešiti velikopotezno. In nazftdnjp je tudi resnica, da uradniki, vsaj ljubljanski, niti ne marajo tega, kar ponuja vlada. Naj store gg. uradniki, kakor hočejo, resnica pa ostane, da jim niti liberalci, še manj Ribnikar, ne (bodo pomagali niti za en korak naprej. Uradništvo slovensko hi moglo dosegati uspehe samo, če so naslonjeni na najmočnejšo stranko v deželi. To sioji.
Gospodje! S. L. S. je postavila za kandidata obrtnika in hišnega posestnika. Anton Rojina naj pomeni zlati most, ki naj zveže deželno stolno mesto z deželo. In potem bomo šli na delo, na veselo delo za boljšo bodočnost našega mesta. Naj odločuje razum Ljubljančanov: Dne 31. oktobra oddajmo glasove našemu kandidatu. (Živahno odobravanje.)
XXX
KANDIDAT ANTON ROJINA.
V »Rokodelskem domu« so imeli volilci S. L. S. za Kolodvorski okraj sinoči volilen sestanek, ki ga je vodil predsednik zvršilnega odbora S. L. S. v Ljubljani g. dr. Gregorič. Volilcem sc je predstavil kandidat S. L. S. gospod Rojina, ki je med drugim izvajal:
Obrtnikom pravico!
S. L. S. je postavila mene za kandidata zato, da bi dobili tudi ljubljanski obrtniki svojega zastopnika v deželnem zboru in zgolj zato, da se pokaže tudi obrtnik, sem prevzel kandidaturo.
Kako napadajo liberalci obrtnika.
Odkar je proglašena moja kandidatura, se je spravil Ribnikar na-me. Včeraj se je v celem svojem govoru pečal z menoj, češ, da nisem zmožen, kakor bi bil zmožen edinole Ribnikar. Tako orožje, kakršnega se poslužujejo zdaj liberalci proti kandidatu S. L. Š., po mojem mnenju ni moralno.
Povest o klopeh, ki tlačijo liberalce.
Predbacivajo mi, da sem delal za svoj žep in pa da delam kot član ljubljanskega posvetovalnega sveta zase in za svoje prijatelje. Najbolj jim tiče tiste klopi v želodcu, ki sem jih napravil v mestni posvetovalnici. Stvar je bila taka-le: Po prejšnji navadi so hoteli na magistratu pod roko oddati tiste klopi neki tvrdki. Ko sem izvedel za to, sem protestiral iti predlagal, da naj se o oddaji klopi obvesti sedem znanih ljubljanskih tvrdk, da stavijo lahko svoje ponudbe. To, kar sem predlagal, se je tudi zgodilo in tvrdke so stavile svoje ponudbe, da sem jo stavil tudi jaz, imam menda vsaj kot ljubljanski obrtnik in davkoplačevalec pravico. Dela pa nisem dobil zato, ker sem slučajno, kakor trde liberalci, zdaj najmerodaj-nejša oseba na magistratu, marveč zato, ker je bila moja ponudba najcenejša.
Instalacijska dela na obrtni šoli.
Ribnikar je tudi vpil, da sem bil menda jaz tisti, ki jo na. obrtni šoli povzročil oddajo inštal. del. Tu bodi povedano Ribnikarju in liberalcem, da ne oddaja del obrtne šole magistrat, marveč neki drugi posebni odbor in nima magistratni svet nič odločevati. To tudi liberalci dobro vedo, a nočejo vedeti in zavračajo krivde na-me, ki nimam pri oddaji teh del in nisem imel nobene besede. Jaz sem bil vedno za
io, 'da «9 rs.v/a a dela v prvi vrsti vedno oddajajo domačim obrtnikom. Tako pa ni sodil prejšnji občinski svet, v katerem ni odločevala S. L. S., marveč liberalci. Lahko bi so marsikaj povedalo, kako so se -n. pr. oddajala dela pri liceju in drugod. Ljubljanski obrtniki nimajo nikakega povoda, da se ogrevajo za liberalno stranko.
Ribnikar za nemški značaj Dunaja.
.raz nisem navajen razgrajati, to je res. ker sem za to, da se mirno dela. Kar iiče očitanj, kakor da bi bil jaz kak nemškutar, je presmešno. Slovenske matere sin sem in kot tak vem, kaj da sem dolžan svoji domovini. Nikdar nisem napravil take prisege, kakršno je napravil veliki narodnjak Ribnikar na Dunaju, ko je prisegel, da hoče varovati nemški značaj Dunaja. Nobene nepoštenosti nisem zakrivil, kar pa imam, sem si prislužil s svojimi rokami. (Živahno odobravanje in ploskanje.)
NAČELNIK LJUHLJANSKEGA VODSTVA S. L. S. DR. VINKO GREGORIČ
O DEŽELNOŽRORSKI VOLITVI.
Po govoru g. Rojine je govoril načelnik zvršilnega odbora S. L. S. v Ljubljani, gospod
dr. Gregorič,
ki med drugim izvaja:
Stari liberalizem izginja kot sneg spomladi.
Zadnje dni se zaletavajo liberalci v S. L. S. Oglasil se je tudi dr. Tavčar in hočem se pečati posebno s tem. kar je govoril po raznih shodih načelnik liberalne strahke.
Ako zasledujemo dosedanji razvoj volilnih bojev v Ljubljani, vidimo, da poginja prejšnja liberalna stranka kot sneg spomladi, kadar pričenja žareti solnce. Vidimo, da stopa, na površje najradikalnejše levo krilo liberalne stranke. Videli smo to, ko so kandidirali Reisnerja, videli, ko so kandidirali v državni zbor dr. Ravnikarja, krono so si pa postavili liberalci zdaj, ko kandidirajo Ribnikarja, ki pomenja super-lativ ekstremnega radikalizma. S. L. S. mora računati z dejstvom, da se ji je treba boriti zdaj z najradikalnejšimi elementi liberalne stranke, ki so podjarmili stare liberalce, ki so se morali udati in sedaj blagoslavljajo tiste, ki so jih prej proklinjaH. (Burno pritrjevanje.)
Dr. Tavčar in dr. Triller morata voziti ' Ribnikarjev voz.
Ako pomislimo, kako so stari liberalci, in to še ni dolgo, pisali o Ravnikarju in o Ribnikarju, in ko vidimo, kako piše zdaj »Slovenski Narod« in i kako mora hvaliti Ribnikarja, ki ga je prej napadal in kako morata držati stremena Ribnikarju dr. Tavčar in dr. Triller, si lahko mislimo, da so najra-dikalnejši elementi liberalne stranke popolnoma podjarmili starine in jih vpregli v svoj triumfalni voz. To, da mora »Slovenski Narod« peti tisto pesem, ki jo gode Ribnikar, kaže popolno dekadenco, popoln propad stare liberalne stranke. Starini so šli k mladi-nom v Kanoso, šli so sicer s težkim srcem, natihoma gotovo kolnejo, ko morajo hoditi po shodih za Ribnikarja po kostanj v žrjavico, a ravno to tudi ka-
že, da prihaja v liberalni stranki na površje radikalizem.
Koliko je že dozdaj škodoval radikali« zem Ljubljančanom.
Ogledati si hočemo dejstvo, kaj da pomeni radikalizem osobito za Ljubljančane. Radikalizem je najhujše zlo in ni ga človeka, ki bi mogel popraviti napake, ki jih zagreši radikalizem. Morebiti ima kake trenutne uspehe, a kmalu se pokažejo posledice političnega mačka, ki jih čutijo prebivalci, trpi narod, ki nasede radikalnim življem.
Vam ni treba gledati daleč nazaj, da si predočite posledice radikalizma. Poglejmo samo tri leta nazaj. Vsem so še danes pred očmi tisti dogodki, ki nam še zdaj tako neizmerno škodujejo. (Živahno pritrjevanje.)
Radikalizem organiziral Nemce.
Ti dogodki, ki so jih povzročili liberalni radikalci, so organizirali Nemce, ki so zdaj v našem mestu tako močni, kakor niso prej nikdar bili. (Burno pritrjevanje.) Pomisliti moramo, kako neizmerno so škodovali ti dogodki in še škodujejo našemu meščanu, trgovca in obrtniku. Tistty ki so te dogodke povzročili, so se skrili, kajti kaznovani so bili le tisti ubogi nahujskanl mladi ljudje po znanih radikalnih vodilnih življih. Če bi obstajala vsevedna pravica na svetu, bi morali biti kaznovani tisti, ki so res povzročili te obžalovanja vredne dogodke pred tremi leti. (Burno pritrjevanje.)
Obžalujem tiste osivele liberalne politikarje, dr. Tavčarja, dr. Trillerja in druge, ker slepo slede radikalnim življem. Mladini so vpregli v jarem starine, ki morajo zdaj biti pokorni sedanjim mladim diktatorjem liberalne stranke. (Burno pritrjevanje.)
Gospodarska škoda, ki so jo povzročili radikalni življi.
Posledica tistih po radikalcih uprizorjenih obžalovanja ;vrednih dogodkov je bila gospodarski boj, ki je našemu narodnemu gospodarstvu veliko škodoval. Vsled gospodarskega boja sta zvišala mogočna denarna zavoda Kranjska in Ljubljanska mestna hranilnica obrestno mero za četrt od sto. Kaj to pomenja? To pomenja, da morata plačati kapitalistom oba zavoda na obrestih zdaj vsako leto 225.000 K več! To pomenja, da morajo dolžniki, in to so v prvi vrsti hišni posestniki, plačati obema zavodoma na obrestih 150.000 K več vsako leto! To pomeni pri vlogi 90 milijonov kron obeh zavodov in 60 milijonov kron posojila, da imata oba zavoda zdaj 75.000 K dobička manj kakor sta ga imela prej! Povišano obrestno mero plačajo dolžniki, ljubljanski meščani. O tem niti ne govorim, koliko so te radikalne demonstracije škodovale osebnemu kreditu (Kes je! Pritrjevanje. Ploskanje), kakor tudi ne, kako da to vpliva na cene stanovanj.
Mi, ki smo politično tako šibki, ta« ko slabi, se moramo izogniti vsemu, kar nas gospodarsko slabi. Vsak je zalo dolžan, da z vzemi silami deluje proti tistemu radikalizmu, ki je zdaj na površju liberalne stranke. Radikalizem pomenja to v povestnici naroda, kar pomenja skok v razvoju narave. Vsak skok v razvoju je pa škodljiv.
CJd srebrneh žlic in tku naprej.
Mem kustajnarja, ke predaja pečen maroni z Rožnpoha tam nasprut pošte, sm šou ta teden glih, ke je gespud Mulavrh glihu za kostajn:
»Pu čim je dons kostajn?« prašu jc gespud Mulavrh in zaČou ružlat iz krajcerjem pu varžet.
»Pu tre za una soldl!« udguvuru je kustajnar in brklou naprej iz rukam pu ta železnem rešete.
»Oho; tu je pa predrag! Men b ga dau žiher mal cnej, ke sm stalna toja kuntšoft in ga kupom usak teden gvišn ia nar rhn za dva solda.«
»Na. more ga dat; ma ga je draga kostajn leta?, ampak dobra kokr sama cuker.«
»No, pa enga uš dau saj pu vrh, a ne?«
»Ja, gespud; enga um dala na vrh, zatu ke ga na morm use spodi u škr-nicl djat —--«
»Pejdnopejd; kua uš glihu iz sru-makam za en kostajn! Misleš, de t u zastojn hodu u žerjauca pu kostajn? Sej ti tud na hodeš zastojn, drah s pa še hI, kokr kustajnar, če prou se tulkat u parkle na spečeš, kokr ta revež,« pu-svaru sm gespuda Mulavrha in tou jt naprej preko tistem Jurmanuvem špe-glarn ti narudneh farbah, ke jh ma ubešene u Šelenburgu ule nad soja šta-cuna, de iz nim leberalne rodalube Stanka, čš: če ste res tak narudnaki, kokr sc delate, zakaj pa na noste take špegle, ke maja ena šipa rdeča, ena pa plava; kokr jh mam jest nad štacuna ubešene? Pu takeh špeglah h se saj spuznal, de ste rodalubi, pu vašem ub-našajn in pu vašeh deleh vas tku nu-bedn urah na more za rodalube spu-znat.
»Holt, Pepe! Kam pa, kam pa tku hetiš?« zaderu se je nad mana gespud Mulavrh, ke me je zagledu za sojem hrbtam. »Čak no; ena beseda mam iz taba za guvort!«
»Na utegnem! Morm jt hitr na Tržaška cesta h Ublake na placrešpehtar-ju shod.«
»Bejž, bejž! Misleš, de brez tebe na uja upravi?«
»Upravi uja. že! Kulkaf sa že lebe-raici kej upraui, ke mene ni biu zraun, amnak useli narobe. Dons me ie Da ge-
spud placrešpehtar za božja vola prosu, de nej gvišn pridem; sej drgač b na šou; prou gvišn, de b na šou.«
»Eh, edn več al pa mn. Jest mam pa iz taba prou neki važnga za guvort.«
»Res na morm. Jest sm dau soja beseda gespud placrešpehtari, de um pršou in de um prou za gvišn useli, ke-dr u kej fajnga puvedu, zaupou: Fej! al pa škandal!, kokr me je naprosu. Pol videš, de se na morm iz taba me-det.«
»No, če je res taka sila, te um pa mal puspremu, pa se uva pu pot pu-menila.«
»Tist me pa veseli; sej iz taba pridom tku mal kerkat skp, ke tečiš zmeri u kavarn, al pa pr »Rože« med rožcam in u rožcah,« in gespud Mulavrh se me je prjeu pud pajzdha in šla sma u šrit pučas preke Tržašk cest.
»No, kua b se rad iz mana pugu-vuru?« pudrezu sm ga čez en čas, ke le ni tou nubene zint in je caplou zraven mene zamišlen, kokr tist, ke ureme za pratke skp sestaula.
»Na zamer, de sm kar tih,« upra-vičvou se je Mulavrh in se puprasku za ušesom. »Jest res na vem, kuku b prouzaprou začeu, de b se zastupila?«
»I začn kokr čš, beseda u pa že beseda prncsla. Kulkat. placrešpehtar na ve, kuku b začeu, pa vnder pu cela ura naprej in naprej fefla.«
»Ja, prjatu, Idi plahtat, tu je lah-ku, tu znam jest tud! Puglej, kuku znama u »Siuvcnskmu Namde« vuliuce plahtat. de sa klerekalci iz Nemcem
zvezan in de sa se u kazin na nemškem vuliunem shode pusvetval, Če b na blu ta nar bi pameten, kar kandedata Ru-jineta u deželn zbor volt, ke glih tku iz Nemcem drži.«
»Oho, tu pa ni lepu! Tu je pa ena lumparija, če Nemci res niša tu govori u kazin, kar »Narud« in »Jutr« trobta med svet!«
»Stoj, prjatu, de zguvarim! Sej Nemci sa u kazin res tu guvorl in se delal, kokr de b bli ta narveč prjatli ud Sluvenske Ludske Stranke, ampak mi sma jh preh, ket nim prjatli, nakaj-fal, de nej tku guvareja, de iz tem kle-rekalcem kredit pufrderbaja, nazadne nej pa le sojga kandedata pustauja.«
»Tu je pa še več lumparija!«
»Na boš, Pepe; tu je vuliun manever! Zamerki s, Pepe: usaka taka lumparija, ke ja mi vn spelema, je vuliun manever in ne lumparija. Lumparijc sa sam tist, kar klerekalci nardeja, pa Če tud nisa iumparije.«
»No, no, kokr vidm, ste pa leberalci res čudn patroni. A tula s m mou za puvedat, nč druzga?«
»Čak no! Tu t nism mislu puvedat; sej tu b mogu ti že sam vedet. Men neki druzga na src leži, men srebrne žlifce na src ležeja, de t puvem brez ukulstau; srebrne žlice, kere je dohtar Taučar u štari pr Matjan na Turjaškem trge spet naprej prnesu.«
»Kua pa greja dohtar Taučarjuve srebrne žlice teb am? Nej guvari ud žlic, če se mu lub in če nima bi pamet-nga za puvedat. Ma«rari če cela kuhn-
Škodljiv je za'o tudi radikalizem, škode pa ne trpe radikalci, marveč narod. (Burno pritrjevanje.)
Na adre o dr Tavčarja.
Dr. Tavčar ^e je na svojih zadnjih shodih bavil tudi z mojo malenkostjo. Upravičeno je tedaj tudi, da mu tu odgovarjam.
Dr. Tavčar je moji osebi očital, češ, zakaj da se vmešavam kot uradnik v politiko. P ed vsem nag*ašam, da svojo službo vestno izvršu.em in da delujem na političnem polju le v svojem prostem času. Kar pa se tiče osebnih napadov name, pa dr. Tavčarju tole: Jaz nisem surov in ni~;em nikdar in nikdar ne bom osebno žalil političnih nasprotnikov. Stojim na stališču, da napadi na osebe, ki reprezentirajo stranko, teh ne zadenejo. Rečem pa to-le: Zato, da se rabijo v strankarskem boju osebne psovke proti političnemu nasprotniku, ni potreba nobene akademične izobrazbe, zato zadostuje še tako nizka izobrazba. Obžalujem, da se tako izobražen mož, kakor je dr. Tavčar, ne more odvaditi, da ne bi osebno žalil političnega nasprotnika. (Burno pritrjevanje.)
Kaj bi moral dr. Tavčar storiti glede na Rlbnlkarjevo povestjo o dolgih prstih.
V najhujšem strankarskem boju ne gre, da bi kdo očital nasprotniku brez dokazov nereelno postopanje. Ribnikar je pa očital deželnemu odboru, da ima dolge prste. Kaj je to, dolgi prsti. Če to komu očitam, s tem rečem, da je kradel. In če se to očita korporaciji, kakršna je deželni odbor, se moi"a ta proti takemu očitku braniti in zahtevati zadoščenje. V tem deželnem odboru, kateremu je očital Ribnikar dolge prste, sedi tudi dr. Tavčar. Dr. Tavčar bi se bil moral dvigniti in že iz kole-glalnostl z vso odločnostjo obsoditi to skrajno žaljivo predbacivanje! (Tako je! Ploskanje.) Sveta dolžnost liberalne stranke bi bila, da izbacne iz svoje srede človeka, ki trdi tako neresnico, da tako pokaže stfoj odpor proti takemu nedostojnemu orožju. Ako bi kdo kaj podobnega iz naše srede očital prejšnjemu liberalnemu občinskemu svetu brez dokazov, bi bil j^z tisti, ki bi zahteval, da se krivec izbacne iz naše stranke. (Burno pritrjevanje.)
Adolf Ribnikar in uradniki.
Radoveden sem, kaj porečejo naši deželni uradniki k tej kruti razžalitvi deželnega odbora, te najvišje avtonomne oblasti v deželi in koliko izmed njih bo glasovalo za Ribnikarja. Radoveden sem pa tudi nadalje, koliko pristašev bo dobil Adolf Ribnikar pri drugih uradnikih, ki morajo vedeti, kaj pomeni avtoriteta in kake posledice lahko nastanejo, če tisti, ki so v prvi vrsti poklicani varovati vsako avtoriteto, t. j. uradniki, tako nastopajo v javnosti.
Vsi smo moralično zavezani, da varujemo in da se potegujemo za deželni odbor, ki reprezentira eksekutivo našega parlamenta, to je, deželnega zbora in le obžalovati je, da se najde kdo med tistimi, ki bi v prvi vrsti morali braniti ugled te korporacije pred takimi nezaslišanimi napadi, podpirajo in spremljavajo tega napadalci pri njegovih javnih nastopih. Mislim, da mi ne more nihče v zlo šteti te sicer ojstre, a resnične besede. (Ploskanje.)
ska. pusoda naprej prnese, tu teb nč am na gre.«
»Tu ti prauš, jest pa pravem, de je dohtar Taučar nalaš mene špiknu iz žlicam zatu, ke jest na držim iz plac-rešpehtarjam. Zatu sm pa tou jest tebe prašat, kua m je za strit, de mu sapa zaprem in de ga udvadem ud takeh nasramneh štenkari ?!«
»I, pust dohtar Taučar ja in pa tud žlice pr gmah, pa u use dobr. Dohtar Taučar je že tku sam nase jezen, ke more na stare leta hodet pu štarijah in soja pulitka punujat ukul gostu, kokr Hučevar tržaške fige in pumaranče na »hoch oder nieder«; pol ni čudn, če se "čas ub kerga ubregne; sej se tud krava-. če ja ke srbi, ub ta nar bliži drvu "bčuha, in ti s vnder dohtar Taučari dost bliz.«
»Ti že lohka tku guvariš, ke t žlice nČ am na greja. Če pa teb ker kašna Pud nus da, s pa tud vs u luft.«
»Jest u luft? Kdu te je pa spot tu naplahtou? Jest s še glihc na strim, če kerga glih koža srbi in se ub mene pu-praska. Viš. glih unkat m je »Jutr« na-Prej vrgu, de sm srou in de sojo sro-vast pu »Sluvence« usaka sebota stresam. Jest pa na tu nč druzga na rečem, de, ka" se pisajna am tiče, sm jest pre-ke »Jutre« kuhan, pečen, pohan in še bušrekan ne pa srou in ush pet b s zi'ier »Jutr« uhliznu Če b mou ukul eebe tku spudobne Idi, kokr je
Soiiatu Pepe iz Kudeluaa.
Boj v Ljubljani bomo naaalJevalL i
Očita mi tudi dr. Tavčar, da vedn<^ propadem pri volitvah. Gotovo ni nobenega tako naivnega pristaša bodisi liberalne, bodisi naše stranke, da bi pričakoval padec tako močne liberalne trdnjave, kakor je Ljubljana, že po enem ali dveh udarcih. To pa rečem: Če bi meni šlo samo za mandat in za drugega nič, bi ga gotovo v sigurnem volilnem okraju naše stranke dobil. Ker mi pa gre za organizacijo Ljubljane, katero od mladih nog poznam, sem prevzel zaradi organizacije kandidature v Ljubljani in uspeh kaže, da napreduje od volitve do volitve, ker se število naših volilcev vedno množi in gotovo ni več daleč tisti moment, ko bo večina volilcev na strani S. L. S. (Pritrjevanje.)
Adolf Ribnikar in »liberalno«« mestno gospodarstvo.
Na svojem shodu je Adodlf Ribnikar tudi vehementno napadal zanemarjeno občinsko gospodarstvo ljubljanske klavnice, glede na preskrbo živil. Ne vem, je li to storil iz nevednosti ali pa izzlobnosti nasproti stari-nom. Če je to storil iz nevednosti, govoril je sicer resnico, je dokazal najbolje istinitost naše kritike o prejšnjem liberalnem gospodarstvu v Ljubljani, katero je v svojem 201etnem neomejenem gospodarstvu dosledno zanemarjalo najvitalnejše potrebščine ljubljanskega prebivalstva. Če je pa to storil iz zlobnosti, hotel je pokazati zdaj svojo radikalno silo nasproti starinom, češ, vi morate vse prenesti, kar vam »jaz« diktiram. In v resnici se ni upal nihče izmed navzočih starinov ure j šn jih občinskih svetovalcev niti z eno besedico protestirati proti levitom, katere jim je bral njih radikalni seedanji poveljnik gospod Adolf Ribnikar.
Vkročeni »Slovenski Narod«
se pa tudi ni upal črhniti besedice. Tisti »Slovenski Narod«, ki je poprej vsakega na najvehementnejši način napadal, če se je le upal najmilejšo kritiko izreči prejšnjega liberalnega gospodarstva na magistratu. »Leibjour-nal« Ribnikarjev, »Jutro«, elegantno molči in prepusti blamažo »Slovenskemu Narodu«. Če bi bili zborovalci na tem shodu dosledni in »pravi« liberalci, bi morali postaviti govornika pod kap, ker jih je tako javno pred vsem svetom osmešil.
Kaj je pozabil povedati Adolf Ribnikar.
Ribnikar bi moral v svoji kritiki liberalnega mestnega gospodarstva dosledno naglašati, da naj bi bil prejšnji ljubljanski liberalni občinski svet raje porabil tisti denar, katerega je izdal za razne nepotrebne stavbe v Ljubljani, porabil za tako nujno potrebno preureditev klavnice in zgradbo tržnice, ker s tem bi se izdatno znižala draginja živil, medtem ko nimamo Ljubljančani od teh raznih Hribarjevih zgradb kakor Tivoli, Mestni Dom itd., itd. nič drugega, kakor škodo, ker se morajo plačevati ogromne obresti od neproduktivno naloženega kapitala. (Pritrjevanje.)
Dobro utajeni kontumačni lilev v klavnici bi našim mesarjem in vsem Ljubljančanom veliko več koristil, kakor pa skrajno zadolženi in nepraktično urejeni nestvor mestnega arhitekta, ki se imenuje hotel Tivoli.
S tem mislim, sem Vam gospodje volivci, narisal pomen sedanje volitve za Ljubljano, kakor za politični razvoj našega naroda sploh in le želim, da bi ljubljanski volilci sledili doslednim korakom S. L. S., ki gotovo želi razvoj in korist Ljubljane, kakor tudi ccle dežele.
Agitirajte povsod za S. L. S. s tem, da pridobite kolikor mogoče glasov za našega kandidata, ki je
ANTON ROJINA, mizarski mojster in hišni posestnik v Ljubljani.
OH zbor.
Dunaj, 27. oktobra 1911.
Nemški: Non possumus.
Da Nemci nc bodo z veseljem pozdravili čeških zahtev in pogojev za vstop v novo delovno večino, to je bilo vsakomur jasno. Ker pa so jih »a limi-ne« odbili, je nov dokaz, kako globoko so padli potomci nekdanje mogočne nemške, levice. V nemški narodni zvezi, ki hoče biti državna stranka in elita v stvom poslancev Wolfa, Pacherja in ukazuje levo radikalno krilo pod vodstvom poslancev Wolfa, Pachereja in Rollerja. »Neue Freie Presse«, ki nima v zbornici nobene stranke, narekuje 1akt'ko nemškim antisemitom in agrarcem. Narobe svet, ki pa je mogoč v Avstriji. In tako je parlament zopet obtičal v pesku, ker hoče nemški Mi-I hclj, da mu šc nadalje tlačanijo vsi nc-
nemški narodi. Tudi treznejši življi v nemškem taboru, kakor sta n. pr. dr. Steinwender in dr. Stolzel, se izgovarjajo, da so češke zahtevo pretirane. Ne pomislijo pa, da se Čehi ne usiljujejo v vladno večino. Danes je Gautsch v svojem govoru odločno zavrnil to neresnično trditev. Bil je on sam, ki je kot ministrski predsednik povabil češke in druge poslance, naj ga podpirajo, da more parlament pričeti in nadaljevati parlamentarno delo. Da so mu tudi češki poslanci naznanili svoje pogoje, jo vendar naravno, saj najpriprostejši delavec hoče vedeti, kaj mu bode ^lačal gospodar. Tlaka je odpravljena in Zastonj je umri. Češki poslanci pa sami dobro vedo, da vsem njihovim zahtevam ne moro čez noč ugoditi noben ministrski predsednik, tudi ko bi bil dr. Kramar.
Nekatero češke zahteve so take, ki se morejo uresničiti šele v bližnji bodočnosti. Ako pa zahtevajo dva ministra češke narodnosti, ta zahteva gotovo ni ore tirana, ako si ogledamo sedanji kabinet, v katerem sta poleg dr. Hochenburgerja in drueih nemških ministrov samo Marek in Zaleski kot zastopnika slovanskih strank, ako barona Gautscha ne prištevamo nobeni stranki. Kaj sedaj? Ali naj zbornica otepa samo nujne predloge in kuje resolucije, s katerimi se polnijo časniki in steno-grafski zapisniki? Ako so Nemci prenesli v kabinetu češka ministra Brafa in Začka, mogli bi prenesti tudi dva češka uradnika. Jalovi so torej vsi nemški izgovori, cla Slovani ubijajo parlament.
Steinwender in Bilinski.
Za ministrskim predsednikom, o čegar znamenitem govoru smo včeraj poročali, sta danes govorila še dr. Steinwender in dr. B i 1 i n s k i. Oba sta vzbujala mnogo pozornosti skoraj cele zbornice, ker govorila sta v imenu onih velikih strank, na katere v prvi vrsti računa baron Gautsch pri sestavi nove vladne večine. Ni brez pomena, da je nemško-narodna zveza ravno dr. Steinwenderju poverila nalogo, da zastopa njeno stališče. Dr. Steimvender je isti, ki vedno in vedno priporoča zvezo s Čehi in se ne boji vsakemu zabrusiti svoje mnenje v obraz. On je. ki vsak dan trobi svojim tovarišem, da je v Avstriji odzvonilo nemški hegemoniji. Brez Nemcev ne gre, brez Čehov ne gre. To je njegova pesem zjutraj in zvečer, v zbornici in v odsekih. Seveda je tudi on med istimi, ki zahtevajo, da si morajo Čehi šele zaslužiti plačilo. V tem zmislu je govoril tudi danos, nato pa neusmiljeno, kakor samo on zna, razmesaril državni proračun, kakor ga sestavljajo vse vlade po-vrsti.
In dr. Bilinski je — kakor pravi stari Kranjec — namazan z vsemi »žav-bami«. Gladka je njegova beseda, kakor mačja taca, ki pa tudi zadene v živo. Delil je moralne zaušnice na levo in desno.
Govor Bilinskijev je bil govor za politične gourmande, poln velezanimi-vih političnih pointov. Tako govori človek, ki čuti v sebi poklic, nostati v težavnih razmerah ministrski predsednik. Bilinski je dal v najlepši obliki baronu Gautschu razumeti, cla se v mnogih stvareh ne strinja ž njim. Tudi finančnemu ministru, svojemu nasledniku je dal zaušnico, seveda nc z golo roko, ampak z rokavico. Povedal mu je, da je učenjak, a njegovi finančni načrti in metoda, kako jih hoče realizirati, je zanič. Vendar Mayer je učenjak, zatrjeval je zopet ob koncu. Denn Brutus ist ein ehremverter Mann.
V hrvatsko-slovenskih krogih Bilinskijev govor ni zadovoljil. Tudi on jo govoril le o Čehih, Poljakih in Nemcih. Vprašanje jc, ali si o Jugoslovanih ne upa govoriti, da bi nc obtežil situacije, ali pa ne reflektira na nje. Hrvat-sko-slovenski klub bo pa znal tudi Bi-Jinskiju dovolj glasno povedati, da je tudi v parlamentu in da se nc da baga-telizirati.
Jutri je šc seja, potem oclmor do 7. novembra.
lliljanska okolico.
—■ Vič. Ob sklepu občinskih volitev je propadli gosp. Tribuč zagrozil, da bo volitve ovrgel. Čakali smo na re-kurz, pa ga le ni bilo, dasi sc ga prav nič nismo bali. Predvčerajšnjim so se vršile volitve župana in ostalega starešinstva. Izvoljen je bil za župana dosedanji župan gosp. Franc Oblak. Volile so ga vse tri stranke ter je dobil razven treh vse glasove. Za prvega svetovalca ali podžupana jc bil soglasno izvoljen gosp. Ivan Končan. Ostali z manjšimi svotami glasov izvoljeni svetovalci so: gg. Petrovčič, Pirnat, Travn, Robežnik, Sojor. Trije med svetovalci so bili tudi na naši kandidatni listi.
Odkritosrčno smo iz trdne prijateljske
zveze liberalcev s sociji pričakovali ve-čega presenečenja, zlasti se vidi, da so se sociji morali precej zatajiti, da so se zadovoljili le z enim svojih. Andrejka pač zna! Zvečer so sociji in napred-njaki zmašili skupaj nekaj bakljadi podobnega na čast novoizvoljenemu županu. Nekaj balončkov, precej kričanja in pa streljanja, o katerem bomo šc govorili, so preskrbeli. Na čelu te imenitne bakljade je korakala slavna godba --- treh mož, ki navadno tudi pe-pelnično sredo dela po Viču kravalc. Godbi je pa svetil namestnik Miš z balončkom na fižolovi preklji. Da se je vprizorila bakljada, zato smo tudi mi, saj pravijo, da je gosp. župan vpričo mož izjavil, da je somišljenik S. L. S. A take bakljade, kakor je bila ta, pa ni vesel ne gosp. župan, ne noben trezno-misleč občan. Polnoči je že bilo, ko so razgrajači še kričali in streljali in to na cesti, na državni cesti. Ko se je ob zadnjih državnozborskih volitvah iz cerkvenega zvonika pri belem dnevu le trikrat ustrelilo, je bilo v lmsprotnem taboru vse iz sebe. Pravijo, da je gosp. orožnik drugi dan prišel ogledat ti3ti »nevarni« kanon, pred katerim so se nasprotniki tresli. Radovedni smo, bodo li gg. orožniki tudi zdaj kaj poizvedovali po krivcih, ali pa bo ostalo vse tajno. Ali jo liberalcem in socijem vso dovoljeno, »klerikalci« pa kmalu niti zakašljati ne. bodo smeli. Ako te vrstice ne bodo pomagale, bomo potrkali drugje. Mera potrpežljivosti jo polna. Gradiva imamo obilo. Novemu občinskemu odboru pa želimo veliko sreče in marljivega ter vzajemnega delovanja v prid cele občine. Dela je mnogo. No, delavcev se tudi nc bo manjkalo. Saj smo 24terim izročili lepo občino.
—	Katoliško slovensko izobraževalno društvo Vič-Glince vabi k gledališki predstavi, ki jo priredi dne 29. oktobra 1911 v »Društvenem domu« na Glincah. Spored: »Mlinar in njegova hči.« Žalo-igra v petih dejanjih. Spisal E. Rau-pach. Poslovenil Fr. Malavašič. Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 70 v., III. vrste 50 vin. Stojišče 30 vinarjev. Med odmori igra društveni orkester. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnice se dobivajo od sobote v prodajalni viške-ga konsuma in v nedeljo od 6. do 7. ure pri blagajni v Društvenem domu.
—	Nezaslišano! — Črnuški župan ima ocl občinskega tajnika, učitelja Ivana Cerar, strog ukaz (!), da ne sme našim pristašem dati nič izpisati iz javno razpoloženih volivnih imenikov! Ali je še kje na Kranjskem tako po-strežljivo županstvo? S takim postopanjem mislite kar zadušiti Slovensko Ljudsko Stranko na Črnučah? Nc bo šlo!
Novice iz Amerike.
—	K. S. K. Je lnota v Ameriki. Na
občnem zboru K. S. K. Jednote v Ameriki je bil na občnem zboru v South Chicagi izvoljen sledeči odbor: Predsednik Pavel Schncller, C.alumet, Mich.; I. podpredsednik Frank Boje, Pueblo, Golo.; II. podpredsednik Marko Ostronich, Allegheny, Pa.; glavni tajnik Josip Zalar, Joliet, 111.; pomožni tajnik Jos. Rems, New York; blagajnik John Grahek, Joliet, 111.; duhovni vodja Rev. Josip Tomšič, Forest City, Pa.; zaupnik Martin Muhič, Forest City, Pa.; vrhovni zdravnik dr. Jos. Grahek, Pititjburgh, Pa.; nadzorniki: Anton Go-lobitsh (Joliet, 111.), Avgust Poglajen (Chicago, 111.), John Mravinetz (Pitts-burgh, Pa.), George Thomas (Pueblo, Colo.) in John Povsha (Hibbing, Minn.); porotni odborniki M. J. Kraker (Ana-conda, Mont.), George Flajnik (Pitts-burgh, Pa.) in Peter Staudohar (Chis-holm, Minn.); prizivni odborniki: Frank Banich (Chicago, 111.), John Zulich (Cle-vcland, O.) in Frank Pctkovšek (Wau-kegan, 111.). — Jednotino glasilo ostane Amerikanski Slovenec.
—	Zla a poroka Slovenca v Ameriki. V Jolietu bosta dne 30. t. m. praznovala zlato poroko Slovenec Marko Krakar in njegova soproga. Gospod Krakar, rodom iz Belokrajine, jc eden prvih naseljencev v Jolietu.
Ameriški evharistični kongres. Peti ameriški evharistični kongres, ki je bil eden največjih, kar se jih jc doslej vršlilo v Ameriki, je zboroval pretekli teden v Cincinattiju. Navzočih je bilo 24 škofov, nad 500 duhovnikov in približno 12.000 ljudi. Nadškof Ireland je govoril o evharistiji kot sredstvu za socialno pravičnost.
Kolektivistično mesto. Iz New Torka poročajo, da se ustanovi spomladi blizu mesta Neodvisnosti v Missouri socialistična kolonija. Štirideset družin je kupilo zemljišča in izdelalo načrt za novo mesto. Razposlali so poziv na vse amerikanske socialiste, da se udeleže kolektivističnoga mosta. Voditelji socialistov so izjavili, da bodo,
ako se ta poizkus posreči, ustanoviti slične kolonije pri vseh večjih indu-strijalnih središčih.
IZJAVA.
R a d o v 1 j i c a , 25. okt. 1911.
Ker je »Slov. Narod« z clne 17. oktobra, št. 239, popolnoma neosnovano in nepotrebno napadel radovljiški cestni odbor radi eventuelnega najetja posojila pri Kmečki hranilnici v Radovljici, zato je načelstvo Kmečke hranilnice v svoji seji dne 22. oktobra soglasno sklenilo, da na to posojilo več ne reflektira in je odklanja.
Ker se dalje v dopisu na posebno zvit način skuša vzbujati v ljudstvu nezaupanje do tega denarnega zavoda, zato načelstvo z ogorčenjem vzame na znanje ta prvi javni napad, ki je neosnovan in ima h u j s k a j o č namen ter se je izvršil od napredne strani, od oseb, katere bi vsled izkazanih obzirnosti in milosti morale biti še prav posebno hvaležne rado v 1 j i š k i K m e č k i h r a n i 1 n i c i.
Ivan Bulovec,
načelnik Kmečke hranilnice.
liaiifaDsko-iurSkB vojska.
Nov hud boj pri Tripolisu. — Srbija mobilizirala eno divizijo. — Lahi hočejo zasesti otoke v egejskem morju. — Ves Egipt zoper Lahe.
Pri Tripolisu se je vršil 26. oktobra vnovič boj.
O tem boju imamo natančno poročilo samo od oficielne laške strani, ker laška cenzura ne pusti nobenih drugih poročil skozi.
Pri oficielnem poročilu je značilno to-le:
Pravi, da je turška armada, ki na-skakuje Tripolis, močna 6000 mož. Od teh se je novega napada 26. t. m. udeležilo okoli 1500 mož. S temi 1500 možmi so se morali Lahi dolgo boriti, da so jih vrgli nazaj. Turki so izgubili naj-menj 1000 mož! Kakšen strašen boj, če je od 1500 mož celih 1000 padlo! In vendar imajo Lahi zopet le — male izgube! »Natančno jih ni mogoče ugotoviti.« Laško poročanje je naravnost nesramno neumno.
O boju samem poroča »Agenzia Štefani«:
Zgodaj zjutraj 26. t. m. so Turki in Arabci vnovič Tripolis napadli. Laški zrakoplovci so dognali, kje je sovražnik, ki šteje 6000 mož, nastanjen. Vsled tega so Lahi postavili svojo artiljerijo na desno krilo, odkoder je sovražnika močno obstreljevala. V centru samem je boj bil strašen, zlasti med Henni— Mesri—Bumelianu, majhne utrdbe, ki jih je sovražnik tako silovito napadal, da je prišel utrdbam čisto blizu. Turek je poslal v boj prvi odelek v takozvani »Sclvvvarm-liniji«, rezerve so stale 5 km stran. Nato je utrdbe napadel z vso svojo silo, a bil odbit. Na levem krilu je boj bil tudi silno hud. In nas je sovražnik skušal obiti, a se mu ni posrečilo. Moral se je namreč vsled ognja 4 Krupp-baterij umakniti. Lahi so jih z bajonetom nekaj časa zasledovali. Nato je začelo prodirati laško desno krilo in je pri tem 8. kompanija 84. polka osvojila s sijajnim bajonetnim napadom neko zeleno zastavo Arabcev ter slednje vrgla nazaj do peščenih gričev. Turška artiljerija je poizkušala se n^bi postaviti nasproti, a ni mogla, ker je Turke obstreljevala »Sicilia«. Ena turška baterija je bila uničena. — Zdaj pa pride najlepše!: »Izgube sovražnika so bile jako znatne. Pustil je najmenj 1000 mrtvih in veliko število ranjencev na bojišču. Na strani Turkov je bilo najmenj 1500 mož pri boju udeleženih. (Torej so jih Lahi malodane do zadnjega moža pobili!) Naših izgub ni mogoče natančno določiti. Mrtvih in ranjenih bo morebiti 100 ali nekaj več.« — Ta del poročila je nesramen, tako bi si noben general na celem svetu ne upal poročati. V Rimu je zato občinstvo zelo razburjeno.
Poročila, ki so došla v Carigrad, pravijo, da Turki napadajo Tripolis, Homs, Bengazi in Derno in prizadevajo Lahom težke izgube. Razpoloženje na Porti je jako veselo.
Angieški listi poročajo, da so Lahi pri Tripolisu izgubil 400—700 mož. Najbržeje se to nanaša na prvi arabski napad dne 23. t. m.
Glede bombardementa v Bengaziju <*e poroča, cla so se Lahi zelo slabo izkazali. Samo pri prvem poizkusu izkrcanja so 155 mož izgubili. Lahi so čisto po nepotrebnem razrušili velik del mesta. Ubitih je zlasti veliko žena in otrok.
V Egiptu se protiitalijansko gibanje zelo širi. Laški listi pravijo, da Anglija Lahom nalašč nagaja. Tudi Francija Lahom ne cre na roko. Obe državi
mirno gledata, kako dobivajo Turki V Tripolisu pomoči iz Egipta in Tunisa. Turški častniki so potovali iz Carigrada v Tripolis skozi Egipt. Egipčani pa-birajo denarja za sveto vojsko.
Da Lahom huda prede, dokazuje poročilo, da je laško brodovje dobilo nalog, da zasede otoke v egejskem morju.
Srbski poslanik Nenadovič je Porti naznanil, da je Srbija iz varnostnih ozirov mobilizirala drinsko divizijo.
»Tanin« pravi, da je turško vojaštvo v Tripolisu z vsem preskrbljeno, da lahko deželo leta in leta brani. Tripolis bo postal za Italijane veliko pokopališče.
Dnevne novice.
-f »Rana na našem narodnem telesa so demonstracije 20. septembra« je
dejal dr. Tavčar na shodu 25. okt. t. 1., ko je priporočal — kandidaturo Adolfa Ribnikarja. Čudno, da se dr. Tavčar takrat ni ugriznil v jezik! Dr. Tavčar se je nato silno naivno pritoževal, zakaj mi ne pustimo teh demonstracij pri miru. G. dr. Tavčar je mnenja, da sme samo on streljati; mi pa tega njegovega udobnega stališča ne bomo več upoštevali, ampak vsak strel vrnili. V eno-mer se liberalno časopisje laže, da je gotovih imenovanj S. L. S. kriva, da vsako preziranje Slovencev ona zakrivi. To ponavlja venomer tudi liberalni kandidat Adolf Ribnikar, ki bi imel največ povoda, da nas s takimi neresničnimi napadi ne izziva. Pa tudi dr. Tavčarju se nič ne spodobi mlatiti z neresnično zvezo z Nemci, ko vendar ve, da je kar trem ljubljanskim sokol-skim starostom dokazana resnična zveza z Nemci in ker ve, kaj je on sam govoril o junakih in nesrečnih nasledkih 20. septembra. Mi smo s pravim samozatajevanjem molčali o glavnih aranžerjih 20. septembra, če pa se nam podtikajo nasledki 20. septembra, namreč oslabljeno slovensko stališče, tedaj je naša sveta dolžnost, pokazati na resničnega krivca. Le najbolj neumen človek bo mislil, da je bil tak odgovor, kakršen se je izvršil po ptujskih dogodkih v Ljubljani, koristen za Slovence. Železno pest je poklical na nas. Izvešt-ni aranžerji tedaj niso hoteli skupnega odgovora Slovencev na ptujske dogodke, ker so vedeli, da bi bila mirna notranja gospodarska organizacija v korist. vseh Slovencev, zato so pa aranžirali nesrečni shod na svojo roko in izzvali so pred kazino dogodke, zaradi katerih je tekla slovenska kri, zaradi katerih so tudi mnogi izmed naših trpeli in so se Nemci okrepili, dočim je
pravi provzročitelj vsega bil še do danes skrit. Ne samo na političnem polju, tucli na gospodarskem polju nam je ta «politična oslarija«, kakor jo je blago-; volil nekoč nazvati sam dr. Tavčar, napravila mnogo škode in sam je s prstom kazal na mladine, »katerih politično delo povzroča stranki le škodo.« Ali niso Hribarja in liberalno gospostvo na magistratu vrgli dogodki 20. septembra, ali niso nekateri mladini zagrešili take nepoštenosti, da bi mladini niti ust ne smeli odpreti o »deželnem gospodarstvu«; izvestnim ljudem je dokazano, kako so kar cele liste trgali iz poslovnih knjig. Pri drugih pametnih strankah se taki struji pokaže vrata. Liberalna stranka, oziroma njeni voditelji pa nimajo več prave moči ter so se zbali tistega kričaštva, o katerem so še nedavno pisali, da »samo zgago dela«, da so »nespametni otročiči«, »politično vajenštvo«. Mi smo pa prepričani, da se mora slovenska javnost v korist slovenskega političnega in gospodarskega napredka očistiti od tega kričaštva; in zato bomo brez strahu, kadar bo hotelo kričaštvo svoje grehe naprtiti na druge, kazali na njen 20. september in tudi pokazali, če bo treba, na pravega krivca. To pa pravimo: Naj ne kriče o narodnosti ljudje, ki so s svojo nerodnostjo in s svojim hujskanjem najboljše organizirali Nemce in ki so s svojo omejenostjo zakrivili največ naših narodnih neuspehov. Slovenski uradniki, slovenski ob tnlkl, vil davkoplačevalci vedo, koliko jim je tako kričaštvo v kratki dobi že škodovalo, zato pametnim ljudem v torek odgovor ne bo težak!
-f Ambrus. Na, velikem shodu v nedeljo je drž. poslanec Jaklič poročal o državnem zboru. Označil je stališče stranke v draginjskem in uradniškem vprašanju. Volilci so bili z izvajanjem zadovoljni, odobrili so postopanje stranke na Dunaju in izrekli zaupanje svojim poslancem. Ker se vrše v kratkem volitve v občinski odbor, je g. župnik Žavbi priporočal ljudem disciplino ob volitvah in jih opozarjal na veliko važnost volitev za celo občino.
Brezmejna liberalna zlobnost. Ne dolgo od tega, jc imelo nekje na Gorenjskem kmečko dekle nezakonskega otroka. Stvar samanasebi je sicer žalostna, a žalibog pri nas ne več tako redka, kakor včasih. Dekle je imelo posebne vzroke, zakaj ne pove imena nezakonskega očeta. Ta jo je namreč prosil, naj ga zamolči zaradi ljubega miru v družini. Ker dekle ni hotelo povedati imena očetovega, so liberalci takoj iztaknili, da ima otroka s svojim bratom, ki je kaplan. Seveda sedaj dekle ni moglo več molčati in je šlo v
VSTAJA NA KITAJSKEM.
Iz Berolina se poroča, da so lastni vojaki usmrtili v Čentovu podkralja dežele. Čao. Vojaki so prestopili k vsta-šem. V Pekinu je prebivalstvo vsled vstaje preplašeno in sodi, da cesarske čete ne bodo premagale vstašev. 180
kilometrov od Ilankava so vstaši zopet napadli cesarsko armado in jo popolnoma porazili. Iz Šangaja sc pa poroča, da so zasedli vstaši mesto Kanton (drugo glavno mesto Kitajske) in da že prodirajo proti glavnemu mestu Kitajske, Pekinu.
Kitajska cesarska rodbina in višji kitajski državniki.
1. Mlada cesarica-vdova. — 2. Petletni cesar Puyi Hsuan-Tung. — 3. Princ Su, notranji minister. — 4. Princ Tsaitže, finančni minister. — 5. Princ regent čun s svojimi otroci. (Desno spodaj
mladi cesar.) — 6. Princ Hing, predsednik državnega sveta in zunanji minister. — 7. Admiral Sah, poveljnik kitajske mornarice. — 8. Jing-Čang, poveljnik vladnih čel.
Ljubljano k zastopniku, da prime nezakonskega očeta. Po vsem Gorenjskem so liberalci deloma po časopisju, doloma z osebnim raznašanjem oblatili ime dotičnega duhovna. Dne 24. oktobra je pa nezakonski oče dotičnega otroka podpisal v pisarni dr. Pogana izjavo, cla je nezakonski oče navedenega otroka, se zavezal plačati prehrano otrokovo in pa stroške zastopnika. Radovedni smo, če bodo liberalci še naprej po svoji stari navadi lagali in čast kradli.
+Prezentiran je za župnijo Stari trg pri Ložu S. g. Janez K r o m a r, župnik v Šturijah.
—	Tolovajstvo kamniških liberalcev. V petek, na, dan volitve, je prišel nek mož, bivši župan iz ljubljanske okolice, obiskat starega prijatelja župnika v kamniški bližini. Mož niti vedel ni, da so volitve; šel je v kavarno spiti eno kavo ter ondi povedal, da je prišel obiskat tega in tega župnika. Mirno, nič hudega sluteč, je zapustil kavarno. Komaj je bil zunaj, so ga tolovajsko napadli trije liberalci, -lnu vzeli ruto in klobuk, ga začeli kamenati ter so ga vrgli na tla, da je ondi nezavesten obležal. Spremljali so tolovajstvo s priimki: »Ti farški hudič, šc danes boš crknil« itd. Mož ima poškodovane roke in nogo ter je ves potolčen. Celo noč jo ležal zunaj. Grozni so nasledki liberalizma. Niti miren, tuj človek ni varen življenja pred takimi divjaki. Žalostna zadeva je že naznanjena sodišču.
—	Nadškof Dvornik zdrav. Vest nekaterih hrvaških listov o težki bolezni nadškofa Dvornika sc ne potrjuje. Nadškof je zdrav in sc kakor običajna nahaja na Suša.ku.
—	Stenski koledar za leto 1912 ja izšel v lepi izpeljavi v tiskarni J. Krajec nasl. v Novem mestu. Cena 40 h, s poštnino 10 h več. Za Ljubljano in okolico ima zalogo prodajalna »Katol. tisk. društva« (prej Ničman) v Ljubljani.
—	Nov telovadni odsek Orla. V Št. Janžu na Dolenjskem se je ustanovil v nedeljo 22. oktobra telovadni odsek Orla. Ustanovni shod Še je vršil javno ob obilni udeležbi zunaj pred izobraževalnim domom. Brat Jeločnik je razložil vsem postanek vse naše mladinske organizacije, nje temelje, pomen in vzore. Razpoloženje na shodu je bilo kar najboljše. Imeli smo pač najlepšo priliko obenem spoznati onemoglost nasprotnikov. Nek rudniški delavec jc hotel shod skaziti, pa je le poskrbel za zabavo in kratek čas. Ker je delal vedno svoje neumne in neslane opazke, je bil večkrat pozvan naj stopi sam na govorniški oder in naj pove, kar ima na srcu, radi ga bomo poslušali. Slednjič je vendar izpolnil vsem srčno željo. Kaj je hotel povedati, sam ni vedel in zmogel, in vsej njegovi smešnosti in zadregi je naredilo konec neko pogumno dekle, ki ga je dol pahnilo z govorniškega prostora. Njegovega nastopa so se še navzoči Sokoli sramovali.
—	Vpisalo se je takoj 34 Orlov, v dekliško zvezo pa 48 deklet. Začeli smo v veselju in častno; zato pa le naprej!
—	V nedeljo dne 29. oktobra pride g. dež. poslanec dr. Lampe v št. Janž poročat o delu S. L. S.
—	Katol. slovensko izobraževalno društvo pri M. D. v Polju vljudno vabi k predstavi, ki se vrši v nedeljo, dno 29. oktobra 1911 ob pol 4. uri popoldne v Ljudskem domu. »Divji lovec.« Narodni igrokaz s petjem v štirih dejanjih. Spisal F. S. Finžgar. Pred predstavo in mecl posameznimi dejanji svi-ra Orlovska, godba na pihala. Vstopnina: Sedeži I. in II. vrste 1 K, III. in IV. vrste 60 vinarjev, ostali sedeži 40 vinarjev. Stojišča 20 vin.
—	Vinogradniki kranjski, ki hočejo prodati svoj vinski pridelek, naj tozadevne ponudbe z natančno navedbo vrste in zadnje cene vina, ostalih prodajnih pogojev itd. pošljejo »Kranjski deželni vinarski zadrugi v Ljubljani« (deželni dvorec), katera se bode potrudila, dobiti zanj dobre kupce. Posredovanje zadrugo je popolnoma brezplačno. Vinogradniki lahko zadrugi ponujeno vino prodajo tudi drugam. V tem slučaju naj zadrugo o prodaji vina obvestijo, da dotično vino ne ponudi več dalje. Vinogradniki naj bi se te ugodne prilike Obilno posluževali, posebno ker jim nc provzroča ni-kakih obveznosti ali stroškov, temveč morajo imeti od tega edinole koristi.
—	Sadovi plesa in zapravljivosti. V Ločniku na Goriškem jc naprodaj 100 hiš. Za 700 kron se že dobi malo posestvo. Vzrok temu je, da je tamoš-nje ljudstvo zelo zapravljivo in se briga bolj za ples in modo, kot za gospodarstvo. V Ločniku naj se naselijo zavedni Slovenci. Kdor bi hotel kupiti posestvo, naj sc obrne na Jožefa Pintarja, posestnika v Ločniku št. 212.
—	V Radovljici se vrši dne 28. oktobra 1911, to je na dan sv. Simona in Juda, veliki živinski in blagovni letni sejni. Prignalo se bo obilo živine, vsled
Il
MTllSolf Mnbllana
i 1 llaCA, So. Petra i
Jena stekli
nasip 7
%
z
01
2
fO
5*
n
-i <
3
"O
O
o
nt ta
-a	fo
s;	r«
ra	os
D.	M trt
ca
rx c
« Eg
§
Ni
Ef.
O. C
o <
00« C*
5'
fig
M
c« 3
a
O
5" <
B
C oblastveno potrjeno učilifče
- ja krojno risanje --
Franja fesih
k Ljubljana, 'tari trg št. 28. i Dobi se tudi kroj po šivalni meri
Stotniki ~Xat0ri tortijo ^ut*rv. po 6$ jDam«sl/iu*rpotovali ruy'av cbmejfr
p jgubffaniMbločvorak*
m*
Ferle za postelje in puh
2587 priporoča po najnižjih cenah 52—1
F. HITI pred Škofijo 20.
Zunanja naročila se točno Izvršujejo.
Fr. F. Zalet
l&SŠT Izprašan optik Tgsfl
Ljubljana,
Stari trg 9
priporoča veliko zalogo očaL ščlpalcev, toplomerj• v, barometrov ter vse optične izdelke.
Očala ln SSipalcl po zdravntfkem rceptn.e Popravila se izvršujejo dobro ln ceno.
Ceniki brezplačno.	971
i
Priznan« močna, lahko tekoča solidna ln neprekoslflva no 860
»Iiinta"-kolesa.
tait* rng|ii linstft. Ilutrovanl cnlll krszpliCao.
\ Camesnik, biabllana. DonajsKa e. 9.
°>««I1»1b» trfovlpa t koloil in poumemlml 4*11. lapoao|rvxn|c kolen,
IMUI tirnim m t Uto H i wfl
..Sevenraemškena Lloyda"
iz Bremena v Hew - 9om
■ oaaarak. brsoparaikl boaprtna—ta Molila, KaUer Wtlhelm O, Kranprtu VUhelm, Katar Wllhel» dar Srafle.
_____	sam s-i tt.
Natančen in zanesljiv poduk in veljavne vožne lističe n parni ke gori navedene« parobrodnm društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani adino-le pri 4»
Edvard Tavčariu, Kolodvorska nlfca Itev. 35.
nasproti občeznane gostilne „Prl starem TSšlasrju".
Odhod tat LJabtjaa« ]c v*ak torek, tetrtek 1« toboto. Ta fiUrm* it (tt&b ftfm»a totao ta bfexpl»4no. Nilnttt
tostena, reelna ln solidna. - PiUlk.it nannjnln i zipaHm drUit Ukor: Coloriito. Ilufko CUlIfonli, Artou Utak. Ijimbig mil. Ortjoi la Vuhlautoi nodt itil drnilva po ibis agodaa l/mredno cena iu Uilmtot. Odkod u tej pnoil Iz Brinni okra
■ustao.
- Tu m ioblrajD pa tudi llttkl prgke Baltimore lo um ostal« Hala sveta, kakor: BrcrlllJ«, l«c« Boeios Alrat Colaako
Smgapar«. i iisrtraHJa Itd. III
Združeni čevljarji v Ljubljani
priporoCafc za zimsko sezono svojo
bogato zalogo obnoal
vseh vrst moških, ženskih in otročjih, domačega in tujega izdelka. — Gumi za pete, vrvice, zaponke, čistila itd. vedno v največji izberi. — Specialisti za nepremoCljloe Ionske In turlstooske Čevlje. — Izdeluje st tudi po meri v lastni delavnici, ter se sprejemajo tudi popravila. — Postrežba točna, cene solidne. — Zunanja naročila proti povzetju. — Zahtevajte cenovnik«;!
VVolfova ulica štev. 14
«517
flajstareisa domača stenska loram peči
Uitanovljea« leta 1883.
Založnik
Treske ccs. krall
avstrijskih državnih uradnikov
A VEČAJ, LJUBLJANA
Trnovo, Opekarska ces«a - Veliki stradon M. t
priporoča vsem stavbnim podjetnikom ln slav. občinstvu svojo veliko zalogo na}~ trpežneJSih in sicer od najmodernejših preSanih in poljubno barvanih do najpreprostejših prstenih peCl različnih vzorcev, kakor: renaissance, barok, gotske, secesion itd., kakor tudi Štedilnike in kruSne peči lastnega in domačega izdelka
po najnižjih cenah ter je v svoji stroki popolnoma izvežban. 26—1	Za samostane ln župnlšča znaten popust.	1222
HaP»ol!Sa fin najsfgnrnejia prilika za Sledenje!
uanarnl promet it 31. dsc. 1919 Cez 87 milijonov kron
Lastna glavnica E 608.996*84
Stanji itag du Sl. dsttaik. 1810 I čea 21 milijonov kron
Ljudska Posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo	:-:
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do ===== 1. ure popoldan ter jih obrestuje po =====
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto.
Za nalaganje po pošti so poštno - hranilnične položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojili zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Menjice se najkulantneje eskomptujejo
Dr. Ivan SusterSlč, predsednik. Josip Slšlta, stolni kanonik, podpredsednik. — Odborniki Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano. Fran Povše, vodja, graSčak, deželni poslanec. Anton Kobl, posestnik in trgovec, Breg pri Borovnici. Karol Kauscheug, veleposestnik v Ljubljani. Matl|a Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trgovske in obrtne zbornice in hiSni posestnik v Ljubljani. Fran Leskovlc, IiiSni posestnik in blagajnik »Ljudske posojilnice«. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. 7	Gregor Sllbnr, župnik na Rudniku.	1
~< Ki
HafcenefSe
dežnike in solnčnike
domačega Izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljši kako-voati davnemu obdnstvu in preč. duhovščin
30S1P OIDHftR, tovarna dežnihov, bjubliana
PfttemnaitaJti
6954 Popravila točno in ceno. 215
?
H1 Si
Stambtllje
vseh vrst za urade, društva trgovce Itd.
Anton Černe
graver in izdelovatelj kavčuk - štambiljev
LJubljana,
Stari trg Ste v. 20.
Ceniki Iranko.
Velika zaloga jnvelov, zlatnine, srebrnine ter raznih ur.
Blago prve vrste Točna postrežba - Najnižje cene -
Liid. Černe
Inveltr, trgovec z arami ter zapriseženi sodniiski cenilec.
Unbliana, Wolfova ulica štev. 3.
gramofone
najboljše vrste po najnižji ceni, posebno izvrstne avtomatične za gosUlnlčarje pripravne, priporoča
Ivan flaiželi, Ljubljana
larila Mb cesta 11 (Kelizej).
Ravnokar so izSle najnovejše pioSče 25 cm. premera po K 3'50, 1000 igel samo 2 K. — Ceniki na za* litevo franko.	1 1
Več vrst sodov ima na prodaj A. REPIC,
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 2325
33
Rt
S.
O*
N
O
>5
RS >
«E SOBE
več sto komadov, prav močne in zdrave, iz hrastovega lesa, od 400 do 800 litrov, se dobijo po prav nizkih cenah pri 2267	tvrdki
KI. Rov k Go. Ljubljana.
a>
M
a
IM tU
s
C/5
3C
CD
BCt
e <
S
Jeseniške novice.
j Iz katoliške cerkve je izstopila zasebnica Barbara Huber s Save v 49 letu svoje »mladosti«, da sc omoži z nekim protestantom. Najprej jc bila cvinglianka, tam pa ni bilo ženina; po tem je bila katoličanka, ga tudi ni bilo; sedaj je avgsburžanka, morda bo!
j »Zarja» še sedaj imenuje znamenje, ki so je na Kalvariji napravili tovarniški delavci, »ukradeni križ« in govoriči, češ, da ne bodo hodili sociji k »ukradenemu križu« prosit krompirja. Naj ga hodijo prosit, kamor ga hočejo, samo toliko bi jih prosili, naj ga prihodnje leto ne hodijo krast vsevpx*ek po njivah, kakor se posestniki pritožujejo.
j Konsnm. Vedno smo se ogibali boja na gospodarskem polju, zato smo tudi dosledno puščali v miru socialno-demokraški konsum. Ker se pa ti le vedno zaletavajo v naše konsuinno dru-štvo, jim moramo pa vendar enkrat vrniti milo za nedrago. Znano nam je, da sociji v podružnici na Jesenicah prodajajo vsakemu, članu in nečlanu. Pravila govore sicer drugače. Kljub temu so prodali v prvem mesecu samo za 300 K. Ako pomislimo, da morajo plačevati najemnine po 60 K na mesec, dvema prodajalkama pa vsaki po 60 kron, potem lahko preračunamo, kam jadrajo tisti, ki so se dali vjeti na so-cialnodemokraški lim. Ako nas bodo sociji še izzivali, bomo pa še kakšno povedali!
j Železniški delavci so že decembra meseca lanskega leta zaprosili za proste vožnje liste, da si smejo iti na deželo nakupovat živil. Vožnje liste so dobili še-le ta mesec, ki jih smejo rabiti do novega leta. Tako so morali plačevati vozarino skoro skozi 10 mesecev. Naj bi se železniška uprava nekoliko bolj ozirala na uboge delavce in jim prej rešila za prihodnje leto njih prošnje, ker reveži le bedno izhajajo pri tej draginji.
j Tovarniška godba. Gosp. Pongratz trdi, da so tovarniško godbo uničili klerikalci. Beclastoča! Ako je res uničena, jo je uničil edino Pongratz s svojo oblastnostjo in nihče drugi. Nam je bila tovarniška goclba vedno pri srcu in žal nam bo, ako jo bo Pongratz popolnoma uničil. Ako pa res Pongratz zahteva, naj se vsak član tovarniške godbe pismeno zaveže, da ne bo nikdar sodeloval pri orkestru delavskega društva, je to največja budalost. Tovarniška godba mora biti vendar nepristranska, ker jo vzdržuje vse delavstvo, in gotovo je tudi, da so se najboljše mlade moči tovarniške godbe rekrutirale iz našega društvenega orkestra. Ako bo pa Pongratz zametaval najboljše moči, potem se seveda godba mora uničiti. Tovarniška godba je bila prav dobra, dokler ni Pongratz tako oblastno po nji petelinil, in želimo, da nanovo vsevete. Prvi pogoj za to pa je, da Pongratz od nje odtegne svojo morečo roko, da pa poprej pokaže račune tovarniške godbe. Kar je delavstvo brez razlike strank skupaj spravilo, tega Pongratz nima uničiti. Drugače bo Pongratz tudi pri svojih prireditvah plesal le pri harmoniki.
j Igra »Revček Andrejček«, ki jo je
preteklo nedeljo vprizorilo delavsko društvo v prenapolnjeni dvorani Del. Doma, je kaj dobro uspela. Igra se zato ponovi jutri, dne 29. t. m. ob pol 8. uri zvečer. Sodeluje društveni orkester. .Vstopnina kakor zadnjič.
Skrbne matere j
ne čakajo, cla se pri njihovih ljubljenčkih razvije iz navadnega kašlja resna bolezen, ampuk dajo otrokom v takih slučajih takoj zdravniško priporočeno, prijetno | dišeče, kašelj olajšujoče sredstvo
3118
Thymomel Scillae. t j
Izdelovanje in glavna zaloga v
B. FRHGNER-ja lekarni!
c. ln ki. dvor. dobavitelj Praga IIL, št. 203.
Prosimo, vprašajte svojega zdravnika!
1 steklenica K 2-20. Po poŠti franko proti naprej poSIljatvi K 2 90. 3 steklenice proti naprej pošlijntvi 7 K. 10 steklenic proti naprej poSiljatvl 20 K.
Poior na Ime sredstva, Izdelova-telja In varstveno znamko.
- Dobiva se v vseh lekarnah. -V LJubljani i Riltard SuSnik, dr. G. Plccoll, Jos. Čižmaf
Gla^e rokavice
za dame po K 170, za gospode po K 1'80 ter vse vrste drugih rokavic, dobro blago, dobavlja po nizki ceni J. Emmer, rokavičar. Praga, II., Jung-manova 11.	2930
neobhodni
jo moja novo-konstruirana
potrebna za osahogar
acefllflis&a ročna svetilka m
popolnoma iz medi, najfinejše potiikljaiia, krasno sveteča, nosi j f se lahko na roki, na jifmenu, da se tudi obesiti. Držalo se lahko | sname. Zelo praktična; za dom in cestno razsvetljavo. Cena 5 K. 1
Hcefllensha soefiika za kolesarje
3232 t K 3'—, 4-50. - Pošilja po povzetju
H. WEISSBERG. Dnnaj. II.. Onfere Donanstrasse 23.
Ceniki o svetilkah, kolesih in Šivalnih strojih zastonj In franlto.
planino
Proda SB radi selitve skoro popolnoma nov eleganten s tremi pedali. Vprašanja naj se blagovolijo pošiljati pod šifro 100 poste restante 3237	Škofja Loka.
3236
se da odstraniti brez joda s sredstvom, ki je je izumil ozdravljenec, četudi so bila brez vspelia vsa druga sredstva. Zahtevajte takoj proti vpo-slatvi 20 v v znamkah naš prospekt
Kem. laboratorij Paracelsus Sternbero. Morava.
2 nadstropna
hiša se
na prometnem kraju v sredini mesta Idrije. V njej se nahaja že nad 30 let gostilna, pripravna pa je za vsako obrt, lepi prostori za manufakturno trgovino, prostori za skladišče, prostorna vinska klet, tudi za vinskega trgovca na debelo.
Cena K 25.000.
Naslov se izve v upravništvu.	3242
S 15. novembrom ozir. 1. decembrom 1911 se odda v najem 3246
gostiln®
Proda se iz proste roke 3238 št. 52 na Bohinjski Bistrici z lepim vrtom, tremi gozdnimi parcelami in občinskimi pravicami. Ponudbe naj se naslovijo na lastnico Jero Žen, Sava, h. št. 155 pri Jesenicah na Gorenjskem.
* iVUU OS Mgt £J
hiša
Stanovanja
z eno in dvema sobama se oddajo takoj oziroma tudi za pozneje na Poljanski cesti št. 60.
Istotako se odda več raznovrstnih stanovanj na Predovičevem Selu v Mostah.	3243
3244
Naznanjam slavnemu občinstvu iz Ljubljane in okolice, da ostane gostilna Dolničar v Šmartnem ob Savi čez zimo zaprta.
na prometni državni cesti v Metliki z vrtom — tik živinskega trga z vso opravo.. Več pove Jožef Hrehorič, posestnik, Metlika št. 21.
Razpisuje se služba
3251
organista in cerkovnika
pri Sv. Heleni ob Savi pod Ljubljano. Prosto stanovanje, dohodki okrog 700 K. Nastop lahko takoj.
Župni urad Sv. Helena, p. Dolsko pri Ljnbilani.
| iz poštene hiše sprejme takoj v uk
Anton Kalan,
mizarski mojster v Celovca (Koroško), Salmstrasse št. 5. 3241
3029 3
, IVIestni trg
priporoča svojo
SIS
•a
ogrotm
nlsirou, raglanoi?, zimskih sita!
z razno isožno podlago za gospode
Velika izbera kostumov, dolgih double plaščev, kril, bluz in kožuhovinastih jopic in paletotov.
lise o niftnotieraelšesn Biroju in barui.
Gene primemo nizke.	Q. Bernatovič.
Konfekc
a a
Ljubljana, Dvorni trg 3
priporoča svoje solidne izdelke moških in deških
oblačil.	3230
Nizke cene! Sirogo solidno posraai
Pristen le tedaj, Ce je
trioglata steklenica zaprta s spodnjim pasom (rdeč in črn tisk na rumenem papirju.
Doslej nedosežen
Pristno či$
W. MAAGER-j
(v zak, zajamčeni opt
rumeno steklima.,
belo, „
pri
a a Dnnaj a.
Od 1869 uvedeno spi v avstro-ogrski monai
Gospodje zdravniki in fesorji ga radi zapisi
Dobi se skoro v vseli karnah in drožerij^
Glavna zaloga in šiljalnica za avstro-: monarhijo:
W. Maager, Du
III/3, Henmarkt
Ponarejanja
se BoJnljsko zasledi

Izborno
olajšuje bolečine, zadržuje vnetje ii
učinkuje antiseptično.
žc 40 let se je izkazalo me ilno viačno mazilo takcJ zvario pr.iš ,0 domače mazilo, kot zanesljivo srej stvo zj obvezo. To obvaruje rane, oiajšuie vnetji i boleč nc, hladi lu posptSujc zace.jenje.
(kaT Hazpošilla sc vsak dan.
1 pušica 70 vin. Proti predplačilu ki 3-to se poSijejo 4 pu-Slce, za K 7-— pa lu puSic poštnine prnsto na vsako uostajo
avstro-ogrsrie monarhije. Vsi deli embalaže lma]o postavno deponovano varstveno znamko.
Glavna zaloga
B. FRAGNEB, c. in Kr. dvoroi ^o&avile
lekarna „pri Črnemu orlu"
Praga, Mala stra a, vocal Nerudovo ulice št. 21
Sli

Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrsnc. V Ljubljani: Dr. G. Piccoli, Jos. Cižmar, Rih.SuSai
Stara, znana
3115
ostiln
se da v lepem prometnem kraju na Gore skem takoj v najem. Ponudbo na npr ništvo „Slovenca" pod štev. ,3155'.
Proda se s proste roke
• V	t * V
z vrtom, ležeča ob državni cesti na Glincah, v občini Vič. Več se poizve pri lastniku na Glincah št. 83.
dobro ohranjene, stare in nove, velike majhne, proda IVAN BUGGENIG, sodi aki mojster, Ljubljana, Gesta na Rad fovo železnico št. 5. 3160
tik župne cerkve sv. Jakoba,
primerno za kakega sSnhOOD' se odda takoj. Postrežba in op« se dobi lahko v hiši. Več se poiz pri župnem uradu Sv. Jakoba Ljubljani.	321
Stalni krajevni agen
zmožni nemščine se sprejmejo ali nastavijo s stalno plačo za prodajal dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski. I nudbe pod »Merkur«, Brno, Neugasse
Mesto 106 K za 56 K
franko vsaka postaja dobavljam v svrho reklame nove, prvovrstne j „Singer" Šivalne stroje z elegantno omaro in lOletnim jamstvom. Razpošilja po doposlatvi nadatka 15 K, ostanek po povzetju. — Vse vrste Sivo strojev po tovarniških cenah.
H. Mero. Dnnaj ll.Unlere DonansOT
Cenik zastonj in franko.
česar se kupce vabi, da se sejma mno-gobrojno udeleže. Kranjskogorski sodni okraj je vsled slinavke kontumaci-ran.
—	Kat. slov. izobraževalno društvo Se!o-Mo;te priredi jutri v salonu pri Oražmu lepo narodno igro »Mlinar in njegova hči«. V majhnih prostorih si spretni režiser g. Ravnikar upa uprizoriti igro prav lepo in dostojno. Pokažite društvu za njegov trud priznanje z obilnim obiskom.
—	Štrajk bosenskega nči"eljstva. »Hrv. Dnevnik« prinaša vest, da si je bosensko-hercegovsko učiteljstvo napravilo natančen načrt za - izvedbo splošne stavke, ako se ne udovolji njegovim zahtevam.
—	Odvetnik revežev. Umrl je v Zagrebu 29 letni odvetnik dr. Adrijan Co-lussi, ki se je v dveh letih svojega odvetniškega delovanja izkazal za resničnega branitelja resnice iu pravice ter je posvetil vse svoje sijajne moči zlasti revnim obtožencem. »Agr. Tagblatt« piše, da je pokojnik v dveh letih svojega odvetnikovanja več naredil, kakor večina v celem življenju.
—	Kako kraji po deželi glede števila prebivalcev rastejo. V Tržišču na Dolenjskem je bilo 1. 1900. 2180 ljudi. Vsako leto se jih rodi do 75, umrje do 50, torej več rodi 25. Po desetih letih bi moralo število narasti na 2430. Dejansko pa je narasti o le na 2200, torej več 20. So pa fare, ki danes štejejo menj prebivalcev, kakor pred 10 leti, dasiravno se jih po deželi povsod več rodi, kakor umrje. Kani gredo? V Ameriko in mesta. Torej dežela, recimo kmetski stan redi mesta, drugače bi ta že shirala.
—	Društvo za otroško varstvo v sodnem okraju Litija ima občni zbor dne 16. novembra 1911 ob 2. uri popoldne v Litiji v gostilniških prostorih na »Pošti« z običajnim dnevnim redom. Ako bi občni zbor ne bil sklepčen, se bo vršil drugi občni zbor 14 dni kasneje ob istem času in v istem lokalu.
ZEDINJENE DRŽAVE NAMERAVAJO
»POSREDOVATI« V MEHIKI.
V Mehiki se vedno bolj poostrujejo nemiri radi nasprotstev med generalom Reyesom in bodočim mehikanskim predsednikom Madero. V Washingtonu zato resno premišljajo, »posredovati« v Mehiki na laški način.
P. Avrelij Mel) umrl
P. Avrelij Knafelj je umrl sinoči ob enajstih v deželni bolnici. Meseca septembra je šel na svete Višarje na božjo pot in doli-grede si je odrgnil nogo in si jo inficiral. Cez kakih deset dni ga stresel mraz, noga e jela otekati in zdravnik je takoj spoznal da je noga zastrupljena. Ker je postalo stanje opasno, je bil P. Avrelij previden, potem so ga pa po nasvetu zdravnika prepeljali v bolnico. Kmalu mu je postalo bolje, vendar mrzlica ga ni hotela pustili; glodala je na njegovi krepki konštituciji, dokler ga ni umorila. — Frančiškanska pro-vincija zgubi v njem odličnega člana in žalost ob tej izgubi je splošna. P. Avrelij je bil rojen 6. novembra 1861. v Mošnjah na Gorenjskem, šolal se je v Ljubljani in Novemmestu, bil odličen dijak, jako lepega In resnobnega obnašanja. Po dokončani sedmi šoli je vstopil v frančiškanski red, bil 3. oktobra 1883 preoblečen, 13. novembra 1887. storil slovesno obljubo in bil 6. decembra 1887. posvečen v mašnika. Prvo leto je služboval v Novemmesto, takoj ea tem letom pa bil premeščen v Karlovec za gvardjana in župnega upravitelja ter ka-teheta na kadetski šoli. V Karlovcu je takoj pridobil vsa srca s svojim moškim nastopom popolnoma je prenovil cerkev se priučil hrvaškega jezika in bil spoštovan in ljubljen od vojaške in civilne strani. Življenje v Hrvaški deželi je močno vplivalo na P. Avrelija; zelo je ljubil bratski hrvaški narod, do svoje bolezni redno čital hrvaške novine, se zanimal za vse ondotne fazmere in z velikim veseljem sprejel vsakega Hrvata, ki ga je obiskal. Po desetletnem delovanju v Hrvaški deželi je bil premeščen v Brezje. Brezje je v njegovi ojstnl župniji Mošnje, največja slovenska ^ožja pot, kjer se je ustanovila ravnokar lova frančiškanska naselbina v postrežbo omarjev. Z veseljem je šel P. Avrelij na Brezje, pristni Gorenjec v svoj rodni kraj. ^ kmalu je moral na Svetogoro, kjer je oživel frančiškanski samostan po ukrepu rajnega kardinala Misije. Ni bil dolgo gori, noral je nazaj na Brezje; kajti prvi supe-• ijor na Brezji, P. Jožef, je obolel in umrl, P. Avrelij je nastopil njegovo mesto. Na B ezji je bival do leta 1908. mnogo storil olepšavo božjepotne cerkve in zlasti epo uredil slavnostno slavnost kronanja M rijne podobe. L. 1908. je prišel v Ljubljano za gvardijana, modro vodil številno samostansko družino in pomagal duhovnikom na vse strani s spovedovanjem in p idigami. Po prihodu novega gvardijana e postal vikarij, želel v mirnem delu, brez -astnih slušeb. živeti ,• toda Boe ie drugače
sklenil. Bil je dvakrat detinitor, ter je izvoljen je bil v posvet starešinstva provincije. Ko je bil previden za smrt, je bil jako vesel in djal je nevem, kako je to, da mi je tako lahko pri srcu. Vedno sem mislil, da bom živel nekako do petdesetega leta in glejte, tako se bo tudi zgodilo. Ni mi težko umreti, saj ni nič na svetu, in napovedujejo se še hujši časi. — Bil je rajni tako močnega duha, da je pred odhodom v bolnico sedel k pisalni mizi in pisal svojim sorodnikom poslovilna pisma. Bil je velikan po telesu, a tudi po duhu. To so nektere vrline zamrlega. Ker človek ni brez greha in slabosti, menim da je v smislu rajnega, ako prosim vse duhovne sobrate da se ga spominjajo v molitvah in daritvah in prosijo zanj božjega usmiljenja. Pogreb bo jutri, v nedeljo ob pol 5 popoldne iz deželne bolnice. R. I. P.	— n.
1Ako še niste, tsu | S pošljite naročnino! J
LMflnske novice.
DEŽELNOZBORSKI VOLILCI!
Kdor ni dobil izkaznice in glasovnice, naj jo gre iskat v deželno pred-sedstveno pisarno (vhod iz Simon Gregorčičeve ulice, I. nadstropje, št. 33).
Za volitev, ki se vrši v torek, dne 31. t. m., velja volilna dolžnost. Volilci z začetno črko A—H volijo v veliki dvorani Mestnega doma, vhod od Streliške ulice; I—L Istolam, vhod od strani mestne ledenice. Volilci M—R in S—Ž volijo v veliki dvorani hotela Union, vhod le skozi duri v Frančiškanski ulici.
A g it acijski lokal S. L. S. za one, ki volijo v Mestnem domu, je Katoliška tiskarna, za one, ki volijo v Unionu, v Ljudski posojilnici.
Izkaznice naj vsak shrani za eventuelno ožjo volitev.
lj Javno predavanje. Prihodnji torek ob 8. uri zvečer predava v S. K. S. Z. dr. Jan. Ev. Krek o kartellh.
lj »Ljudski oder« priredi na Vseli Svetnikov dan, 1. novembra, ob pol 3. in ob pol 8. uri priljubljeno narodno igro »Mlinar in njegova hči«. Sedeži se dobe po 25, 30, 35, 40, 50; stojišča pa stanejo 15 krajcarjev. Popoldne se prične predstava ob pol 3. uri, zvečer ob pol 8. uri. Igra ima sledeče slike I., IV., VIL v sobi pri vdovi Korenki; II., III. in VIL v mlinu Črnota; V. slika v gostilni pri Pivku; IX. slika na vrtu Črno-tovega mlina; X. slika v kmečki sobi in VI. slika na vaškem pokopališču. Vstopnice se dobe v predprodaji v Katoliški bnkvarni. Vsakdo naj si kupi vstopnico v predprodaji, da bo dobil dober in lep prostor.
lj Huda obsodba liberalnega kandidata Dolieta Ribnikar j a. Na včerajšnjem volilnem shodu je g. prof. Der-mastia, ki je predsednik Gospodarske Zveze, izjavil, da je Dolfe Ribnikar lagal, ko je kvasil, kakor poroča »Slov. Narod«, da je Gospodarska Zveza seno prodala na Bavarsko. Poživljal je Dolfeta Ribnikarja, naj ga radi tega očitka tira pred sodišče. Vsak pošten človek, posebno pa liberalni kandidat stolnega mesta Ljubljane mora vedeti, kake posledice mu je iz tega izvajati. Radovedni smo ali bode Dolie Ribnikar izvajal konsekvence. — Slabo uslugo je storil Dolfe Ribnikar svojim varovancem liberalnim mesarjem, ko je žlobudral o draginji mesa v Ljubljani, ker g. prof. Dermastia je na podlagi Dolfetovih izvajanj in na podlagi uradnih izkazov dunajskega in ljubljanskega trga dokazal, da imajo ljubljanski mesarji pri 1 kg mesa 15 v več dobička kakor dunajski. Hvaležni smo g. profesorju, da nam je natančno pokazal glavnega krivca mesne draginje in da je dokazal, da se Dolfe Ribnikar niti v svoji lastni stroki pinv nič ne spozna.
lj Slinovka in Ribnikar. Dolfe Ribnikar jc te dni na shodih mnogo govoril o slinovki pri živini. Kako pa on sli-novko pozna, priča ta-le dogodek: Na sejmu je videl Ribnikar dva konja, ki sta imela v nosu rahel katar. Takoj jc proglasil, da imata konja kugo na gobcih. Kmetje so občudovali tako znanost živinozdravnika Ribnikarja in so «e mu muzali. Muzajo se mu tudi ljubljanski volilci. Dolfe, napravi najprej vse potrebne skušnje za tržnega nadzornika, potem pa kandidiraj!
lj Izjava. Kar »Slovenski Narod« dne 26. t. m. piše o septembrskih dogodkih, je, v kolikor se tiče moje osebe, popolnima zlagano. Jaz pri septembrskih dogodkih nisem bil niti najmenj udeležen in do dne, ko so padle znane žrtve, nisem bil niti na ulici. Stopil sem v akcijo šele kot kooptirani član redi-telisketra odbora na dan pogreba dne
22. septembra 1908 in dne 27. septembra 1908, ko sem v družbi z drugimi člani tega odbora šel po policijski uri izpraznit nekatere kavarne, med njimi tudi kazino. Za ta čin, ki bi se dal kvalificirati kot prestopek, kaznjiv po g 11. cesarskega patenta 1854, pa nisem dal jaz ne iniciative niti se. nisem pri izpraznje-vanju lokala kaj bolj glasno odlikoval kakor drugi takrat sodelujoči člani tistega odbora. Za to so priče tako tisti člani, kakor tisti nemški gospodje, s katerimi smo se takrat bili nekoliko sporekli, kakor tudi poklicana oblast. Ves tisti intermezzo, ki nima z izbruhom septembrskih dogodkov nobene zveze, ampak je le tvoril epizodo v času, ko se je pomirjevalo javno mnenje, je bil tako malopomemben, da. se. je takoj drugi dan pri merodajnih osebah ar>la-niral in ni policijska oblast imela nobenega povoda, ga sploh zabeležiti ali celo kaj nastopiti, akoravno so prizadete osebe v tisti noči v svojem razburjenju takoj intervenirale pri policijskem svetniku Pormu. Deželna vlada potem ni zoper to ukrenila ničesar drugega, kakor da je drugi dan roditeljskemu odboru prepovedala nadaljnje poslovanje v takem zmislu. Sicer sem pa jaz pripravljen dati za vse ono vsak čas poklicani oblasti odgovor, ker jaz nimam navade svojih činov prikrivati. Kar se pa tiče onega člana »narodnega odbora«, ki je bil pri tistem dogodku ravnotako udeležen kakor jaz, pa me zdaj v »Narodu« lažnjivo denuncira, potvarja.joč dejstva, je popolnoma odveč, da bi to njegovo postopanje še po-sebič označil z imenom, ki ga zasluži. — F. T e r s e g 1 a v.
lj 90 letni mož umrl na griži. V deželni bolnici je umrl včeraj na griži 90 let stari Gregor Bore iz Trzina. V nekaterih krajih kamniške okolice je griža jako razširjena in je iz teh krajev doslej v deželni bolnici umrlo 17 oseb za grižo.
lj Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo bo prisostvovalo dne 1. novembra zjutraj ob 8. uri v stolni cerkvi sv. maši za svoje umrle člane.
lj Društvena pisarna »Hranilnega in posojilnega konsorcija« prvega splošnega uradniškega društva Av-stro-Ogrske v Ljubljani se je preselila iz Sodne ulice št. 13 v »Uradniško hišo«, Gradišče št. 15, I. nadstropje.
Telefonska in brzojavno poročilo.
NOVA VLADA.
Dunaj, 28. oktobra. Danes je že popolnoma gotovo, da se bo v ponedeljek, dne 6. novembra predstavila zbornici nova vlada. Sedanji kabinet bo podal cesarju demisijo, katero bo cesar sprejel in obenem baronu Gautschu poveril nalogo, da sestavi nov kabinet. V nov kabinet bo baron Gautsch sprejel dva češka uradnika za ministra. Imenujejo se sledeča, imena: Dvorni svetnik Wa-nek, trgovinsko-zbornični tajnik Iloto-vec, sekcijski šef Willl>auer, Trnka in Gruber. Kar se tiče Hotovca, je pripomniti, da se dozdaj ni prišteval ne Nemcem ne Čehom. Kar zadeva Gruberja, je zastopnik staroliberalne industrijske smeri in bi bil zlasti kot poljedelski minister pravi monstrum. Seveda so vsa. ta imenovanja le gole kombinacije in se Gautsch za osebe še ni odločil. Hrvaško-slovenski klub mirno čaka, da se dogodki razvijejo in bo zavzel svoje stališče po razjasnitvi položaja. Velikega pomena je, kako se odloči češko-radikalni klub. Ta klub se. je zbral včeraj k seji in je sklenil izjaviti, da ga govor barona Gautscha ni zadovoljil. Češki radikalci odločno protestirajo zoper način, po katerem misli Gautsch draginjsko in uradniško vprašanje rešiti. Sodi se, da jo radikalno stališče v češko-radikalnem klubu zmagalo vsled tega, ker ni bil navzoč njegov oholi načelnik. Sicer se pa trdi, da tudi ostali češki klubi še niso edini, kakšno stališče naj zavzamejo nasproti nameravani rekonstrukciji vlade. Včeraj je zboroval tudi poljski klub in njegov načelnik dr. Bilinski je konstatiral, da se je njegov včerajšnji govor v zbornici napačno tolmačil in da on sedanjo vlado v vsakem oziru podpira. Zelo se je opazilo, da jo danes dospel na Dunaj predsednik narodnostno-spravne komisije v Pragi grof Clam-Martiniz, ki jc konferiral glede spravo s češkimi in nemškimi poslanci.
SEJA POSLANSKE ZBORNICE.
Dnnaj, 28. oktobra. V današnji seji poslanske zbornice jo polemiziral finančni minister dr. Mayer s poslancem dr. R c d 1 i c h o m, ki mu je bil očital, da je postavil v budgct. napačne (številke. Nato je govoril L e v i c k i , ki
je obračal proti Bilinskemu in trdil, da, obstoja mod vlado in Poljskim klubom tajna konvencija, glasom katere smejo Poljaki Rusine še bolj pritiskati ob steno. Za njim je govoril nemški ra-
dikalec Huinmer, ki je konstatiral, da
se že več v zbornici ne vrši adresna debata. Prihodnja seja v ponedeljek dne 6. novembra.
AFERA MALIKA.
Dnnaj, 28. oktobra. Častni sod je izjavil, da jc poslanec Malik nesposoben za satisfakcijo.
CESAR.
Dunaj, 28. oktobra. Cesar je današnjo noč nemoteno prespal.
OGRSKA OBSTRUKCIJA.
Budimpešta, 28. oktobra. Govori se, da bo postal zbornični predsednik grof Tisza, ki bi imel nalogo, poslovnik tako uporabljati, da stre obstrukcijo.
ZOPETNE NEZGODE V FRANCOSKI VOJNI MORNARICI.
Pariz, 28. oktobra. Na oklopnicah »Diderot« in »Justice« jo nastal danes velik požar, katerega so pogasili na ta način, da so postavili shrambe smodnika takoj pocl vodo in tako eksplozijo preprečili.
STRAŠEN UMOR.
Zagreb, 28. oktobra. Policija se ba-vi s strašnim umorom. Čuje se, da je pri Vidmu pri Krškem neki kmetovalec našel na polju zapečaten zabojček, v katerem jo bila umorjena in razseka-na petletna deklica. Konstatirali so, da je bila zadavljena. Zabojček je bil od nekoga moškega in od neke ženske oddan na železnici kot prtljaga.
• LAHI DNE 23. T. M. TEPENI?
Carigrad, 28. oktobra. Poveljnik turško armade prod Tripolisom Nehet-bej poroča: 23. t. m. smo napadli Italijane. Bitka, je trajala 10 ur. Lahi so izgubili 400 mož, veliko jih je bilo ranjenih. Turki so sc polastili veliko mul, živeža in orožja.
BITKA DNE 26. T. M. — LAHI SO SE UMAKNILI NAZAJ I
Tripolis, 28. oktobra. Napad Turkov 26. t. m. na Italijane je bil strašen. Laško poročilo pravi, da so Italijani po izredno hudem boju sicer napad odbili, cla pa se boj ni odločil, ker je velika večina turške vojske nedotaknjena in čaka dalje v svoji prejšnji poziciji. Po poročilu generala Caneva je bilo Lahov 12.000, Turkov pa blizu 3000—4000. Po istem poročilu generala Caneva se je bitka odločila ugodno za Lahe vsled tega, ker so slednji prevarali sovražnika, da je prišel v območje topov laških ladij, ki so ga prisililo, da se je umaknil. Lahi so se zdai umaknili za fronto, katero sSo dozdaj zasedali, baje ker jo smrad trupel neznosen in ker trupla okužujejo vodo. Nova fronta je ugodnejša za obrambo. V Tripolis je odšlo iz Sicilijo nadaljnjih 5000 vojakov. Rodova Tibu in Tuareg, ki štejeta 10.000 mož, sta se pridružila turški armadi. Dočim Lahi govore o tisočih mrtvih Arabcev, o svojih igubah še danes nc povedo niti približno številko.
London, 28. oktobra. Reuterjev urad poroča z Malte, da. jo pri Tripolisu okoli 60.000 Turkov in Arabcev. Pri napadu iz zasede so bili Italijani skoro popolnoma pobiti. Le s težavo se jim je posrečilo, vzdržati svoje pozicije. Vstaja v Tripolisu je povzročila vnovič krvave boje, pri katerih je menda padlo 180 Italijanov. Italijani preiskujejo nadalje poslopja, da bi našli skrito orožje. Vsak dan ustrele 40 do 50 Arabcev.
REVOLUCIJA NA KITAJSKEM.
Pekin, 28. oktobra. Vest, da je bil vojni minister Linčau ustreljen, so zanika.
Pekin, 28. oktobra. Vodja revolucionarjev, Liuang - Kuang, je sporočil tnjim konzulom v Hankavu, da je bil proklamiran za predsednika republike.
ARETACIJE V KIEVU.
Kiev, 28. oktobra. Tukajšnja policija jo zaprla več revolucionarjev, o katerih sc je dokazalo, da so bili v zvezi z Bagrovom.
NOVA BOLEZEN.
Tokio, 28. oktobra. V provinci Na-galo se jo noj a vila nova, neznana bolezen. Dosedaj je umrlo na tej bolezni 15 oseb.
ŽRTEV AVIJATIKA.
Reims, 28. oktobra. Avijatičar De-starnet so jo pri poletu ponesrečil s svojim aoroplauom in ,«c ubil.
Uradno izpričevalo deželne bolnice in porodnišnice v Ljubljani; Naravna Franc Jožef-ova grenčica, zavžita v količinah od 150 do 200 gramov, se izkazuje kot prijetno in ne prehitro razkrajajoče sredstvo. Poleg tega ima napram drugim, na odvajanje čreves učin-kujočim zdravilnim vodam še to prednost, da „Franc Jožef-ovo" vodo bolniki lahko zavživajo in ne da bi nastala kaka nevšečnost.	12
Občinske volitve v DomM.
25. oktobra so se vršile v Domžalah občinske volitve. Nasproti sta si stali dve stranki: liberalna ali sokolska in Slovenska Ljudska Stranka. Nasprotniki sami so napovedali v ..Slovenskem Narodir, da bo boj za občinsko upravo v Domžalah ljut. Razvili so res že dolgo prej prav hudo agitacijo. Posebno so begali ljudi z ..Društvenim Domom." češ, da ga bo morala občina plačevati. Izdali so nebroj lepakov med ljudstvo. Na vseli telegrafskih drogih si od nedelje sem lahko videl imena liberalnih kandidatov. Zadnji dan pa so kar tla pred hišnimi pragi postlali z lepaki. A ves trud je bil zastonj! V I. razredu se je udeležilo volitve 126 volilcev. Naši so dobili 75—66 glasov, nasprotni pa 51—37, ostali so torej v manjšini za 15—38 glasov. V II. razredu se je volitve udeležilo 216 volilcev. Naši so dobili 161 — 150 glasov, nasprotni pa 54—44, ostali so torej v manjšini za 96—117 glasov. V 1(1. razredu se je udeležilo volitve 406 volilcev. Naši so dobili 288—268 glasov, nasprotni pa 108—96, ostali so torej v manjšini za 160- 192 glasov! V vseh 3. razredih je volilo skupno 748 volilcev, od teh do 524 na našo stran. Občudovanja vredna je bila disciplina naših volilcev. Vsled silno razvite slamnikarske veleindustrije v Domžalah je bilo treba med kandidate privzeti tudi 3 veleindustrijce, ki so bili v dosedanjem občinskem odboru skozi dolgo vrsto let zastopani po 5 virilistih! A tudi to ni nikogar naših odvrnilo, da bi bil kršil disciplino. Disciplina nasprotnikov pa je bila pod vsako kritiko. Poleg oficijelnih kandidatov oziroma mesto njih so napisali na glasovnice še gotovo do 70 raznih .odbornikov" in „namestnikov." V novem občinskem odboru bo torej poleg 3 veleto-varnarjev 15 zavednih in odločnih pristašev Slovenske Ljudske Stranke! Pričakovali smo zmago; a tako velike, tako sijajne zmage nismo pričakovali! Čast in slava vsem, ki so kakorkoli k njej pripomogli!
Štajerske novice.
š Umrl je v Celju dne 26. t. m. g. Emanuel Pivon, inšpektor južne železnice v pokoju. Rajni je bil postaje-načelnik v Spodnjem Dravogradu.
š Morilec juvelirja Stoka prijet. Orožniški stražmojster Knapp v Wil-donu je 26. oktobra prijel moža, čegar osebnost je popolnoma soglašala z opisom morilca, ki je na Dunaju umoril juvelirja Stoka. Sumljivi mož se zove AATgnst Ivleinschegg in je po poklicu monter. Morilec ima stekleno levo oko, tudi levo roko ima umetno. Oboje je izgubil gotovo pri kakem pretepu. Klin-schegga, ki taji, da bi bil on kriv umora, so izročili okrajni sodniji Wildon.
š Glavna skupščina Zadružne zveze za štajersko, ki se je vršila v četrtek 26. oktobra v Mariboru je bila, zelo dobro obiskana. Otvoril je skupščino predsednik pododbora dr. Hohnjec. Posebno zanimivo je bilo predavanje župana Antona Belca iz Št. Vida nad Ljubljano o strojnih zadrugah. Poročilo nadrevizorja J. Pušenjaka je bilo zelo stvarno in nam je podalo živo sliko, kako čvrsta in močna je naša gospodarska organizacija. Misel o samostojni Zvezi je našla živahno odobravanje. Skupščina je trajala nad dve uri.
š špeharji na mariborskem sejmu. Zadnjo soboto 21. oktobra je pripeljalo 57 špeharjev čez 300 svinj na trg. Meso in slanina je od prejšnje sobote padla v ceni za. 6 do 10 vin. pri kilogramu.
š Iz duhovniške službe. Prestavljen je gosp. A n ton K o v a č i č , kaplan v Zibiki v Majšperg.
š Ptujski živinski sejmi so zopet dovoljeni. Namestništvo je že o tem obvestilo prizadete krajevne.oblasti potom okrajnega glavarstva.
š Imenovanje v poštni službi. Poštno in telegrafično ravnateljstvo je imenovalo Franca Mlinarica za poštnega oficijanta na Pragerskem.
ar
Iz rdečega tabora.
Socialnodemokratični upravni talenti. Socialnodemokraški državni poslanec in župan mesta Catania na Siciliji je bil o socialnodemokraškem evangeliju tako prepričan, da je ustanovil v mestu socialistično državo v majhnem. Da bi zasebno obrt sčasoma odpravil, je ustanovil najprej veliko občinsko pekarno, peke pa nastavil kot prodajalce izdelkov mestne pekarne. Računski sklep o prvem prometnem letu je bil naravnost sijajen. Delavci so vlekli velike plače, meščani so jedli cenejši kruh in mestna občina, je spravila v svoje blagajne velik dobiček. Da bi se utegnila kaka pomota zgoditi, na to ni nihče niti v sanjah mislil. Čez leto «e je pa izkazalo, da se je v računski sklep vendarle neka pomota u rinil a. Pozabili so namreč plačati — moko. In ko jo slednjič kraljevi pretok t ti sociai-jodemokratični upravi konec napravil.
ni ostalo od socialistične uprave na magistratu mesta Catanije nič druzega, kakor par milijonov več dolga. -Mestni peki so pa začeli zopet kruh poči, prebivalci mesta Catania pa zopet kruh jesti — po starih cenah.
Socialni demokrati kot delodajalci. Socialno - demokraški nemški državni poslanec E. Faber, ki ima tovarno za čevlje, je prišel v financielne težkoče. Pasiva znašajo 200.000 mark, a aktiva lo 70.000 mark. Kot poroča časopisje, so bili vsi delavci iz njegove tovarne odpuščeni naenkrat brez odpovedi. To bi bilo še odpustno, ako bi se delavcem izplačala za li dni naprej plača. Toda z ozirom na mnenje socialno-demokra-škega. delodajalca in zastopnika delavcev to ni potrebno. Poleg tega je tudi »sodrug« Faber izplačal delavcem namesto tritedenske plače, ki jim ere po zakonu, samo plačo za prva dva dneva zadnjega tedna. Ostale dneve pa naj bi delavci vsled same navdušenosti nad socialno - demokraškim bratstvom podarili »sodrugu« podjetniku. Delavci seveda nimajo za to potrebnega razumevanja ter so na shodih ostro nastopili proti sodrugu Fabru. Ta slučaj jasno kaže. kako nasprotje vlada v teoriji in praksi glede na socialno-demokra-ško ljubezen do delavstva.
Po svelo.
Zahvala Judov katoliškim redovnicam. Predstojništvo judovske verske občine v Tripolisu je poslalo apostolskemu prefektu pismo, v katerem se izreka zahvala za podporo in postrežbo, ki so jo izkazale italijanske redovnice judovskim bolnikom. »Agenzia Štefani« pa poroča, da so Arabci v Bengazii-ju osvobodili dve redovnici Jožefovega reda, ki so ju imeli Turki ujeti, ker ste se izkazali v postrežbi bolnih Arabcev. Dolfe Ribnikar, ali čuješ?
26.000 kron v češke narodne svrhe je o priliki smrti svojega soproga darovala. gospa E. Kletzlova v Brnu.
Smola bogate skopuhinje. Stara pariška vojvodinja pt G. je znana vsled svoje skoposti, dasi je zelo bogata in stanuje v lepi, stari hiši. Kadar je prisiljena, kaj darovati, prebrska vse svoje zaboje in daruje kako stai'0 ma-lovredno stvar. Ko se je te dni omožila hči nekega znanega pariškega, bankirja z nekim mladim grofom, je zopet vse prebrskala in konečno poslala nek star kip, ki ni imel po njeni sodbi nikakc vrednosti. Nevesta se ji je takoj drugi dan zahvalila pismeho radi »predrago-cenega« darila. Siva vojvodinja se je nekoliko sramovala, ker je sodila, da so jo pregledali in da se iz nje norčujejo. Pošteno se je razjezila, ko je dobila še boli navdušeno ženinovo pismo, v katerem je pisal, da bi se pravzaprav tako dragoceno darilo moralo odkloniti. Dasi je bila jezna, se je vojvodinja peljala, čestitat nevesti. Na mizi, ki je bila preobložena z najdragocenejšimi darili, se je nahajal pod steklom na svileni blazini kip, ki ga jc poslala. Ženin in nevesta sta se ji strašno zahvaljevala, dama je vse to s kislim obrazom poslušala, dokler ji niso predstavili nekega francoskega zgodovinarja umetnosti, ki spada med prve može svoje stroke, ki jc osupli vojvodinji povedal: »Ze 60 let iščemo to kamejo iz časov Trajana, ki predstavlja, eno najdragocenejših del rimske umetnosti. Razpisali smo 100.000 frankov tistemu, ki zopet prinese izgubljeno delo.« Ko je vojvodinja to čula, je omedlela.
Odkritje spomenika letalcu Geo Chavezu. V nedeljo popoldne so odkrili v Parizu precl elektrotehnično šolo v navzočnosti oblastnij in vseh v Parizu navzočih letalcev spomenik Geo Chavezu. Chavez je predstavljen v obleki letalca in na podnožju se vidi aero-plan. Napis se glasi: »Geod Chavezu — junaku, ki je preletel alpe — njegovi tovariši.«
Sreča mesarskega vajenca. Na Dunaju je nedavno soproga nekega mesarja poslala vajenca, v loterijo, naj stavi na tri gotove številko pet kron. Deček pa je izgubil listek z napisanimi številkami ter jc stavil tri poljubne številke na prihodnje praško srečkanje. Ko je prišel domov, ga je mojstrova žena seveda pošteno ozmerjala, poslala ga še enkrat, s svojimi številkami v loterijo, mu dala vnovič pet kron in rekla, da prejšni riskonto lahko obdrži zase ter da. mu bo pet kron odtrgala od njegovih prihrankov. Vajenec se je vsled tega počutil seveda zelo nesrečnega. Lahko si pa predstavljamo njegovo vesolje, ko je pozneje zvedel, da so njegove številko prišle in da jc dobil 19.994 kron 88 vin. Da je imela mesarica zelo duhovit, obraz, ko je zvedela o vajenčevi sreči, si lahko mislimo.
Zakon med mrtveci. V mnogih pokrajinah Kitajske imajo navado sklepati poroke med mrtvimi. Če je v rodbini umrl mlad. neporočen mož. vlada med sorodniki velika žalost, ker bo-
de na onem svetu brez žene. Da bi ga tega žalostnega položaja osvobodili, mu poiščejo kako deklico, ki je tudi pred kratkim umrla. Pri njeni družini napravi oče umrlega obisk in takoj se prično med glavarji družine pogajanja kot da bi sc šlo za. žive. Konečno pride do ženitovanjpkih ceremonij. Ob navzočnosti vseh sorodnikov neso potem rakev deklice h grobu ženina in ju skupno pokopljejo. Oba sta na ta način po veri Kitajcev na onem svetu združena.
Led na Volgi se tali, kot poročajo iz Nižnjega Novgoroda. Zamrznjeni parniki nadaljujejo svojo pot. Tudi na reki Kami se tali ledena skorja. Temperatura se je zvišala za 15 stopinj.
62.000 kron poneveril. V Pragi jo uradnik neke tamošnje banke poneveril 62.000 kron in pobegnil. Oče defrav-dantov, ki jc večkratni hišni posestnik, je škodo poravnal, predno jc bila vložena pri policiji ovadba.
Ljubimca svoje žene umoril. Iz Krakova poročajo: V vasi Schwarzawa Novva pri Zolkiewu je umoril kmet F. Kiernicki ljubimca svoje žene, kmeta Storozuka. Kiernicki je zvedel v Ameriki o grešnem razmerju svoje žene in se je na skrivnem vrnil v Galicijo. Ko je stopil v svojo hišo, je oba presenetil. Pred očmi svoje žene je pobil njenega ljubimca z gorjačo na tla ter tolkel toliko časa po njem, da je izdihnil. Kiernicki se je nato sam javil sodišču.
Samoumor župana vsled slabega občinskega gospodarstva. Iz Pariza x>o-ročajo: Zupan Mouchel v Elbeufu se je ustrelil v obupu, ker so električne naprave za razsvetljavo mesta, ki jih je prevzela občina pod njegovim županstvom v svojo upravo, izkazale velik deficit za mestno blagajno.
— Žalostna Statistika. Kakor je razvidno iz Statističnih tabel za mesto Berlin, se je rodilo leta 1909 v mestu 39.474 otrok in med temi jih je bdlo 10.008 nezakonskih, torej dobra četrtina. Tretjina nezakonskih mater so bile služkinje. Razporok je bilo 1970, samo-umorov pa 705.
Navade velikih komponistov. Mnogi veliki komponisti so imeli kot znano nekoliko nenavadne navade, vsled katerih so dali mnogokrat povod raznim anekdotam. Tako je na primer način, kako so si zbujali razpoloženje za komponiranjo, pri nekaterih zelo nenavaden. Donizetti si je skušal ustvariti ugodno razpoloženje na ta način, da se je zaprl v svojo sobo ter postavil poleg sebe na pisalno mizo celo vrsto samovarjev za kavo in ni prej odjenjal, dokler ni vseh izpraznil, na kar pa jih je še mnogokrat nalil v drugič in tretjič. — Kljub temu zdravju škodljivemu početju se Donizetti do svoje starosti ni mogel odvaditi tega običaja. — Meyerbeer je prišel v ugodno razpoloženje le, ako je čul delovanje prirodnih elementov. Tako si je zgradil v svoji hiši stekleno sobo, v kateri je mogel opazovati šumenje dežja, bobnenje groma, blisk in tulenje viharja kolikor mogoče natanko. V viharju se je počutil v svoji sobi dobro in nato sc je lotil svojega dela. O njem pripovedujejo, da jo zapustil družbo prijateljev, ako je le čul daljše gromenje ter odšel v svojo stekleno sobo. — Haydn pa je imel vse drugačne navade, kadar se je pripravljal za komponiranje. Zgodaj zjutraj je vstal, pregledal sobo, ako je vse na pravem mestu, oblekel se nato v gala obleko, privezal sabljo okoli pasa, na glavo dal lasuljo in klobuk ter si na prst nataknil popolnoma določen prstan. Brez teh priprav ni napisal niti ene note.
Avstrijec aretovan na Ruskem radi vohunstva. V Kijevu je bil aretovan nadzornik domene grofa Branickega v Galiciji, Forkovski, ker je bil osumljen vohunstva v prid Avstriji. Kot smo že poročali, je bilo pred nekaj meseci are-tovanih radi vohunstva na Ruskem več gozdarskih akademikov iz Lvova, ki so na ruskih posestvih prakticirali. Kljub posredovanju avstrijskih oblasti so še vedno zaprti v ruskih ječah.
Gospodarstvo.
— Piemovanje telet po deželi je
priredil deželni odbor kranjski. To premovanje se vrši ravnokar po Gorenjskem in Notranjskem in se je priredilo že na 16 krajih. Namen tega pre-movanja je, živinorejce spodbujati, da rede kar največ mogoče veliko število telet.. Ta akcija se je zelo dobro posrečila. Zanimanje za to je naravnost velikansko. Od vseh strani pridejo ljudje s teleti, deloma, tudi iz radovednosti k tem premovanjem. V nekatere kraje priženejo po 80—100 mladih sesajočili telet. Dosedaj se jc razdelilo nad 300 premij.Za teleta, ki se jim podelijo premije, sc morajo posestniki zavezati, jih roditi saj eno leto. Razen tega morajo izrejati še vsaj polovico telet od števila krav. ki jih povprečno redijo. Povsod
se sliši živinorejce, sedaj bodem pa Jaz tudi vsa teleta redil, da dobim prihodnjo spomlad izrejevalno premijo. Vsi praktični živinorejci trdijo, da se bode skozi to na tisoče mladih telet več redilo, kateri bi drugače prišli mesarju pod nož. Pri vsakem premovanju ima poučni nagovor voditelj premovanja nadzornik Legvart. Ljudje pa so deželnemu odboru za to akcijo zelo hvaležni.
30.000 kron se bo razdelilo na darilih in nagrfuLah od tovarn za »Ceres«. Natančneje pogoje čitate lahko v današnjem oglasu. Udeležba je velikanska, vsak dan pride na stotine odgovorov. Mi kot izdelovatelji povzamemo, iz teh odgovorov z zadoščenjem, kako vsestransko da je občinstvo zadovoljno z našo jedilno mastjo »Ceres«, posebno glecle na kakovost in na nizko ceno.
Jurij Schicht d. d. Ustje. (Aussig).
Pogum in moč življenja zahtevata zdravo telo in zdrave živce. Kdor hoče ohraniti svoje telo delozmožno in svoje
živce ojačiti
ne bo našel boljšega sredstva kot priznano dolgo preizkušeno Scott-ovo emulzijo z apnenimi in natronhipofosfiti. Že 35 let sc je izkazal svetovni sloves Scott- Pristna samo s ove emulzije kot popolnoma iz- ribičem"-0 kot boren pri onemoglosti in osla- zns/kromCiscott-beloSti in Se Vedno bolj Utrdil, ovega ravnanja kar je poglavitno pripisovati dejstvu, da se vporabljajo pri napravljanju
Scottove emulzije
v vseh sestavinah le najboljše sirovino.
Pri nakupu naj sc zahteva Scott-ovo emulzijo. Znamka .Scott", ki je te nacl 35 let vpeljana, jamCI za dobroto in uCInek. — Cena izvirni steklenici K 2'50.
Dobi se v vseh lekarnah.
12	2693
Praško domaČe mazilo iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi je prav izborno sredstvo za pokritev vsake rane, ker zabrani iste pred okuženjem in bolečine hladi in olajša. To izborno domače sredstvo se dobi tudi v tukajšnjih lekarnah.
tiizn w o i .rs
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 27. oktobra.
Pšenica za oktober 1911 ... .	1L90
Rž za oktober 1911......9 31
Oves za oktober 1911.....9-50
Koruza za maj 1912 ...... 8 54
Efektiv trdno.
Meteorolegično poročilo.
Višina n. morjem 306-2 m, sred. zračni tlak 736-0 mm
C ■> B	Ca. opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	a JS lil 6. >
27	9. zveč. | 729-1		114 sr. jvzh.		oblačno	03'
28	7. zjutr. 2. pop.	25-4 25 2	9-5 13 4	si. svzh. moč. jzah.	pol. obl. dež.	
Srednja včerajšnja temp. 95'1 norm. 8- 3°
1557
Le tedaj
doseže kakovost fine zrnate kave svojo polno veljavo, če voli cenjena gospodinja kot kavni pridatek najzanesljivejšo vrsto!
Najbolje storite,
če uporabljate izdelek, ki se je izkazal že desetletja kot najbolji, »pravega :Francka:" iz tovarne Zagreb, vendar pa izrecno le onega s kavnim mlinčkom kot tovarniško znamko,
Proti katarom
sopilnih organrv, pri nahodu, hri-pavoutl in vratnih oteklinah zdravniško priporočana je	38 12 II.
iitm
■	>1 IIV	B • I«
atkalična kislina
katera se z vspeliom rabi sama ali pomešana z gorkim mlekom.
Ta miloraztapljajoče, osvežujoče in pomirljivo deluje, pospešuje ločitev sleza in se v tacih slučajih posebno dobro obnese.
Izvirek: Giesshubl Sauerbrimn, želez, postaja, zdravilno kopallifie pri Karlovih varili Prospekti aastonf in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih Špecerijskih prodajalnicah in trgovinah t jostvinam1 in vlnnm.
Zalog« pri Mihael Kaotner ju, Peter Lassnlku in Andrej Sorabonu, Liubliana.	M
t
KRON 30.000*
Da tudi tam vpeljemo jedilno mast „CERES", kjer se ista vsled stare navade m neutemeljenih predsodkov še ne uporablja, obrnemo se s prošnjo na vse one ki so iz prepričanja in praktičnih izkušenj naši stalni odjemalci, da nam blagovole odgovoriti na sledeča vprašanja:	. . .
one, k, « Pjg" J £05il0j da ste pričeli uporabljati jedilno mast »CERES«? 2. Katere vrline poseduje ta mast napram drugim je-
Vsled kakih koristi Vam je ta mast nenadomestljiva ? 4. S čim prepričate Vaše znance o teh koristih ?
Za pošiljatelje takih odgovorov, ki se po obliki in vsebini posebno odlikujejo, razpišemo sledeče nagrade, ki se bodo razdelile:
dilnim mastem? ,->,
Za dobre odgovore na ta vprašanja razpišemo sledeča darila, katera se
bodo izžrebala:
K 2000 K 20000 K 22000
1 darilo od 10 daril po
Skopaj
1000 = K 200 = Iv K
1000 2000 3000
20 daril po K 1000 daril po K
100 =
20 =
1	nagrada od K 1000
2	nagradi po K 500
: K 1000 K 1000 K 2000
5 nagrad po 20 nagrad po
K K
200 100
= K 1000 = K 3000 k 3000
K 30.000*
Posebno razsodišče, kojega sestavo bodemo svoječasno v časopisja objavili, bo odločilo, kateri odgovori da se prepuste k izžrebanjn
daril v skupnem znesku K 25.000 ln med katere pošiljatelje, da se bo razdelilo gornjih 28 nagrad v znesku od K 5000.	-----——-
--Tega razpisa se lahke udeleže vsi tisti, ki vpošljejo dobre odgovore na gornja 4 vprašanja najdaije do 15. popada 1911 In se s tem gazelo, da i»porabljajo
našo Jedilno mast .Ceres«, da priložijo najmanj 5 ovitkov (od zavojev po >/2 kg ali od kock po >,2 kg). Za vsakih nadaljnili 5 ovitkov dobi pošlliatelj dobrih odgovorov
do eno nadalino številko srečke, tako da ima pri žrebanju dvojni, oziroma večkratni up na dobitek.	. . ,	^ •
po eno žrebanje se vrši dne 20. grudna 1911 ob 10. uri predpoldne v po § 88 notarskega reda zahtevani navzočnosti c. kr notarja dr. viteza pl.H.K< Hza, v njegovi pisarni v Ustju ob Labi. Dobitki se bodo izplačali dobiteljem takoj v gotovini brez odbitka. Imenik vseh dobiteijev se bo tiskal m se na zahtevo dopostje. y	________________ . , — .___________i.u ii.ii. ■ _u f	e
JURIJ SCH1CHT d. „Tehma za nagrade", Ustje ob Labl (Hnssig), CeSko.
j=H=n-II II- —
m	IŠČC SC 3181^
za staro stavbinsko podjetje z velikim številom naročnikov. Vprašanja pod št. 50 na upravo lista.

za eno ali dve stranki z dvoriščem in lepim sadnim 3083
vrtom se ceno proda
Potrebnega kapitala 2600 K. Natančneje se izve RBŽI13 Mli,Pi»i CCSta5. St 154.
a
0) w
«/J
M
a
u «
> O
<H
O &
a
K0
ca O) OJ
a
u*
veležganjarna sadja, Ljubljana
priporoča v svoji lastni žganj ar ni 2258	kuhano
SliUDUko Tropinovec Brinieuec Hrušeuec Vinsko Igsasife
V zanesljivih kakovostih oddaja v množinah od 25 litrov naprej.
•m a
(O p
vn "O
03
■d o
o <
ca -t a
7*
t*r
O (0 a
Z narodne meje.
V Cmureku (Mureck) jc umrl lansko leto župnik, rodom Slovenec. Njegovim naslednikom je bil imenovan trd Nemec. Graškemu (sekovskemu) škofu je bilo dobro znano, da bivajo irog Cmureka šc Slovenci; dozdaj je bila tudi navada, da je mogel le Slovenec dobiti to župnijo. Zato je vprašal škof novoimenovanega župnika, ali hoče imeti novi župnik Slovenca za kaplana. Odgovor se je glasil, da ni treba, — in poslali so kaplana Nemca, Čemu je sploh bilo to vprašanje, ako je ljudsko štetje pokazalo, da bivajo Slovenci v župniji Cmurek? Kako hoče župnik opravičiti krivico, da nimajo Slovenci tod ne enega slovenskega spovednika?
Pri Sv.Lovrencu n a d A r v e-ž c m blizu Ivnice (St. Lorenzen ob. Ei-biswald) je umrl nedavno zadnji slovenski župnik. Zakaj? Njegovim naslednikom jc bil imenovan Nemec, ki je koj prvo nedeljo začel nemško pridi-govati. — Nihče se ni uprl. — Kdor ni razumel, se je sramoval in ni upal reči, da ni umel pridige.
Kaplja pod S v. D u h o m (na Ostrem vrhu) je mala župnija. Prosil je za njo Slovenec. Tomažič. »Ta župnija ni za Vas,« so mu dejali, »za Vas imamo dekanat.« In postal je dekan, a. v nemškem kraju, kjer ne more pastirovati Slovencev. Kaplja jc dobila nemškega župnika.
Na vprašanje slovenskega župnika: :>.Ta, wie konnen solclie Leutc beichten, deren Pfarrgcistliche nicht slowenisch konnen?« — »So viel wei0 ich schon, wenn er zur Beichte kommt, dali er et-was gesagt. hat, was cine Materie tur die Absolution gibt. Was ich den Lcu-ten deutsch sage, verstehen sie mich schon, \venigstens die Bufle. Es geht.«
Na vprašanje, zakaj sc ljudstvo nc upre, saj bi lahko poslalo pritožbo, ako treba do Rima, se. je glasil odgovor:
Že v šoli sliši slovenski otrok često: »Kaj, čemu se boš učil »bindiš«, to je za, nič, glej, jaz sem že gospod postal, pa
še bindiš ne znam; če se boš učil nemško, boš tudi ti kaj veljal, z »bindiš« ne prideš nikamor.« Ker je to preveč sramotno, zato si nobeden še povedati nc upa. da nemško nc razume. Zato pa tudi zavoljo sramote, ki ga čaka, noben Slovenec še pri spovedi nc upa reči, da nc umejc nemškega župnika. Do zdaj so se v omenjenih obmejnih krajih učili otroci vsaj veronauka v materinščini, zdaj so pa mladi župnik že začeli z nemškim katekizmom.
Vprašam kateheta Slovenca v obmejnem kraiu: »Kako shajate z nemškim učiteljstvom?« Pravi: »Učitelji so vsi rojeni Slovenci, pa kaj, ko imajo vsi nemške žene! Te so jih dobile na svojo stran.«
V nekem obmejnem kraju so mi rekli: »Pri nas vladajo kraj žene.« Kmalu sem izvedel, da so te vladajoče žene vse Nemke.
Kako pa, da so pri volitvah v vseh treh razredih zmagali Nemci? Ker so Slovenci zvečine odvisni (zadolženi). Kako pa, da je tako malo bogatih domačinov; kakor sc sliši, so tu bili nekdaj domačini bogataši, a zdaj so vsa izginili in tujec vlada?
Ljudje niso bili gospodarsko na-obraženi, niso vedeli, koliko je vredno njihovo imetje, dobro so živeli, radi so pili, pose b n o o 1) nedeljah; ko je zmanjkalo denarja, so šli k tujcu, ta jim je posojeval, dokler je imel »na. kaj«, potem pa rekel čez nekaj let: »Stanovanje imaš lahko pri meni, kajti tvoja hiša ni več tvoja, ampak moja. Delat tudi lahko hodiš k meni, kajti zemlja tvoja je moja, če bo le še vse plačano, kar si dolžan.« Oče je bil še gospodar svoje zemlje, sin njegov je bil že hlapec. Tujec, se ve Nemec, je postal gospodar. — Tako so delali nekoč v Halozah, kjer je domačin zvečine reven, beden viničar, meščan, po-največ Nemec, pa gospodar. Isto prikazen vidiš v okolici Maribor in drugod. — Kako važna je. gospodarska na-obrazba našega naroda, protialkohol-no gibanje itd., to spoznaš, ako potuješ ob slovenski meji.
Lastniki vrednostnih papirjev, kapitalisti ln borzni interesenti čitajo
M
l
U
(Izhaja tedensko).
Vsebina : Tržna tendenca- Finančni tedenski preglei. Zunanje borze. Informacijska rnbrika.
Posebej omenjeno: Alpinska montanska družba. Skodove tvoraiee. Ogrska splošna premogokopna družba. Plinarnice Manu-schek. Pivovarnica Poschacli. Union, družba za stavbno blago. Buštehradska železnica. Gosska pivo varnica. Anglo-A vstri j ska banka. Orientske železnice. Agrarna in rentna banka. Avstrijski Lloyd. Dunajski Ilankverein. Delnice državnih železnic. Zemljiško kreditni zavod. Ogrska hipo-tečna banka. Nižjeavstrijska eskomptna družba. Mednarodna družba za zavarovanje proti nezgodam. Tržaške piinove delnice. Podunavska paroplovna družba. Tvomica za železo in pločevino Union. Bakrene tvornice avstrijske. Unionska banka Ley-kam-Vevče. Landerbanka. Fonciere, peš-tanska delniška zavarovalna družba. Živnostenska banka. Južna železnica. Splošna prometna banka. Liesinška pivovarnica. Avstrijski Feniks, zavarovalna družba. Za-hodnočeška rudniška družba. Nadraške delnice. Kreditni zavod. Gebr. Enderlin d. d. Dunajska stavbna družba. Brnska tvornica sveč. Praška železoindustrijska družba. Werndlove delnice. Trboveljska premogokopna družba. Gelsenkirschenski rudnik. Rudnik P!ionix. Deutsch - Luxen-burški rudnik. — Kurzna poročila in pre-mijskl postavki za vodilne spekulacijske papirje dunajske, berlinske in londonske borze. -- Dobiva se gratis in franko pri bančni tvrdki
ER VIN a C O., Dunaj I.,
Tuchlaubcn št. 8.	3084
se ! pisarni l Milil
Ustanovljeno v letu 1842.
Brata Eberl
Trgovina oljnatih barv, laka in firneža
Črkoslikarija
likarja, pohištvena in stavbena pleskarja
I, Miklošičevo cesta
nasproti hotela Union
Jantarjevi laki in laščilo za sobna tla. Marx-emajl za pode, zid, železo in drugo.
Firnež iz pristnega lanenega olja.
Oljnate barve, najboljše
vrste fasadne barve, vremensko nespremenljive (Kronsteinerja) barve
Olje za stroje, prašno olje, karbolinej, čopiče za vsako obrt. - Vse potrebščine za umetnike, slikarje i. t. d.
Predmete in potrebščine Lake angleške za kočije, lake || za žgalno in briljantno za pohištvo in druge predmete gj .----------— slikanje.
in raznovrstne vzorce za
Telefon 154.
Telefon 154.
sobne slikarie.
Delavnica za črkoslikarska, likarska in pleskarska dela
Igriška ulica 6, Gradišče.
11G0
Dnnafska cesta št. 22
LJUBLJANA
nasproti kavarne ,Evropa4
konces. podjetje za električne naprave, napeljavo električne luči in prenos moči, telefonske in brzojavne naprave. Dobava In montiranje motorjev na bencin in potrolin ter Diesel-ovili motorjev. V zalogi vedno v veliki izberi: elektromotorji, ventilatorji, obločnice, žarnice, telefoni, vsakovrstni inštalac mateiijal, mazllna olja in masti, . ?salke, svetilniki za elektriko in ulin ter sploh vse tehn. potrebščine
Opravilna Številka Nc I 168/11 1
Prostovoljna sodna dražba nepremičnin.
Pri c. kr. okrajnemu sodišču v Ljubljani odd. I. jc po prošnji lastnika g. Frana Pavlovčič, kontrolorja prisilne delavnice v Ljubljani na prodaj po javni dražbi sledeča nepremičnina zemljišče vlož. št. 88 kat. obč. Petersko predmestje I. del., obstoječe iz hiše št. 13, sv. Petra cesta in vrta za katero se je ustanovila izklicna cena v znesku 80.000 K.
Dražba se bo vršila dne 30. oktobra 1911 dopoldne ob 9. uri v pisarni c. kr. notarja g. Matije Hafner, Ljubljana, Dunajska cesta.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno.
Dražbeno izkupilo je po odbitku vknjiženega dolga izročiti v roke prodajalca.
Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri c. kr. notarju Matiji Hafner, kot sodnem komisarju v Ljubljani.	3186 3—i
C. kr. okrajno sodišče v Ljublfani
oddelek I., dne 17. oktobra 1911.
m
Ugodna prilika!
Ker imam veliko zalogo opeke, ki je izdelana še iz cenenega cementa, oddajam
cementni
(z zarezo in brez zareze) po znižani ceni.
Cementna stresnao peka pretil po svoll trpežnosii drugovrstne opeke ter daiem za njo vsako poljubno garancijo.
loam Jelacin, Ljubljaia.
Velika hiša za 18.000 - kron!
Prisilna dražba Hrenove hiše v Litiji
t kateri je nastanjeno okrajno glavarstvo
vrši se 2. novembra 1.1. ob 10. nrž dopoldne pri sodniji v Litiji.
17 sob, 4 kamre, 1 kopalna soba, 2 jedilni shrambi, 5 stranišč, 2 kuhinje, 4 obokane kleti, drvarnice in vodovod. Zemljeknjižni zaznamek vi. št 306 k. o. Hotiče, pare. št. 1352/1 in 1591. — 4 metre od železnice, 40 metrov od kolodvora. — Najnižji ponudek 18,000 K. Popis objekta se vpogleda pri okrajni sodniji v Litiji in v pisarni konkurzne mase upravitelja dr. Fran Papeža, Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 4.	2959
Tovarna pohištva J. J. Naglas
Ljubljana
Turjaški trg št. 7
Ljubljana
Največja zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otro-Ustanovljena Nainjžjg CBne	Ški VOŽiČki itd. Mcnliiiiifiiifi hlann Ustanovljena
1847.
3304
Najsolidnejše blago.
iu 47.
Izdelki ssslšdsii.
Zmerne cene.
Zaloga pohištvo in tapetniškega Maja
Fr. Kapiis, LiifeSpii
i
Marije Terezije cesta St. 11.
Kolizej.
Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne in gosposke sobe. Divane, otomane, žimnice, modroce iz morske trave, zmadnice na peresih, podobe, zrcala, otročje vozičke itd.
2924
Sprejemajo se tudi opreme hotelov.
I
Mehanična delavnica
sprejema vsakovrstna mehanična dela in popravila vsakovrstnih strojev. Dela se izvrŠe solidno, točno in po najnižjih cenah.	Proračuni na zahtevo zastonj.
Zavod za tehnične in elektrotehnične naprave.	748
- ^ja.m"
Priporočam slavnemu občinstvu v Ljubljani in .•. okolici svojo veliko zalogo raznovrstnih .•.
nagrobnih spomgnihou
enostavne do najfinejše izvršitve, dalje grobnih okvirjev, plošč in raznih drugih v kamnoseško obrt spadajočih predmetov.
Ker se radi smrti soprogove razproda vsa zaloga spomenikov, se prodajajo isti za lastno ceno.
Obenem se priporočam prečast. cerkvenim predstojništvom ter cenj. občinstvu za izvršitev vseh v to stroko spadajočih del.	2868
Ignacij CamerOlK-ovo vdova, Ljubljana, Komenskega nI. 26.
Modna in konfekcijska trgovina
M. Krištofič~Bučar
se je preselila v lastno hišo na Stari trg št. 9.
Priporoča zelo pomnoženo damsko in otročjo zimsko konfekcijo, po znano najnižji ceni, tudi po meri
Posebno krasne: kostume, plašče, pelerine, razne jopice, krila, domače halje in
bluze In otročje oblekice.
Velika izbera perila in higijeničnih potrebščin za novorojenčke.
Pošilja na izbero tadl po pošti.	2993
MBSSB—Wll III1 EH IIH M	6——
ANTON SARC, Ljubljana.
Izdelovanje perila, pralnica in svetloiikalnica na električen obrat, priporoča zelo dobro in solidno izdelano perilo po nizkih cenah.
preme za neveste!
Perilo za deklice in dečke, za otroke, platno šifon, švicarske vezenine, se kupi zelo ugodno, rjuhe, brisalke, prte, prtiče, nogovice, maje.
o
za gospode in gospe. Kdor trpi na prehladu reumatizmu, trganju in ishiji, naj le to perilo nosi, ta poskušnja bode vsacega zadovoljila.
Vzorci so vsakemu ma razpolago.
1787 (1)
Izborne, preizkušene in od šolskih oblastev priporočene in dovoljene
WR
Ina ognjišča
1
in za privatna stanovanja
izvirne Meidin-.rr^js^ gerjeve štedilne peči „HELION"
dobavlja najbolje
Prva hofoviška tovarna za special. peči in parilnike za krmo, livarna in izdelovalnica emajlov
Oton Hofmaim v Horovici. S
Ceniki na zahtevo zastonj.
Solidni zastopniki se iščejo.
pralni stroji, likalniki za perilo, sloviti brzoparilniki za krmo, uni-vers. Schneiderjeve peči (patent. Virk) kakor tudi različne potrebščine za stavbe
Telefon štev. 16.	Telefon štev. 16.
Leta 1873. ustanovljena delniška družba
Stavbeno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stav~ benotehniška dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbena in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. Priporoča se za stavbena dela vsake vrste.

TrZlSke novice.
t »Mlinar in njegova hči« se imenuje igra, katero bo uprizorilo »Katoliško društvo sv. Jožefa jutri ob pol osmih zvečer v društvenih prostorih. To je ena izmed najpriljubljenejših iger, ki se ponavlja vsako leto okrog Vseh Svetih v ljubljanskem gledališču in ga vedno napolni. Prepričani smo, da bo tudi tržiško občinstvo posetilo v obilnem številu predstavo.
t Rdečkarji so imeli zopet shod mi-nolo nedeljo pri Pelarju. Celo iz Ljubljane je prišlo nekaj možicev dajat ko-rajžo tržiškim sodrugom. Vračali so se precej pozno, a zelo dobre volje.
t Krajni šolski svet je sklenil poslati prošnjo c. kr. deželnemu šolskemu svetu v Ljubljani, naj bi se napravila v trgu osemrazrednica prej ko mogoče. Gotovo bodo ta umestni predlog pozdravili zlasti naši delavci z največjim veseljeni. S tem bo dana njihovim otrokom prilika, se izobraziti in si na lažji način služiti kruh. Kajpada bo potreba nekoliko poprav pri šoli, ki je v precej slabem stanju.
t Tržiški protestante imajo sedaj skoro vsako drugo nedeljo v svoji mo-lilnici službo božjo. Za orgljanje skrbi tukajšnji katoliški učitelj Karol Mi-klitsch, katerega pa nobeno nedeljo ni videti v katoliški župni cerkvi.
t Socialni demokratje so se v nekem dopisu v »Zarji« zaleteli v popravo tržiške župne cerkve. Silno jih bode »ofer« in pa »uboge ženice«, ki so nesle pri tej draginji svoje kronce k ofru. Dopisnik, ki ni nikdo drugi nego Tone Kristan, ki pri tej neznosni draginji zida krasno vilo v Šiški (med tržiškimi duhovniki ne poznamo niti enega, da bi bil posestnik kake vile), naj le pusti poštene Tržičane radi ofra v miru. Prispevali so in še prispevajo z veliko vnemo za svojo farno cerkev. Socialnega demokrata pa nismo opazili nobenega pri ofru, saj ti cerkve itak ne potrebujejo. Svetovali bi pa g. Kristanu, naj za svoje tržiške sodruge napravi slovarček v »Zarji« in naj jim razloži, kaj pomenjajo one tujke, ki jih je zapisal v dopisu iz Tržiča: teorija, pašalik i. dr. Socialisti so se baje prepirali, češ, da nc razumejo take učenosti.
idrijske novice.
i Mrtvega so našli dne 24. oktobra zjutraj pod potjo blizu Jagršč posestnika Jereba iz Otalež na Goriškem. Bil je tih, krščansk mož. Poznan je bil v naši okolici, ker je dalj časa služil v hiralnici usmiljenih sester v Sp. Idriji.
Ali se je ponesrečil ali je bil žrtev zločina, bo pokazala preiskava.
i Avtomobil vzbuja vedno več zanimanja. Poštni in drugi zasebni vozovi vozijo malo ljudi po cesti Idrija-Loga-tec, ker sc poslužuje večina potnikov avtomobila trgovca Val. Lapajne. Sicer je avtomobil pred vsem tovoren, pa se lahko prirede prostori za osebe. Gena je ista kakor za poštni voz, a je to ugodno, da pride avtomobil zložno v poldrugi uri, medtem ko vozi pošta štiri ure. Postaje ima avtomobil v Idriji pri hiši lastnika Val. Lapajneta in pri Didičevem hotelu, v Godoviču, v Hotedršic.i in v Dolenjem Logatcu pri gostilni Hodnik. Iz Idrije odhaja po sedanji uredbi zjutraj ob šestih ter se vrne po 10. uri dopoldne; opoldne iz-nova odhaja ter jo okoli pol 5. ure popoldne zopet doma. Morda ne bo ostala Idrija samo pri tem avtomobilu poleg rudniških. V zadnjem času se vedno večkrat sliši, da dobimo poštno avto-mobilno zvezo Sv. Lucija-Cerkno-ldri-ja. Koliko podlage ima ta vest, ne vemo. Prav bi pa bilo, če bi se moglo doseči, da dobi Idrija modernejše urejeno zvezo s Sv. Lucijo in Logatcem. Drugod imajo železnice in po vrhu še državne avtomobilne zveze. Idrija vsekako toliko nese di"žavi, da bi zaslužila za enkrat vsaj avtoanobilno zvezo na obe strani. Seveda so za tako prometno sredstvo potrebne dobre ceste. Državna cesta Sv. Lucija-Idrija se leto za letom izboljšuje in širi, deloma naravnost imenitno izdeluje, a državna cesta Idri-ja-Ivalci je še vedno taka, da je Bog pomagaj! Dokler je bila v osk bi cestnega odbora, ni bila ravno kaj posebnega, v mnogo boljšem stanju pa so jo le vzdrževali, nego jo sedaj država. Kdaj pride neki na vrsto razširjenje te ceste, katero se obljublja vsako leto, ko sestavlja država nroračun? Kadar bi bilo treba začeti z delom, pa kredit umaknejo.
i Dobrote, ki so jih bili deležni katoliški visokošolci od občine, ko je bila v naprednih rokah, naj naštejemo na poziv »Narodovega« dopisnika. Zakaj pa ne! Bil je marljiv katoliški vrsoko-šolcc na Dunaju. OČe ni imel 3400 kron letne plače in še kaj drugega po vrhu, ker mu je umrl že skoro deset let preje. Mati mu ni mogla mnogo dati ker 'je bila le vdova gozdarja in lastnica stare hiše v Idriji ter morala skrbeti tudi še za druge ot-oke. Ker je bil dijak marljiv, so mu šli prijatelji na roko. Tudi idrijski občini se je približal, a ne s prošnjo za kako podporo, ampak samo domovinskega lista je prosil, ker ga je potreboval, da ga priloži prošnji
za Knafljcvo ustanovo, a mu ga občina, kjer je oče deset let preje služboval, ni hotela izstaviti. Drznil se je v stiski s to prošnjo pred našo mestno občino, ker sta bila oče in mati Idrijčana. In uspeh? Ljudje, ki se danes kar cede ljubezni iu sočutja do visokošolcev, v strahu, da hi ne padli med proletarijat, katoliškemu dijaku še te mrvice niso dali. Drugih obdarovancev izmed ka-toliškonarodnih visokošolcev ne vemo navesti, najbrž so se premalo oglašali.
i Za škrlatico je umrla 26. oktobra osemletna učenka tretjega razreda Nada Kogej, hčerka občinskega uradnika S. Kogeja. Skoro pol leta straši že ta morilka, kdaj bo konec?
i Lep srnjak je priplaval po narasli Idrijci k »grabljam« v naše mesto. Ker so bili na eni strani delavci, na drugi naplovena drva in hlodi, se ni mogel rešiti iz vode. Gozdni uradnik ga je nato v vodi ustrelil. Tehtal je 17 kg. Grabel j ue mislijo še odpraviti, ker jim tako poceni preskrbe drva iz eraričnih gozdov, ako bodo pa še tako lepe srnjake nam lovile, bodo pa še manj mislili na to.
i V nedeljo, dne 5. novembra, bode pri zabavnem večeru Katol. delavske družbe govoril g. Oswald o Lurdu. Drugi spored in prostor kakor navadno.
Taiiosiveo omor.
Iz ruske družbe.
Eden najbogatejših in najodličnej-ših članov ruske dvorne družbe, knez P. N. Trubeckoj, je bil pred dnevi ustreljen v tajinstvenih razmerah od svojega lastnega nečaka V. G. Kristi-ja, sina umrlega moskovskega guvernerja in senatorja. Med brezskrbno družinsko zabavo, ki so se je udeležili številni člani sorodnih rodbin Trubec-kih, Orlov-Denisovili, Kristijevih itd. v Novem Čerkasku, je padel SOletni knez pod orožjem svojega nečaka in varovanca. Brez prepira, brez navideznega vzroka, ne da bi kdo kaj slutil, se je nenadoma dogodilo tragično dejanje. O tem senzacionelnem dogodku je znano samo to, da sta morilec kot njegova žrtev občevala pri celem družinskem slavlju v najboljšem sporazurn-ljenju med seboj ter sta bila oba v dobrem neprisiljenem razpoloženju. Ko sc je končal skupni obed, so posamezni udeleženci odšli na sprehod v bližnjo okoilco. Z en a Kristijeva, rojena Mihal-kova, se jo odpeljala s knezom v avtomobilu na kratek sprehod. Nekatere vesti trdijo, da je Kristi še pomagal svoji ženi stopiti v avtomobil, druge
pa, da je Kristi šele pozneje zvedel o izletu svoje žene s knezom ter da se jo vsled tega zelo razsrdil. Strinjajo pa se poročila, da jo Kristi, ki je ostal sam v dvorcu, takoj po odhodu žene in kneza razburjen odšel v smeri za avtomobilom. Knez Trubeckoj in Kristijeva soproga pa sta se vrnila po drugi poti nazaj ter izstopila namesto pri dvorcu na kolodvoru ,kjer sta odšla v železniški voz, ki je bil pripravljen za visoko goste. Kristijeva soproga je pozneje na poKciji izpovedala, da se v železniškem vozu ni zgodilo med njo in knezom ničesar izvanrednega. Hotela se je samo v vagonu nekoliko ogreti, predno se vrne k ostali družbi, ker jo je med vožnjo z avtomobilom zaradi ostrega vetra zz-lo premrazilo. Vsled dolgega čakanja in brezuspešnega iskanja razsrjeni soprog je pridrl burno v vagon in ne da bi s knezom spregovoril besedico, ustrelil nanj z revolverjem, med tem ko je njegova, soproga v strahu zbežala proč. Kristi je takoj po storjenem dejanju odšel na policijski urad, oddal službujočemu uradniku revolver ter izpovedal, kaj se je zgodilo. Kmalu na.to je prišla v urad tudi Kristijeva žena, ki je divje preklinjajo pokazala na svojega moža z besedami: »To je norec, ki jo kneza umoril brez vsakega povoda. Midva sva nedolžna!« Ali je ta umor v resnici samo čin hinno na duhu obolelega moža ali je pa maščevanje osleparjenega. soproga, ho mogočo razjasnila takoj uvedena preiskava, mogočo pa bo tudi vzrok tej tragediji ostal vedno prikrit širši javnosti. Umorjeni knez Trubeckoj, ki je bil kot član državnega sveta ruske ustave v peterburških salonih kakor tudi oh številnih javnih prilikah in v obeh parlamentih zelo pogosto navzoč, je s svojo impozantno osebnostjo napravil na vsakogar zelo prikupi jiv vtis. Umorje-neo tudi ni živel tako brez dela kot. navadno ruski provincialni grandseig-neurji. Stal je na čelu mnogih zelo pomembnih trgovskih podjetij. Tako na primer pri Terskijski rudarski družbi na Kavkazu, pri kateri je bil osebno udeležen z 10 milijoni rublji. Znatne vsote je dal knez na razpolago tudi za izčrpavanje naftinili vrelcev v cla-gestanskem ozemlju, njegova ovčjere-ja pa je bila ena prvih v Rusiji. Na svojem rodnem posestvu Soči je napravil knez znamenite vrtove za gojenje vrtnic. Premoženje umrlega kneza cenijo najmanj na 20 milijonov rubljev. Po svojem starem očetu, ki je poročil bogato grofico Orlov-Denisov, je samo knez Trubeckoj podedoval 5 milijonov rubljev.
Telefon 145.
3106
Brusell ln Buenos fllres 191P: 3 velike nagrade.
m
]. HILZER & KO., Dunojsko Novousio,
se priporoča 7.3 nabavo zvonov, malod. in liarmon. zvonila vsake velikosti in glasu. Jamstvo za določen in poln glas, najčistejšo vglasitev in najboljši materijal. Stojala za zvonove iz kovanega železa ali lesa. Lahkotno zvononlo, najboljši način teka. Nagla
izvršitev najnižje cene. Ugodni plačilni pogoji. Stari nerabni zvonovi sc sprejmo v prelitje, ravnotako se izdelujejo železna stojala najboljše konstrukcije z dolgoletnim lainstvom. Proračuni in prospekti vsak čas zastonj 111 franko na razpolago, enako tudi priporočila kakor tudi pn-znalna pisma.
MAGDEBURG
obstoječe iz 4 sob, kopalnice, verande in z vsemi pritiklina-mi ter s porabo vrta se odda takoj ali pa s 1. februarjem na Dunajski cesti št. 61. Natančneje se poizve pri lastniku Fr. Vidic Dunajska cesta št. 32 pritličje, :-: levo na vogalu.
Podružnica na Dunaju: III. ilra Heumarkt štev. 21.
»nrteiarni lokemoblli
z brezventilnim preciznim upravljenjeni. Originalno strojedelstvo WoIf 10- 800 k. s. obratni stroji z najvišjo popolnostjo in dobičkom, za industrijo in poljedelstvo.
______________ 3329- 26
Poseda} ltdelanlh na 720.000 k. «.
RJUHI
33
Šivalni stroj 11 stoletja
Kupujte samo v naših prodajalnicah ali od njih agentov!
1322
Mr Cs. deta. dr. šivalnih strojev.
Ljubljana	Kranj
Sv. Petra cesta 4. Glavni trg 53.
Kočevje Glavni trg 79.
Novo mesto Veliki trg 88.
Na splošno vprašanje vsako zaželjeno pojasnilo; vzorci za vezenje, krpanje in šivanje zastonj in franko.
dobre in pri;,tnobarvne zimske barhlMte, llanslB za srajce in drugo perilo, laneneinbombažaste
katiafase. ceflre. platno Inlei, brisače, rjuhe, zimska
Slano za dame in gospode žepno rabcs in druge tkanine, naj se obrite zaupno na kršč. tvrdko
JarosiavMarek SŽTffS: v Bistrem pri Novem Mestu ob Met (Češko.)
V zalogi imam tudi veliko množino OStitnkOV zimskega parhenta, flanela, kanafasa, itd. in razpošiljam v zavojih po 40 tli za IS K, prve vrste za 20 K franko po povzetju. Vzorci se pošiljajo zastonj iti pošt. prosto. Od ostankov sc vzorci ne pošiljajo. Dopisale se slovarski,
30111
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
C. kr.
priv.
Teleion št. 41.
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, prej J. t. ifcyer
Centrala na Dnnain. - Ustanovljena 1864. - 29 podružnic. Strftarleua ulica St. 6.	Delniški kapital In reserve 52,000.000 kron.
Preskrbovanjo vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem — Denar so lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nauje.	20M
i	Ustmena in pismena pojosniia in uasveii o všou v baačuo stroko spadajoči!« transakcijah vscUdsr br
Strftarleua ulica St. o.
Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in Izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov somoshrambo (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizijo izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promeso za vsa žrebanja.
plačaš.	—- ......
jI	ki govori slovensko in
m	nemško išče službev
||l	kakšnem hotolu. Naslov
M	pove uprava lista. :si2+
Podpirajte domačo industrijo!
Ljubljana. Sodna ulica.
Specialna mehanična pletilna industrija in trgovina za površne n spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogovice, rokovice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za stroje itd. na drobno in na debelo. Šivalni stroji od 70 kron naprej. Pletilni stroji patent „Wiedermann" je edina in najugodnejša prilika za dober zaslužek, poduk brezplačen, trajno delo zagotovljeno.
Ker delam brez agentov so cene veliko niSje.	161
Stare nogovice se ceno podpletujejo!
iv. Kflcifi, immi Novi vodmai lai
(blizu postaje cestne železn.), Izdeluje vse vrsto
ll9ir«MI«M8i0 1,0 najnovejšem ameriš-Iflfill IBE&V11IJK kem sistemu. Irdelane harmonije imam vedno v zalogi, katere si vsakdo lahko ogleda. Sprejemam v popravilo stare harmonije in sploh vse druge lesene instrumente. - Priznalna pisma na razpolago. - Cenik rranko in gratis.	;321o
Plahte za vozove
pokrivala za komate in odeje, platno za jadra na meter najceneje pri Štefanu Natjy, trgovina z že-leznino, Ljubljana, Vodnikov trg štev. 5. 2822
Priporočamo
iz
2794
Ljubljana, Frančišk. ulica št. 8. [zborno blago ! Točna postrežba.
Zahtevajte drože v prid »Slov. Straže!«
MANUFAKTURHA TRGOVINA
J. CiUHA
STARI TRG ŠT. 1
JESENSKE IN ZIMSKE
DfPfl za Surjavo
suha. trda in mehka, odpadki od stavbenega lesa se dobe v tovarni V. Scag-aettija, Cesta na Rudollovo železnico št. 16 za državnim kolodvorom. :uss
Za svojo kavožgalnlco in specerljsko trgovino
iščem uslužbenca i
navadna ročna opravila. Služba trajna in ne naporna; plača po dogovoril. Prednost imajo icilektanti v starosti 24—28 let. Dosluženi vojaki z dobri priporočili imajo prednost.
Kare! Planinšek, Ljubljana, Dunajska cesta.
soba št. 16
Ugodna prilika S
Dne 30. oktobra 1911 ob 10. uri dopoldne bo pri okrajnem sodišču ljubljauskeni
prisilna dražba
gospe Kavai lastnega zemljišča v Sp. Šiški, hiša št. 111 z gospodarskimi poslopji, vrtom in travniki.	3218 2
Hiša z gospodarskimi poslopji jo cenjena na 69.772 K, zemljiške parcele na 4872 K. Najmanjši ponudek, pod katerim se ne prodaja, znaša 38.134 K.
krojač v Ljubljani. Sv. Petra cesta 14.
najmanj 14 let star, poštenih starišev, se sprejme takoj pri
se priporoča sl. občinstvu za mnogobrojen posot, zlasti pa, preč. dtihovSčini v izdelovanju vsakovrstno duhovniške obleke (talarjev itd.), iz trpežnega in solidnega blaga, po nizkih cenah. 811 52
star 23 let, poštenega značaja, bi rad stopil v službo v kaki krščanski trgovini aii pri kakem mesarju. Naslov pove uprava tega lista. 3210
v kateri se nahaja gostilna, se pod ugodnimi
pogoji proda. Zaradi velikih prostorov in ugodne lege je za vsako obrt pripravna. Vprašanja pismeno na upravništvo HSlo-venca" pod K. B. 28.	3173
morska trava, peresa za pohištvo kakor tudi vsi tozadevni predmeti se dobe pri Štefanu Nagy, trgovina z železnino, Ljubljana Vodnikov trg, štev. 5.	2821
umetni in trgovski vrtnar v Ljubljani, BIei\veisova cesta št. 1 3172 ali Vrtača št. 1.
x
(poprej Henrik Korn)
pokrivalec streti in klepar, vpeljatec strelovodov ter instalater vodovodov
Ljubljana, Poljansko cesto 8.
Priporoča se prečastiti duhovščini za izvrševanja vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzcmskini škriljem z
t-eraini
z izbočno in ploščnato opeko, lesno-ce-nientno in strešno opeko.
Vsa stavbiuska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Poprave točno in ceno.
Proračuni brezplačno ln poštnine prosto.
38IC3
658
—1" idM—ssa—»ar*-'1
Služba babice
za zdravstveno okrožje Planina na Štajerskem se tako] odda. Prosilke, slovenščine zmožne, naj vlože prošnje do 1. grudna 1.1. na podpisani odbor. Plačo dajejo okrajni odbori Sevnica, Kozje in Laško, in k temu okrožju spadajače občine.
Zdravstveni okrožni odbor Planina
dne 23. oktobra 1911.
3212
Jos. Jazbinšek.
načelnik.
Najboljša češka tvrdka! Ceno posteljno perje!
1	kg sivega, dobro skubljenega 2 K: boljšega 2 K 40; prima polbelega
2	K 80, belega 4 K: belega puha 5 K 10; 1 kg izredno finega, snežno-bclega, skubljenega 0 K 40, 8 K; 1 kg puha C. K, 7 K; belega puha 10 K;
najfinejši prsni puli 12 K. — Pri 5 kg se pošlje franko.
Dovršene postelje	2779
modrega, belega ali rumenega nanking-blaga, 1 pernica 180 cm dolga, 120 cm široka z 2 blazinama, vsaka 80 cm dolga, 60 cm široka, napolnjena z novim, sivim, zelo trpežnim, puhastim posteljnim perjem 16 K: s polpuhom 20 K; s puhom 24 K; posamezne pernice 10 K, 12 K, 14 K. 10 K: blazine 3 K, 3 K50, 4 K; pernice 200 cm dolge, 140 cm široke, 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K; blazine 00 cm dolge, 70 cm široke, 4 K50, 5 K 20, 5 K 70, spodnje pernice iz močnega, pasastega gradla, 180 cm dolge, 116 cm široke, 12 K 80, 14 K 80. Pošilja proti povzetju od 12 K višje franko. Zamena dovoljena, za nepovoljno denar nazaj.
Cenili zastonj in franko. S. BENISCH, v Dešenici štev. 818. Češko. Cenik zastonj In franko.
w>
iz zelo gostega rdečega.
3087 20
v vsaki množini kupuje po solidnih cenah
IV. A. HARTM1N DflSl. A. Tnažič
v Ljubljani, Marije Terezije cesta.
Tvrdka oddaja i# B3E fflfj jfl$l SP^B ffft zdrav in brezhiben najboljše vrste	il§ W BWI 88 i HB v vsaki množini tudi
cele vagone po prav solidni nizki ceni!	*
I
Manufakturna trgovina
Jos. Petkosis
„Prl Valvasorju* Stari trg št. 4 Ljubljana
Drobita, pletenina, galanterija in dežniki.
DobroidoCa m sfaroznana
u sredi issesta LJubljane se da
_ _ _	.	3215
^ fitoi v najem, zsz
Psjassiila daje 1VHN DHCHS, SHariga Ter&zifa cesta šteu. 16.
Dobre
11 hrastovega lesa. prav močne in nekatere skoraj nove
od 56—100 litrov „ 200—500 „ „ 600—1000 „
proda po nizki ceni
Fran Cascio 784 1
uinski Irgooec
Lingerjeva ulica 1. za Škofijo
Priporoča se tudi na|Itnci»i vermouth po zelo ugodili ceni.
v Spodnji Siškl, ki se do&ro obrestuje, se proda takoj zaradi rodbinskih razmer. Nafančn. se po-izve pri p.Mafe-liču, Ljubljana, Skofja ulica 10. 3201
vbieijnc
sPerije.
1 kg sivega skubljenega K S-—, lega prima K 2-80 beiega K 4
Ervovrstneqa K 7 —, 8*
jelega tlnega K 10-—,
boljšega K 240, pol be-finega mehkega puha K 6, in o ftQ, Sivega puha K 6 —, 7-—, prsnega puha K , od pet kg ' franko.
naprej
Dovršene napolnjene postelje
iz gostega, trpežnega, rudečega, mod-ega ali belega lnlet (nanking) blaga, l pernica 180 cm dolga, 120 cm Široka, z
, zados postelji riem K
2. vzgiavuicama, vsaka, 80 cm dolga, 60 cm Široka, zadostno napolnjena z novim, sivim, puhastim in trpežnim posteljnim perjem K 16 —, s pol puhom K 20 —, s puh perjem K 24. Pi	...»
osamezne pernice K 10.-, 12.—, 14'—, 16 —. Posamezne vzglavnice K 3-—, 3-50, 4-—• Pernice 200X140 cm velike K 13, 15—, 18--, 20'—. Vzglavnice 90X70 cm velike K 4 50, Sr-,
5-51 Spod. pernice iz najbolj, gradla za postelje 180X116cm velike K 13.-, 15-—, razpošilja proti povzetju ali naprej vplačilu	2427
Maks BergerDešenica343/a Češki les
Nikak riziko, ker sc zamenjava dovoli ali denar vrat. Bogati ilustr. ceniki vsega postelnega blaga zaston|.
3205
Velike, moderne
se dajo v Ljubljani V najem cvcntuelno so tudi na prodaj. Ponudbe na upravništvo tega lista pod „ M o d e r n
HB IZPELJAVA
vseli poslovnih transakcij. - Izdajanje čokov, nakaznic in KREDITNIH PISEM
za vsa clavna in stranska mesta tu- in inozemstva.
C. KR. PR1VIL. BANČNA
Akc. kapital: 40,000.000 kron.
a ^
IN
MENJALNICNA DELNIŠKA DRUŽBA
Hezervni zakladi: 17,000.000 kron. 99	Osrednja menjalnica:
DUNilj I., WOLLZ£ILE 1.
Pnrlrir/nirp* Cii!,en' Češka Kamnic^, CeSkaLipa. Brno. Ouchcov. Gablonza, N. Oraslitz, Krakov, Lltoinerice, f UUI IU1110G. MoravskiZumberg, Modling, Meran, Novi Jlčin, Pl2en, Praga, Llberce, DunajskoNovomesto, Cvitava.
NAKUP IN PRODAJA
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk i. t. d., i. t. d.
s 2avaroyanjg proti izMM pri Mit srsDH ln vredn. papirjev
~ Prospekte in cenike premij zastonj in franko.
.'t• '.v,''- ■
Zaloga vseh vrst sukna,
platna ter , manuiakturnega blaga.
NunnfokturBO trgovina
na debelo in drobno.
, Stritarjeva ul.