nistv>o NoVe Dobe Celje, dne 24. dec. 1919. Drugi Božič že obhajatno v svo- bodni Jugoslaviji in človek bi mislil, da bode vsaj letos že s polno upra- vičenostjo nam donela v uho angelska peseiii: „Mir Ijudcni . . ." In vendar ni tako. Se nam pri- jiajajo dan zn dneni od vseh mejä naše države razburljive, nevesele vesti: Lah še vedno drži pod svojirn kopi- tom naše krasno solnčno Primorje, še vedno tuguje Istra pod njegovo pcto, šg je Rek.a v rokah laskega komedijanta, in po Dalmaciji sega še vedno po- hlepni iahon. S koroškc meje, kamor nas neprestano vodijo spomini na našo staro slavo, na Gosposvetsko ,polje, prihajajo dan za dneni glasovi, da Nemec še ni. opustil inisli na liašo slovGiisko koroško rajo, ki bi si jo v imenu fraze o nedtljivosti Koroške zopet rad usužnjil in kjer dela med našim nevednim, nepoučenim, a do- brim slovcnskim ljudstvom z lažjo in denarjem, da si ga pridobi na svojo stran. Tudi zopet celo prihajajo gla- sovi, da se pripravlja Ncrnec na nov vojaški vpad v Slovcnski Korotau. In naš ljubeznivi soscd Madžar! Sc ni- ¦ srao dobili xiulGščQ.ii}a--za vpad v Len- davo, žg prihajajo nove vesti o vpa- dih madžarskG - soldateske v Baranji, madžarski vojaški delegat se predrznc priti v Pečuh in od naših oblasti za- htevati predajo mesta. Stari grešnik, bivši črnogorski kralj Nikita še vedno upa na italijansko pomoc, da odtrga od naše države .Crno Goro. Bolgarski rninistrski predsednik Stambolijski se izjavlja za zvezo Bolgarske z Jugo- slavijo, istočasno pa potuje v Rim in dcla tarn tajne pogodbe s hinavskim Lahorn proti nam. Rumunija se še ni odrekla svojim pohlepnim željam po Banatu in le navidezno stopa z našo državo v bolj prijateljske stike. Da je v takih razmerah čarobna božiCna melodija: „Mir ljudem . . .'' Ig ironija, le varanje, je jasno. Zakaj nadaljevanje te pesmi sg glasi: »Ki so d o b r G voije". Danes pa žal ne moremo govoriti o dobri volji pri nobencm naših sosedov, ne pri Nemcih, o ka- terih je moral angleškifministrski pred- sednik Lionel George še nedavnojavno v parlainentu izjaviti, da so beštije, ne o Lahih, katerih hinavsko, zahrbtno politiko obsojajo celo njihovi zavezniki, Francozi in Angleži, ne o Bolgarili, katerih zverstva proti Srbom med vojno še niso pozabljena, ne o Ru- munih, katerih lastnosti kot roman- skega plemena se nič ne razlikujejo od laške hinavščine, in končno tüdi neoMadžarih, katerih hunsko-barbarsko naravo, kakor se je najizrazitcjše u- dejstvovala v krvnikn Tiszi, pozna celi svet. Ali naj o tej družbi zemljelačnih sosedov, ki kakor tigri prežijo na vsako ugodno in neugodno priliko, da pla- nejö po nas, moremo trditi, da so Ijudje.dobre volje? In ali naj v takih razmcralr z zaupanjem motrimo se- dajni položaj in sc udajamo iluzijam? Da, mir hočemo, toda mir, ki bo trajen in ga nam ne bo vsak trenutck gre- nil kak pohlepni sosed z d'Annuncija- dami. In ta mir si bomo, čg bo tre- balo, izvojevali tudi z orožjem v roki v obrambo vsch svojili pravic kot na- roda in edinstvene.države. Niso zammi v zadnjih tednih odlični zastopniki naše države, regent Aleksander, dr. Trum- bič, min. preds. Davidovič in drugi izjavljali in povdarjali odločne volje naše, da si ne pustimo od nikogar kratiti in kršiti svojih pravic v nobenem poglcdu. Tako na zunaj! In na znotraj? Ali je v notranjosti našc države oni mir, ki bi bil potreben za normalni razvoj konsolidiranja našega državnega živ- ljenja? Ali ne prežijo tudi tu razni v svojem samoljubju in v svoji časti- hlepnosti užaljeni elementi, da nam kršijo ta toli potrebnirnir? Boljševiške struje so sic mimo nas, ker niso našle ugodnih tal za svoje razdiralno delo. Toda nič manj zlobnosti nego v bolj- ševiških revohicijah tiči v *onih ele- mentih v naši državi, ki sg pod imeni radikalnih, starčevičanskih in klerikalnih strank zaganjajo z vso peklensko hu- dobnostjo v koniaj postavljene funda- mente naše države, v edinstvenost njeno; ki iz užaljcnosti, da nimpjo ob- lasti v rokah, z naravnost satanskim veseljem podpirajo vsako strernljenje, naperjeno proti notranji urejenosti države; ki na eni strani vpijejo, da demokratska vlada podpira kapi- talistiCne in druge «joljufc in vcrižnike, na drugi strani pa vpijejo o strahovladi, če 9c kakega njihovega milijonarja in vcrižnika zapre; ki \z gole strankarskc zagrizenosti za vsakim dejanjem viadc voliajo ncCedne narnene in hujskajo Ijudstvo proti srbskenni delu našega naroda hujše kakor nekoč najgrši av- strijakanti in nemškutarji; ki se drznejo celo zagova rjati Sušteršiča in njegove posebno na Kranjskem še vedno mno- (joštevilne prištaše, katerim bi bil šc vedno ljubši habsburgovski klerikalni režim nego demokratska nasa vlada. Boj — to je danes geslo! Boj proti vsGin zunanjim, pa tudi proti vsem onim notranjim sovražnikom, ki hočejo rnšiti, kar je zgradilo ju- njaStvo, zapečateno s smrtjo stotisočcv naših jugoslovanskih junakov, rušiti naše edinstvo in oneuiogočiti konso- lidacijo naše države. Tli ko bomo iz- vojevali ta težki boj, bomo šele pra- znovali Božič v oncm razpoložcnju, ki. je čudovito lcpo izraženo v be- oedah: „Mir ljudem na zemlji, ki so dob re volje!" — vs — MILOŠ ŠTIBLER: Beograjska pisma. 8. 1 tovansai klulV. .in,: ki kliiii stcj'j do 20 po- .slanccv. V klubu ^o ,.„i .,>,x- dar iskala. Nasprotuo, v živem spominu so še strankine prireditvo, ki so se vršiTe v Ljubljani po sarajevskem atentatu in na katerih je dr. ŠušterSie. dolgoletni set Vseslovenske Ljudske Strankc, govoril proti Srbom in o Srbih v ostudncjšem to- nii, ncRoli katerisibodi najzagrizenejSi vscnemcc Stare Avstrijc. Stranka se je pod Šušteršičem izkazala kot odločno avstrijska in habsburffovska tcr istotako otllocno »probijuffoslovanska«. Prirodno: Hotela je cuvati ititercs corkve in mi.sli- la je, da ji to uspe najbolje, ako se člni tesncj^ zveže z državnimi moffotci, z vlado in z dinastijo. Ta tesna zveza s protislovauskim Dunajem n1 moffla dovoliti en'erRiCnega nastopa v uarodnem vprašanju. Radi tc- g'd je postaiala v Vseslovenski Ljudski Stranki sami nezadovoljnost toliko vcčja, čini bolj so se narodnostni boji poostr!|i in čim bolj sc je'nemstvo začelo zaganja- ti baš na slovcnsko ozemlje — ncmski most do Adrije! — Istotako je rastla ne- zadovoljnost v stranki tudi radi tega. ker jc prišlo v stranko vedno več posvc- tnih intelii?.entnih clcmcntov. ki so tckom narodtiostnih bojev nvidcli potrebo, da se niora narodnostne intcrcse braniti vsaj v isti meri, kakor verske in cerkve- ne. In ko je početkom ncmškc svetovr.e vojske nemška zaslepljcnost v jednak! meri prcjjanjala pri Slovencih priznane J.uffoslovanc in nejuffoslovanske pristaSe Vseslovenske Ljudske strankc takrat }e narodna strnja v stranki na mah dobila uadinoe in znano jc, kako žalostno je koneala posvetna slava dr.ia Tvana §ii- štcršiča. Vseslovenska. IJudskn Stranka ie pri Slovencfh postafa pri Štišteršičcvem padcu votlitfljica v boju za naroclno o- svoboclitev. Pot, ki je ozhaeena v maj- niški deklaraciji — ujedinjenjc JurosIo- vanov pod Habsbuzani! ,— sicer jasno kažc na strankino »habsbiirško« prete- Kiost. Tudi je istina, da je ravno ta točka deklaracije v krogih autante vzbudila proti Ju^oslovanom, a osobito proti SIo- venccm, nmotfo ncvoljc. Ali ipak sc mo- ra priznati, da sc je stranka v vclikih ob- risih pod dr. Koroščevim vodstvom.'ko- jem je stal^b strani dr. Zcrjav, v naivem iiarodnostnem vprašanju lepo nosila do istejja trenutka, ko sc je želja nasc osvo- boditve in ujedinjenja s Hrvati in Srbi u- resničila. In dr. Korošcc je pri^cl v Beo- ?rad kof pravi triumfaktor! Vcs .Tii.cjoslo- vanski narod «a je slavil in nin bil hvatc- žen za njeffove nastope, dr. Korošcc jc postal tudi Ijubimcc pravoslavnih Srbo> MILOS ŠTIBLER: 9>ri srbskih kmeto- valcih v ŠumadijL (Dalj3.) 0 raviianju z vinom in rakijo ima poslovnik šc tc-lc določbc: Ko most prc- vrcje in ko sc rakija in tropin izkulica, mora upravni odbor točno premeriti vse vino in rakijo ter vsc po sortah zabclc- žiti v kujigah. Odpisi pri pretakanju sc vrše zopct na podlaffi natančncga mcrjc- nja. Nadaljc sc vrše odpisi lctno po 3% pri vinih, ki so stara do dveh let, 2% pri vinih, ki so stara nad dvc lcti, A% pri ra- kiji in 6% pri »sirčetu«, to je pri ocetu (jesihu). Prodajno ceno za zadružno pija- čo odrcja upravni odbor. Vendar cene ne more smatrati za utrjenc in je dotlej nc sine objaviti, doklcr ni prejel v tern po- tledti mišljenje zadružnc zveze. Prodaja sc vrši samo za gotove novce ali proti povzetju. S^mo zadnigarji morejo v me- jali. določcnih od sknpščine, dobivati ri- M9 in rakijo od zadrugc na up (»na po- Itk« toraj »na počakanjc«) in to poistl teni, kakor jo morajo plačcvati ostali od- jtmalci. Najmanja količina, ki se protla, jc pri vinu 5 litrov, pri rakiji in jesiliu I liter, kar vclja tudi za zadrugarje. Niti »adrugarjem, niti nczadrugarjem ni do- v«ljeno piti vino v zadružni pisarni, v zadnr/ni klcti ali un zadružncin Vlagatclji 3262.18 » Donositelji grozdja 1. 1912 67843.05 » Donositelji rrozdja 1. 1911 14185.37 » Upravnemu odboru 1418.55 > Nadzoniemu odboru 551.13 » Octnjtvalnemu odboru 567.42 » vsega 252732.44 «Ii». Racun ujtiiu« in dobička je tor»j slt- dtči: Prihtdi: Razni - 405.— dm. Od prtdantf a vina 45894.64 > vscga 46299.64 «i. Stran 2. »NOVA D O B Ac Stev. 119 Tnko jc bilo meseca decembra lcta 1918. Toda ko so se obnovili strankarskl boji in so stranke morale svoje clclo zo- pet prilagoditi špecijalnini zahtevam svojih osnovni programov, lakrat se je precej pokazalo, da je bila spremcmba Vseslovenske Ljudske stranke, kakor smo jo opazovali leta 1917 in 1918, Ie »privrcmena« ali zaeasna. V bojili, ki so se razvili kot posledica krize, jc ta stran- ka sicer dokaj easa skiiSala zakrivatl avoje prave namene in zahtcvc, ali zakri- ti jih docela, to se ji ni posrečilo. Kmalu ie vsakdo lahko videl, da Vseslovanska Ljudska Stranka ne želi pretesnega združenja s Srbi. Za Slovcnijo zahtcw čini najširšo avtonomijo. Enotuosti Jugo- slovanskega naroda Srbov, lirvatov In Slovencev ne priznava, ker govorc nje- ni pristaši ostentativno o slovenskem na- rodu in vsc kaže, da hoee U strauka braniti slovensko individualnost istotako, kakor hoče na Mrvatskem Narodni klut) braniti hrvatsko hidividualnost. Tudi za- tne stranka vedno močneje povdarjatl verski moment, češ, da je treba čuvati ¦ vero in cerkev proti brezvercem, ki se zbirajoov nasprotnih strankah in s svojim delovänjem ogrožavajo vero. PristaSi Vseslovenske Ljudske Stranke pač raz,- iravljajo o pravoslavju. toda z željo, dt zapeljane brate privedejo zopet v naroC- ie edinozveličavne rimskokatoliške cer- kve«. Taki in enaki pojavi so tudi Srbom kmalu odrpli oči. In ker vedo, da tvorl Tseslovenska Ljudska Strtnkt t seda- «jem parlarnentu veliko večino ˇsegm jdovenskega zastnpstva, rato gledajo dt- les po zaslugi Jugoslovanskega klub» r vse Slovence r nekako nezaupljivostjo. Osobito pa je pri Srbih popolnorna zgini- tn nekdai tako relik» popnUrnott C dr. KoroSct. •• |«tosloYwi»kii soclfalModetHokratAü »trank«. Jugoslovanska socijalao-demokrat- »kt stranka ima v parlamentu sicer ko- maj 12 ali 13 poslancer. Toda I oje cra- ven Demokratske zajednice edina skupi- *a, v kateri se nahajajo sinovi vseh naših piemen. Ze ta zunanjost kaže, da stoji stranka na stališču narodnega «dinstv» Srbov, Hrvatov in Sloyencev. AH stran- ka ie za\to edinstro iavno manifestiral» že pred vojsko ter je že pred našim o- svobojenjem sistcmatično gojila rezc - ttrankinih pristašev iz vseh treh piemen, vkljub oviram od »trani Dunaja in Budlm. peSte. Istotako za stranko ne postoje ni- kake ovire verskega značaja, ker smn- tra, kakor znano, vero za čisto privatno zadevo poedinih pristašev in v celotf brani popolno versko svobodo * vsakern pogledu. •• ;'„.,.-¦ ; . Se važnejše ie »trankino »tališče jlede proizvajanja socijalističnega Lo- »podarskega programa. Ena najsrašnej- v Sih posledic svetovne vojskc ie bila, dt so radikalne socijalistične skupine neka- terih narodov mislile, da bi sc v vseobC- ni razkrojenosh, ki je nastala vsled voj- $ke, dal z nasiljem izvesti najradikalnej- li socijalistieni program. Iz tega napač- " nega presojanja razmer se je pričelo rc- volucijonarno gibanje komunistov v Ru- siji (boljSeviki), v Nemčiji (špartakovci), na Madžarskem in drugod. Uspch se (la- nes še jasno vidi. V Rusiji in na Madžar- Izdatki (»zashod«): Uslužbenci Odpisi od premičnin Odpisi od nepremičnin Cisti dobičck 12251.77 dln. 4336.25 » 4703.10 « 25008.52 > vsega 46299.64 din. Cisti dobiček se je razdelil sledeče: Rezervnemu fondu, da se dosežc 10000 dinarjev. ostanek 2311.87 din. 20% na vplaeila (deleže) zadrugarjev 5674.18 » 5% upravneinu odboru 1418.55 » 3% nadzornemu odboru 851.13 » 2% ocenjevalnemu odboru 567.42 » Ostanek med zadrrug. kot doplačilo za donešeno grozdjc \-iLoo.oi skupaj 25008.52 dln. \ pojasnilo naj navcdem še sledeče: Ko doseže rezervni fond višino 10.000 dinarjev, potem se zniža prispevek v ta fond od 20% na 10% čistega letnega do- bička, a istodobno se poviša oni del, ki se izplača zadrngarjem sorazmerno' po količinah donešenega grozdja, od 50% na 60%. Ko bo* rezervni fond dosegel 10.000 din. in se s tern nadaljna vpiačiTa skcm, kjer so nastopili radikalni socijaTi- sti s posebno silo in so celo dobili v svo- jc rokc državno oblast, jc danes unieeno vse gospodarsko življenje. Tudi v Nem- čiji je škoda radi špartakovske revoluci- je ogromna. Toda novega družabnega reda komunistiuno nasilje nikjer ni ustva- rilo, pač pa je doseglo, da se dancs naro- di obračajo proti tej socijalistieni smerl z veejo odloenostjo, kakor kedaj poprej. Tudi v Jugoslaviji so se pojavili po- edinci, ki so hoteli zagovarjati boljševi- ško načelo tcrorja v svrho dosege pra- vičnejših socijalnili razmer. Ako pa v tej državi ni prišlo v označeni smeri do re?- nejšega gibanja, tedaj ima na tern tudi Jugoslovanska socijalno - demokratsKa stranka velike rasluge, ker je po opazo- vanju dogodkov v Rusiji, na Madžar- skem in v Nemčiji pravilno presodila, Ca boljSeviški teror ni poraben kot sredstvo za dosego boljšega socijalnega stanja ali boljšega družabnega reda, nego je dosc- danji. Stranka se je temveč odločila za pozitivno delo in hoče v redni političnl in gospodarski borbi brez revolucije u- resničiti svoj program. Pred rešenjem valutnega vprašanja. Poslanci JDS so imeli 23. tm. v Ljubljani posvetovanje o zamenjavi bankovcev-kronske veljave v dinarje. Iz poročila navzočega ministra dr. Kra- merja sledi, da gre za zamenjavo za pokrit dinar, ne za državni dinar. Za- logo kot državni dinar tiskanih dinar- jev bi po načrtu ministra Veljkoviča prevzela posebna emisijska banka kot svoj bankovec. Za preosnovo srbske narodne banke v novo emisijsko ban- ko se vrše pogajanja. Minister Velj- kovič hoče označiti bankovce na eni strani kot dinar, na drugi strani kot krone in sicer bode 10 dinarski ban- kovec označen na drugi strani kot 40 kronski bankovec; 100 dinarski bankovec kot 400 kronski, 1000 di- narski bankovec kot 4000 kronski bankovec. S tern bi se ne storila po mnenju finančnega ministra Veljkovi- ča kroni in nje posestnikom nlkakšna sila, ker dobijo toliko kron, kolikor jjh zamenjajo. Vštele bi se sevetudi pri- znanice 20°/o» kar Je bilo pri niarki- ranju odtegneno. Kot kritje bi dobjlai -emisijska. banka rudnike in poseslva: Zaupa se, da bi se s tem valuta.ugod- no utrdila. Zaradi pomislekov zoppr to režitev se skliče.za 2. jamiarja v; Ljubljano raupen shod JDS, seveda ne samo zastopniki bank", ampak vseh slojev, h kateri seji je povabljen tudi minister financ Voja Veljkovič. Prilagamo danes vsem cenj. naročnikom oferožnice in nabi- ralnc pole za zbiranje novih naročnikov ter prosimo vse cenj. somišljenike, da se svoji strankarski in narodni dolžno- sti v polnem obsegu odzovejo. Upravništvo. ustavijo, se povišajo doplačil« na donc- šeno grozdje na 70#. Ravno tako pride zadrugarjem v dobro onih 20%, ki so se vpisali na delcže, v znesku 5674.18 dltt. Treba sedaj pomisliti, da ie zadruga Ste- la začetkom leta 1912 še-le 48 članov in ravno toliko ie bilo tekom 1912. leta na novo sprejetih. Bilo jih ie torej 96. Vzc- mimo, da so vsi oddali grozdje zadrugi. Prejeli so torej vsi \z čistega dobička na deleže 5674.18 dl«. kot doplačilo xa grozdje 14185.37 » »kupaj 19859.55 din. tako da je vsak radrugar povprečno pre- jcl od svoje radruge na koncu leta Je 207 dinarjev! Ta znesek bi brez zadrw- ,ge gotovo ostal zasebnemu trgovcu. - Razun tega je zadruga silno povzdignil» vrcdnost vina vsled stalnega nadžoro- vanja vinogradniskega dela, vsled enot- nega prešanja in dobrega klctarstva. Uo- biček, ki ga imajo vinogradniki vsled za- druge, gre letno potemtakem v ogromne svote, pri količkaj večjem vinogradniku gotovo v tisoče dinarjev na leto! Vsled popolnosti moram Se omenitl. da vsebujejo zadružna pravila tudi pred- pis, da ima zadruga svoj »sud dobrih Iju- di« to je »sodišče dobrih Ijudi«. Kaj je to.' Noročnihi, pozor! Današnji številki so pri- ložene po/ožn/ce. Vsak naroč- nik ima na paski zapisano, od kedaj je za letos še na- ročnino na do/gu. Naj vsakter/, ki kaj dolguje, naročnino takoj pošlje za nazaj in tudi že za- naprej. Naročnino za I. 1920 smo morali vsled podraženja in pa vsled 60%-nega zvišanja delav- skih mezd podražiti in stane »Nova Doba« za I. 1920: celoletnö 56 K polletno 28 K četrtletno 14 K mesečno 5 K Vkljub temu povišanju jc »Nova Doba« še vedno eden izmed najcenejših listov, če po- gledamo, da n. pr. »SIov. Oo- spodar«, ki izhaja samo enkrat na teden, stane 24 K na leto, dočim naš list izhaja trikrat na teden. - Upravništvo. POUTICNE VESTI. Sodelovinjc socljalistov v vladl. Ljubljanski ,,Naprej", glasilo socijali- stične stranke, poroča, da je njegova stranka pretrgala vsa po^ajania glede sestave nove deželne vlade in da se pripravlja tudi na izstop ie osrednje vlade v Beogradu. Poslanci JDS »n vulutno vpra- Šanje. Na poxiv poslanca Adolfa Rib- nikarja so imeli vsi slov. poslanci JDS v torek sejo o stališču, katerö naj zavzamejo g'ede valutnega načrta fi- nančnega ministra dr. Veljkoviča. Se- je se je udeležil tudi minister dr. Kra-, mer. Sklepi nam še niso znani. : Zbližanje med Jugoslavljo in Rumunljb'. V Bukarešto je odpotoval' minister prosvete Marinkovič. Sodijo, da mu je poverjena važna- naloga za zbližanje odnošajev med našo državo in Rumunijo. — Dne 20. t. m. je ru- munski poslanik Rascano obiskal pred- sednika naše vlade in mu po naročiiu svoje vlade sporočil, da je Rumunija sklenila izročiti Jugoslaviji srac^v0 7* savski železniški most, ki je bilo na- ročeno na Re.šici. Tudi izpusti dozdaj zadržavane železniške vorove (okoli 400) in lokomotive (okoli 15). Vse to se nahaja že na ozernju na$e kralje- vine. : Naš poslanik pri Vatikanu je dr. Lujo Bakotič. Rimska stolica mu ie dala agrement. Črnogorski Nlkitt na cedilu. Beograjski list »Pravda« javlja iz Pa- riza: Kot posledica novega popuščanja italijanske vlade se je rodilu prepriča- nje, da se Črna gora nima bati itali- To je zadružno rarsodišče. Ako se skre- gaU med sabo dva Eadrugarja v kakor- šnikoli »tvari, tedai moratt predložlti svojo sadevo >»udu dobrih ljudi«. Pravi- la pravijo izreeno: «Da »voji nalogi čim bolje radošča in da očuva i nučvrsti do- bre odnošajc med eadrugarii, kar je pre- potrebno zt Tsako delo ii napredek, bo zadruga tkrbela ra (o, da pomiri sporc, ki bi se pojavili med radrugarji.« V to lvrho je določcn >«ud dobrih ljudi«. Tt se glasom pravil «estavi t»ko-le: »Vsaka stranka izbere enega zadruLarja kot čla- va razsodišča, t ta dv» ir.bereta iz sredl- ne radrugarjev tretjega član«. Ako se ta dva glede izbora tretjega člana ne bi mo- g;la složiti, tedai ja izbere predsednlk r.adruge ali. ako je ta sam udeležen na sporn, predsednik nadzornega odbora. Tako sestavljeno razsodišče si izvoli Tz svoje sredine predseduika in sodi po do- bri vesti in zdravem razutnu. Sodba vc- lja za obe stranki in se nobena ne more dalje tožiti.« Avramovič sain mi priča, da pride pred >sud dobrih ljudi« v cefl Srbiji letno po 150—200 slučajev, osobito radi motenja posesti ali oddeljenja zem- Ijc, ako se hoče razdružiti kaka »poro- diena zadruga«. (Dalje prih.) janskega vpada. Bivši kralj Nikita ne dobi od Italije podpore. Sedaj se nau- di na meji med Francijo in I tali jo. K« je bil obveščen, da od Italije ne dobi podpore, je to napravilo na.ij »ei« mučen utis. Bil je zelo ogorčen in je v jezi vzkliknil: »Ko sem ji bil potre- ben, me je iskala, sedaj me pa pušča v stiski.« Tudi njegovi »prostovoljci« se pripravljajo, da ga zapuste, ker ne dobijo več obliublj'enirr nagrad. D' Anuunzio nadaljuje komedl- je. Ko je reški Consiglio nazionale k 48 proti 3 glasovom skletiil, da naj d' Annunzio .zapusti Reko, je d' An- nunzio izjavil, da se sklepu pokori. Pred odhodom pa Želi ie vpraäati na- rod. V četrtek 18. je bilo ljudsko ffla- sovanje. Vsi nad 20 let stari so imeli pravico glasovanja. Ob 4. uri pop. pa je prišel d, Annunzio zopet v Consig- lio nazionale ter izjavil, da je ivedel za nekatere nepravilnosti, vsied Cesar glasovanja ne more priznati. Rcsnica pa je, da je bila ogromna večina gla- sov oddana za njegov odhod. IxjarH je, da si je premislil in da osUne. P.ebiscit je bil nato ustavljen. Prelw- valstvo obupuje, ker ae ne more're- šiti »osvoboditelja». Madžari bi radl PeČuh. Te äni je prišel v Pečuh ix BudimpeSte mad- žarski vojaški delegat z aahtevo, 4a se mesto izroči Madžarom. Ker ie je na mirovni konferenci določilo, dt |iri- padejo rudniki pri Pečuhu Jug;osl«viji in ker doslej še ni došlo nobeno pt- ročilo, da pripade Pečuh M«dl*rgki, so naše oblasti odklonile vsaka p*g*- janja z madžarskim delegttom. Uspehi regenta Aleksandra v Pa- rlru. Izven uspeha, ki f* je dosege] regent g;!ede izplačila voine odikodriä- ne Srbiji, ima zaznarnovati lc tnrfi drugi uspeh. namreč, da so sc iiitbip- niki entente postavili na pravičnejfie slaližče glede Reke, Ualmacij* in B» ranje, O teh vpraSanjih je raKpravlj»! z najmerodajnejšimi činitelji v Paria«. Zaverniki so kazali nenavadno «upt- nje v -našo državo kot faktof redt in notranje ustaljenosti. Razumeli so naL položaj in računajo z nami kot vtfc- nim činiteljem. Izjavili so, dt nam pojdejo na roko, ker imajo zaupanj» v naš notranji položaj in bodo lahko računali z nami v evropskih kombi- naeijah. Vprasanje Reke. »Bcogrtdski DfeV- Mik« iavlja: Naš položaj v vprašanju Re- ke je zadovoljujoč. Uspehi soeijalistov !• pretnje Wilson»., da bo odrekel vsako ct»- xpodarsko pomoč Italiji r sluCaju nep'«- vprašanju to rešilo v imislu Wilsonove- ga stališča is d« poitane Rek« neodvi««« državt. Kaj pa d' Auuunzio? \z dobro po- učenega vir» poročajo ia. Splita, dt d' Annunzio te dni prisilje« fcapusti Reko in, ker se ne more takoj vrniti t Italljo valstva. se umakne s svojimi četami 4 r smislu dogoYor» v Zadar, odkoder jil earadi neprijazncR» razpolozenja preW pustljivosti, je Italijo prisilil, d* rnatno zmanjSa svoje eahteve. Sedtj se išČe It še priinerca ntCin za umik. Vprašanje samostojne reške države je končno opw- ščeno. Italij» zahtevt sedaj za sebe mc- sto, privoli p«, d* pristanišČe pripadt Jugoslaviji. To v slvari pomeni, da sc odreče Reki Londonski list »Daily Mail« pa javljt: Clemenceau i» Lloyd George sta predala italijanskemu min!- stru za zunanje zadeve Scialoji skopno nolo, v kateri stoji, da se bo zaradi »e- popustljivega staliSča Wilsona v reSkem bo počasi razpustil. Za francosko-iu^osloTansko zbliža- MJc. Pariški list >L" Information« ie prl- nesel nedavno obširen članek Alberta Momseta, v katerem se zavzem» zn francosko-jugoslovansko zbližanje. Fran- coska pravi med drugim — im» dane» «ajvec interase, da točno preceni vred- nost jugoslovanskefta činitelja v svetoy- Hi politiki. Sij»urnost, mo.c:oče celo evrop- ski mir bo prošel kritično fazo 15 let, do- kler se ne izvede večina potfojev vei- saillske poRodbe. Ncmčija se bo deloma dvi^nila, in e opazi lc kakSno nestalnost pri svojih nasprotnikih, postane arogant- na in neprislopna za mirno rešitev. P.o- trebno je, da je v tem času Jugoslavija tesno na naši strani. Srbija, katere hrab- rost je zadivila eeli svet, tudi danes .ni nič izgubila od svoje življenske in bor.be- ne sposobnosti. Ona je še vedno prvo- razredni vojaški činitelj. Moram lu spom- niti na besede velikega italijanskega ucenjaka Ferrera: »Ako hoče Evropant Bulkanu postaviti nasproti nemškira t©f- Stev. 11* »NOVA OOBAi Strati 3. «iam slovansko trdnjavo, more to trd- ¦javo tvoriti samo Srbija.« Ta trdnjava •bstoji. Tyori jo popolnoma enotna ma- »a. Drugi razlog za približanje mod Fran- «osko in Jugoslavijo je potreba vzdranja koaUkta (dotika) % R'iiijo Srbija je cla- nes eno najvažnejših ognjišč ruskega vpliva izven Rusije. Beograd so od- prta vrata napram bodoči Rusiji. In tretji argument: Francija mora bal- kanskemu polotoku, ki je izvanredno kogat na naravnem bogastvu, nuditi podporo kapitala in tehniških izku- Senj. Denjikin odstavljen? Iz Helsing- iorsa prihaja vest, da je poveljništvo jnžne ruske bele armade odstavilo ge- neral Denjikina in da ga je nadome- siil general Vrangel. Poziv! Ob priliki slavnostne otvoritve lj«blianske univerze okoli 1. februarja tf2t in ob priliki ustanovitve napred- ¦eja akad. društva v Ljubljani izda radikalno-demokratska napredna omla- dina slavnosten almanah. Almanah bi fan el prinesti poleg članka o stoletni fctrbi za vseučilišče v Ljubljani in po- leg člankov o dunajskih akad. dru- Stvih „Slovenija" in „Sava" ter gra- škem ..Triglavu", ki likvidirajo v ko- iwt novo se snujočega društva v Lju- bljani, članke, iz katerih bi se razvi- 4eio, kako misli jugosl. omladina o se-dobnih problemih. Upamo, da se na lc«ngresu celokupne jugosl. radikalno demokratske napredne oniladine ob priliki ustanovitve ljubljanskega dru- ätva dogovorimo o skupnem glasilu. Panes pa tega glasila še nimamo in jsmatramo, da je skrajno potrebno, da «uiarno almanah, ki nam še pred kon- ffcsom predoči probleme in da kolikor iMgoče veliko smernic za d.elo na Iwngresu. Dobrodošli so tudi beletri- sWni prispevki. Pozivjlamo vse, da tudi porno- •tj« s članki k izvedbi načrta. Članke jt poslati na naslov: „Pripravljalni od- b*r napr. akad. društva" v Ljubljani, ¦arodni dom. IZ KOROTANA. »Koroško Korošcem !« Pod tern »»slovom so začeli celovški Nemci iz- 4ajati list v propagandne svrhe med k»roškimi Slovenci, V velikih množi- ¦ah ga vtihotapljajo čez demarkacijsko Isto. V listu hujskajo na najnesram- ¦ejši način proti naši kraljevini. Raz- «ere v Avstriji pa opisujejo, kakor da se cedi tarn mleko in med in kakor ta je zlata in srebra v izobilju, Laž- njivi hinavci ! Silvestrov večer v Borovljah pri- rede tamošnja narodna društva v telo- vadoici meščanske Sole s pevskimi in glasbenimi točkami ter tombolo, V Železni Kapli je umrl višji sodni svetnik Juri KriStof. Bil je koroški ro- jak. V Železni Kapli je služboval nad 20 let. Bil je pied vojno edini sodnik, ki je uradoval slovensko. Vrlemu možu — blag spomin ! IZ PREKMURJA. Uvaževanja vreden klic iz Prek- ¦lurja. »Naš glas«, giasilo državnega uradništva, priobčuje sledeče pismo na delegata ministrstva za finance dr. Šav- nika: Neznosne so tukajšnje razmere za finahčno stražo. Poslali so nas tu serri brez določenega stališča, brez sta- novanj in hrane. češ, iščite si tosami! Nimamo poveljnikov, ki bi nas razde- lili na službena mesta in bi skrbeli, da pridemo pod streho. Naše družine smo zapustili v Mariboru v železnu-k h vo- zeh, ki so jim že mesec dni kuhinja, obednica in spalnica, v deževju pa so- časno kopalnica. Stanovanj v Mariboru ne dobe, ČeS da spadajo v Prekmurie, iukaj pa je popolnoma »zključeno najeti prostore, v kojih bi vsaj začasno in za silo bili varni pred vremenskfmi uplivi. Tudi vlada v Prernurju draginja, o ko- jej tovariši na Štajerskem in Kranjskem niti pojma nimate. Prebivalstvb —¦ ve- Činoma Madžaroni — nam Slovencem ni naklonjeno, kajti izgubilo bode mno- go udobnosti, kadar se meja proti O- grski popolnoma zapre. Obupno gleda- mo bližajoči se zimi nasproti. Kaj bo z nami, kaj z našo deco in ženami, ve samo Bog. Deloma nas toiažijo poro- tila, da se našim tovarišem v jugo- slovanskem Korotauu ne godi innogo bolje. Gospod delegat! Prosimo, da se te neznosne razmere prekoprej vredi- jo, da dobimo mi tukaj, naše družine pa v Mariboru ali v Radgoni, stano- vanja, naša deca pa Šolski poduk, ki je v tem tužnem Prekraurju popolno- ma nemogoč. MARIBORSKE NÜVICE. Dvajsetletnico umetnega delo- vanja obhaja v petek 26. t. m. znani priljubljeni igralec-umetnik Minko Nu- čič, sedaj ravnatelj giedališča v Mari- boru. Napačno razumevana „svoboda". (Zanlmiv slučaj izpred mariborske porote.) Te dni je bila pred mariborsko poro- to končana razprava proti 11 junakom iz ŽLipnij Sv. Tomaž (ormoški okraj) in Malanedelia (ljutomerski okraj), ki so novembra I. l. bili mnenja, da je s padcem Avstrije prenehal vsak zakon in da se lahko tudi pleni in ropa. Ob- ravnava je obsegala le en del tako- zvane »velike revolucije« pri Maline- delji. zakaj veliko število (11) obto- žencev pride še na vrsto. Povdariti je treba takoj, da je vsa ta revolucija delo nekaterih brezvestnikov, ki so ostalo maso s podžiganjem Ijudskih strasti in s klicem : »zdaj je frajhajt« zape- ljali k nepremišljenim dejaniem, kate- rim je končno vojaštvo s par streli v zrak napravilo nagel konec Najprvo so posamezni oddelki skušali opleniti trgovine pri Sv. Tomažu, ko se jim ni posrečilo, dobiti blago po cenah, ki so jih sami diktirali. Ko so videli, da pri Sv. To^ažu ne opravijo mnogo, so svoj delokrog preložili k Malinedelji, kjer so se v trgovini Fr. Senčarja 5. in 6. nov. 1. I. izvršili razburljivi dogodki. Večina junakov je iz občin Godemarci, Trnovci, Malanedelja itd. Kolovodja je bil 55-letni Anton Senjor, poleg njega sta se odlikovala brata Anton (24 let) in Alojz Vrbnjak (33 let) Pod »vrhov- nim poveljstvom« Senjorja je Alojz kot četovodja in podpoveljnik spravljal to- variše in »tren« (ženske), Anton pa, velikan po telesu, je bil »rauberhaupt- mann«, je nosil Senjorjevo staro sabljo in čez ramo oficirsko »feldbindo«. Ob- toženi so še : 30-letni posestnik Filip Munda, 23-Ietni Franc Kosi, 34-letni Jakob Cajnkar, vsi iz Bodislavec, 24- letni Feliks Lajh iz Godemarc, 27 letni Anton černjavič iz Trnovec, 22-letni Franc Kukovec iz Rakovcev, 23-Ietni Josip Jurgec in 43-letni Alojz Krajnc. ObtoŽenci so imeli piko na premožnega trgovca Senčarja. Vedeli so, da ima še zaloge blaga, in so hotelj priti v njega posest. 5. nov. je stari Senjor prišel k obema bratoma Vrbnjak in jih, ko sta se spočetka obotavljala. z očitkom bo- jazljivosti pregovoril, da sta mu po- magala. V Senjorjevem in drugih vin- skih hramih se je družba, ki so jo zbrali, opila, in »črna vojska« se je, oborožena s puškami in drugimi pri- pravami, valila proti Malinedelji. Ob 4. uri pop. so dos*li pred Senčarjevo trgovino. Senčarjevi so slutili, kaj se pripravlja in so prosili pomoči pri orožništvu. Takratni postajevodja Pu- schauer, zagrizen renegat, pa je izjavil, da nima nobenega ukaza za postopanje in se je — skril. Roparji so šli v tr- govino in zahteval' blago Ko niso do- bili, je eden udaril Senčarjevo gospo po obrazu. To je bilo znamenje za za- četek predstave. Mladega Senčarjevega sina so pretepli, po izložhah je začelo pokati, šipe so zažvenketale, okvirje so trgali iz zidov. in masa je navalila na blago v izložbah in v trgovini, Senčarjevi so zbežali v Solo. Pknenje je trajalo do nastopa noči. Nihče ni odločno nastopil proti ropanju, oro2- niSki postajevodia je zginil v Ljutomer. Drugi dan 6. nov. so razbojnki raz- nesli vest, da se bliža »zeleni kader« in da so oni le predstraža, Oro/.nikov ni bilo na pregler1, odpovedale so tud< sosedne postaje, anarhija se je šinla. Plod štajercijanstva ie zorel. Liudstvo samo se nevarnosti ni zavedalo Po prvih napad'h pri Sv. Tomažu in Mali- nedelji so bili napadalci sami uverjeni, da so se med tem dogovorile sosednje orožniške postaie na medsebojno po- moč in vspeSno orgaii'zacijo narodnih straž. Ravno Sloven a \e t»ste dni po- kazala, da živi v n i /drav narod in da pretežna večina ohsma holjševiSko gibanje posameznih rogoviležev. Tnko so mislili tudi naSi uporniki okoli Male- nedelje. Predno so svoje delo do po- polnega vničenja trgovcev in plenitve bogatašev nadaljevali, so se previdno prepričali, če se ni orožništvo preko noči organiziralo na protinapad. Zlezli so v zvonik, kjer so kot bivši vojaki slutili, da bi bilo par orožnikom mo- goče strahovati celo druhal spodaj na trguv Toda preiskali so ves zvonik in cetkev — zastonj. Šli so v svoji pre- vidnosti 5e dalje. Zasedli so orožniško postajo samo in sicer na jako prefri- gan način. Prišli so tja z izgovorom, da branijo edino preostalega orožnika Aleša — pred napadom »zelenih kad- rovcev«. Tako so se zasigurali pred morebitnim napadom, ko bodo oni sredi svojega uničujočega dela. - Sploh ves aranžma tega drugega due kaže, da ga je vodila spretna vojaška roka, in to sta bila brata Vrbnjak, eden kot »Rau- berhauptmann«, drugi kot podrejeni mu »komandant« ; organizator prvega dne Senjur je ta dan igral le bolj po- stransko vlogo civilista." Sploh je bil ves nastop te druhali ta dan res zelo podoben »armadi zelenega kadra«, čeprav so bili sami domačini. In zopet je proti poldnevu zadonela puntarska pesem : »Le vküp, le vküp! Živela Jugoslavija, do 16. novembra popolna freiheit!« Zaslepljeni narod je pesmi verjel, zlasti zadnjemu vzkliku, da je do 16. novembra pred vsako postavo prost, svoboden, da sme nekaznovano počenjati, kar se mu zljubi. Ker se je šlo tu za trgovca Senčarja, o katerem so vedeli, da ima zaloge, je druhal napadalcev vedno bolj naraščala. Ob 1. popoldne je bila črna vojska zbrana na lici m< sta. Senčarjeva trgovina in hiša je bila zaprta. Jurišali so na vrata, na čelu jim seveda »Rauberhauptman« in njegov »komandant«. Navalu so vrata morala kmalu odjenjati. Druhal je vdrla v trgovino, v kratkem času ni bi!o spoznati, da je tu stala se kar preje »cvetoča« trgovina. Drugi od- delek je jurišal na privatno stanovanje, takozvani »Štok«. Vdrli so skozi xa- prte vetrnice, potrgali okna, vrata in razdejanje, divje razdejanje se je pri- čelo. Sluteč, da so Senčarjevi mnofo blaga poskrili v privatncm stanovanju, so preiskali in vrgli vse, tudi postelj- nino, pri čemur so vničili tudi sobo učiteljice Pavlič in orodje v hiši se nahajajočega čevljarja Škrjanca. Cni so stau pri oknu in metali, kar so jim drugi donašali iz sob, ven na cesto, polno plenaželjnega ali sicer radoved- nega ljudstva. Tekom ene ure ie bilo delo dovršeno. NihČe ni motil upornikov- plenilcev, ena sama ženica Roza Jutrša ie osramotila korajžo vseh moških Malonedeljčanov, ustrelila je s samo- kresom, ali tudi ta strah je prise) prt- pozno. Ta drugi sijajni uspeh velike »re- volucije« v Malinedelji naj bi bil postal odločilen za splofino res pravo revo- lucijo po celem ljutomerskem okraiu. Izdelali so načrte za napad tudi Ljuto- mera samega in na črni listi so stala imena imovitih kmetov, ki imajo naj- dtbeleje svinje, skratka, vse prelepe slovenske vinske goiice tega okraja naj bi bil vpepelil požar svobode ne- vajenega ljudstva. Toda med narodom samim se je obdržala misel za javni red in m«r, narod je uvidel sam, da so prenapeteži med njuni za§li predaleč, da je treba val divje reke zajeziti, ustaviti. In narod sam je prevzel to nalogo takoj drngi dan. Osnovale so se krajevne narodne straže, Ljutomer se je tzčistil, postal je jugoslovanski, stroj za javni red in mir je začel zopet funkcijonirati. Že na večer tretjega dne so straže iz ljudstva polovile glavne rotrovileŽe in konec je bil vseh teh revolucij. Mnogo oplenjenega blaga se je vrnilo nazai, mnogo seveda se ga je — porazgubilo. OSkodovani trgovec Senčar trdi, da ima približno četrt mi- liiona škode. Glavni obtoženci priznajo svoje dejanie. Le stari Senjur noče biti več organizator velike revolucije v Mali- nedelji. Vso krivdo zvrača na one, ki so prvi pričeli pri Sv. Tomažu. O b s o d ba. Razprava je bila določena za tri dni. Končala pa se je Že drugi dan. Ob poz.ni uri je predsednik izrekel raz- sodbo • Na podlagi krivdoreka porot- nikov, ki so glavna vprašanja potrdili z 8 in 9 glasovi, se obsodijo: Senjur na 8 mesecev, brata Vrbnjak, Munda, Canjkar, ČrnjaviČ, Kukec in Jurgec vsak po 7 mesecev, Kosi in Lajh po 6 me- secev težke ječe, Krajnc, ki je bil takrat pijan, je dobil samo 14 dni zapora. (Jlede odškodnine so porotniki potrdili samo zneske nad 100 K. Oškodovani SenČar si bo moral svojo odškodnino iskati potom civilne pravde. Tako je mini] prvi del te »Velike revolucije v Malinedeiji«. Drugi del se bo vršil v kratkem pred senatom in tretji del — blizo 100 obtožencev ¦ — se vrši za enkrat pred okrajnim so- diščem. PTUJSKE NOVICE. Iz Ptuja se pritoŽLijejo slovensW gostilničarji in kavarnarji, da slovensko občinstvo le prerado zahaja v lokale, ki so znani kot nemSkutarski. 653 20374 K primaiijkljaja izka- zuje proračun ptujskega okr. zastopa za I. 1920 Kril se bo z dokladami. UrbanskI most, ki je.bil lesen, je odnesla povodenj. Okrajni zastop je začel graditi nov most. Iz Jugoslav, dsm. stpar he< Zbor JDS v Celju minoli torek je Žazpravlja! o občinskih volitvah v Sloveniji ter posebej v Celju in celj- skem okrožju. Predsedoval je predsed- nik kraj. org. dr. Kalan; dr. Kukovec je podal obširno, stvarno poročilo o volilnem redu in o možnostih izida volitev. V debato so posegli dr. J. Sernec, Volavšek, Prekoržek, Pseiftr, Rebek, Vuga, Brinar, dr. Kukovec in dr. Kalan. lzvolil se je 20člnnski v«- l'lni odbor za Celje. — Obširno por«- čilo prinejemo prihodnjič. CELJSKE NOVICE. Celjski odsek Savinj. po« družnice Slov. plan dru- štva priredi v soboio, dne lO.prosinca 1920 ob 20. uri v vseh gornj ill prosforih Narodnega doma v Celju planinskl pies. Dramatično društvo v Celju priredi v nedeljo 28. dec. pod režij« gosp. Jos. Povhfcta iz Ljubijane tri- dejansko burko „Sladkost« rod- binskega življjenja1'. Začetek točno ob pol 8. uri zv. Predprodaj* vstopnic pri gledališki blagajnlčarki in na dan predstave od 10.—12. ure pri gledallški blagajni. Minister dr. Kramer je priSel it dni v Ljubljano in ostane čez praznike v Sloveniji. Obiščc tudi rojstni kraj Trbovlje in — kakor čujemo — tudi Celje. Malo vei obzirnosti bi pač želeli od reserenta, ki vodi posle namest» odstopivše stanovanjske komisije. Ne- zasliSano je na vsak način, da se ljudi ob današnji draginji za prevoz pohištva kar meni nič tebi nič meče iz enega stanovanja v drugo. Tako se je morda nekoč Iahko delalo t vojaštvom, ne sme se pa na tak način postopati s civilnim prebivalstvom. Upamo, da bo kmalu imenovana nova komisija. Vojak — Sokol. Častniki IV. tež- kega artilerijskega puka in II. artilerij- ske pedoficirske Sole so poslali po g. Dušan Todorovič-u, artilerijskem pu- kovniku, na mesto venca na groD pre- rano preminulega druga, artilerijskega majorja Draga Poža, rodom iz Rečice ob Paki, komandanta dravske haubičke divizije, Celjskemu Sokolu 500 K in 10 din. s prošnjo, da njegovega pokojnega druga majorja Draga Poža v smislu sokolskih pravil sprejme Celjski Soko! za svojega ustanovnega člana. Za Silvestrov večer, ki ga priredi Celjski Sokol v Narodnem domu, so vse priprave v najboljšem teku. Ko- mični nastopi, veseloigra, petje i. t. d. Leto hočemo zaključiti dobre volje in veselih lie pozdraviti Novo leto! Na svidenje, prijatelji Celjskega Sokola) Celjski športniklub. Kot že znano, se namerava ustanoviti v Celju Sportni klub, ki bo začasno v 3 odsekih gojil nogomet in lahko atletiko, tenis in zimski sport, da se zadosti velikemu zanirnanju naSe mladine v tej smeri. Ustanovni občni zbor bo 27. decembra 1919 ob 19 uri v hotelu »Pri Kroni.« Opozarjamo vse celiske kroge, ki se zanimajo za to mlado vejo našega jav- nega življenja, da se gotovo udeležijo ustanovnega občnega zbora, h kateremu so tem potom pred vsem tudi vabljene Stran 4. »NOVA D O B A< Štev. 118 vse korporacije in društva, ki so bile k sestanku dne 14. nov. t. 1. pismeno vabljene. Prip. odbor. Glede celjsklh tnitnic je, kakor povzamemo iz poročila o občnem zboru celjske kmetijske podružnice, učitelj Levstik stavil predlog, naj se podruž- nica obrne na mestni sosvet, da se tnitnke odpravijo. Poročali smo že, da je mestni sosvet tak sklep itak že stori! in leži zdaj zadeva pri deželni vladi v Ljubljani. Toliko v pojasnilo ! Služba jetniškega zdravnika je razpisana pri okrožnem sodišču v Celju. Dijaški kuhinji v Celju je daro- val g. dr. Josip Karlovšek, odvetnik v Celju, mesto venca pokojai gospe Idi Baševi, notarjevi soprogi v Celju. Kdor hoče biti član Hrvatske Matice in dobiti knjige za leto 1918, naj se pri nieni javi; plačati je treba 14 K. Člani Slovenske Matice plačujejo 12K. Dr. Juro lirašovec, Celje. DrsallšČe v Celju. Sporazumno z dijaško kuhinjo v Celju prepusti za letošnjo sezono g. Robert Diehl drsa- lišče klubu naprednih slovenskih aka- demikov. Otvoritev 24. tm. Vstopnina za odrasle 1 K, za otroke in dijake 50 v. Čisti dobiček je namenjen polo- vično dijaški kuhinji, polovično fondu za obtnejne knjižnice. Odbor kluba iz- reka. g. Diehlu najsrčnejšo zahvalo in vabi vse ljubitelje športa k obilni ude- iežbi. Obrtniški sestanek na Štefanovo »pri Grenadirju« je popoldne ob 4. uri in ne, kakor se je v zadnji šte- vilki pomotoma poročalo, zvečer ob 8. uri. Opozarjamo na to tovariše obrtni- ke in jih vabimo, da se v prav veli- kem številu udeležijo tega sestanka, ki bo važen ter se bo na istem razprav- ljalo o nujnih zadevah. Občeslovensko obrtno društvo v Celju. Nov pHšast klobuk je padel iz vlaka pri barakah g Kramarju v ne- deljo, ko se je peljal iz Sv. Petra v Celje. Najditelj ga naj vrne proti na- gradi v trgovini Prica & Kramar. DNEVNE NOVICE. Osemdesetletnico je obhajal 21. tm. monsignor Tomo Zupan, prvi in mnogoletni predsednik družbe Sv. Ci- rila in Metoda. Obenem obhaja mož letos 60-letnico svojega pisateljskega delovanja. Državne lovske karte. Z dnern 31. decem. 1919 izgube veljavnost vse lovske karte, doslej izdane v območju deželne vlade za Slovenijo, ter se u- vedejo nove enotne karte z veljavnostjo za tisto koledarsko leto, v katerem so izdane. Z dnem Ljanuarja se uvedejo: 1. državna lovska karta, veljavna v vsem kraljestvu; taksa znaša 30 K; 2. lovska karta za lovsko-varstveno in nadzorstveno osobje, veljavna le za za- priseženo potrehio lovsko. varstveno in zakonito nadzorstveno osobje in za varstveni okraj, če to osobje in obe- nem zakupnik ali podzakupnik lova; taksa znaša 5 K; 3. šolarska lovska karta, veljavna le za šolski revir; taksa znaša 2 K. Razen takse je piačati za posamezno karto predpisani kolek. Dru- ge vrste Iovskih kart se odpravijo. Iz šolske službe. V službovanie na petrazrednici v Grižah sta dodeljena Alojz in Emilija Voglar. V službovanje na štirirazrednici na Dobrni je pri- de! ien g. Albin Schmidt, doslej učitelj v Št. Pavlu pri Preboldu. Poverjeno mu je obenem začasno vodstvo Sole. Na zagrebškem vseučilišču se je habilitiral kot docent za slovensko slov- stveno zgodovino prof. dr. Ivan Grafe- nauer.i Cene mesu. Pri odseku za pre- hrano v Ljubljani se je 19. tm. vrSilo posvetovanje stokovnjakov glede zvi- šanja cen mesu, katere so zvišali zad- nji čas mesarji od 12 na 14, 16incelo 18 K. Ker so ostale cene živini v zad- njem času na isti višini, so smatrali strokbvnjakj povišek 4—6 K na vsak način kot previsok. Z ozirom na zni- žanje cen kožam bi bilo upravičljivo kvečemu zvišanje cen mesu za 1"50 — 170 K pri kg. Deželna vlada je spora- zumno z odsekom za prehrano zakju- čila: l.da se določijo za vsa večja konsLimna središča prodajne cene za meso, ki stopijo takoj v veljavo; 2) da se prekoračenje teh cen strogo kaz- nuje z zaporom, globo in zaplembo blaga; 3. da se proti mesarjem, ki bj po teh odredbah prenehali z obratovan- jem, postopa po obrtnom redu, se jirn odvzame obrtna pravica in se jim za- sežejo obratni prostori. Generale kliče na pomoč lnaribor- ska klerikalna «Straža« pröti demokrai- ski vladi v ßcogradu, kcr ji je drugih ar- gumentov zinanjkalo. Generaloberst Sar- kotič, ki je kot bivši deželni glavar v Sa- rajcvem v iiuenu ncništva zatiral vse, kar je jugoslovansko, kateremu pa se Je seveda sarajevski nadškof Stadier vc in zboljšanje kiiic- lii itd. V finanenih krogili pa tudi donmc- vajo, da jc veliko našega denarja v ino- zemstvn. Cujcino, da po dosödanji preso- ji kolkovanja v naši držnvi ne bo niti zn 6 milijard kron bankovcev. Prepovedan Izvjz tujih valut. Minister^financ je odredil: Prepovedan je izvoz iz kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev: n) francoskih frankov v svoti preko 1000 (entisoč frankov); b) angleških funtov šterlingov več kot 30 (trideset) . funtov; c) amerikanskih dolarjev več kot 100 (sto) dolarjev; d) švicarskih frankov več kot 600 (Šeststo) frankov. Ako iznosi potnik denar različnih navedenih vrst, skup- na svota ne sme prekoračiti enega ti- soča francoskih frankov. Računa se en funt sterling trideset, dolar deset, švi- carski frank 1 '60 francqskih frankov. Vsakomur, kateri bi skušal prenesti preko meje iz našega kraljestva večjo kakor navedeno svolo tujega denarja, se množina, kaiera prekorači svote na- vedene v točkah a) do c), zapleni v korist državne blagajne. Z dotičnikom se postopa kakor s tihotapci. Laška lira je zadnje dni na bor- zi silno padla. Dne 19. tm. je bil kurz o"50, pa še za to ceno je ni hotel nihče kupiti. Krnetljsko zbornico so zahtevali pristaši Samostojne kmetijske stranke na svojem zborovanju 23. novembra v Ljubljani. Zbornica bi se naj usta- novila po načina, kakor 2e obstojajo trgovske in obrtne zbornice, v var- stvo kmetijskih interesov. Povdariti moramo, da je Demokratska stranka isto zahtevo že poprej zastopala. Trgovinska zveza z AngHjo. Trgovske in industrijalne tvrdke, ki se zanimajo za uvoz raznovrstnega blaga iz Anglije, dobe naslove angleških tr- govskih in industrijalnih tvrdk pri britski legaciji v Beogradu. Prošnje za naslove naslovljene na Legation de Sa Majesty Britannique BeograJ, je vložiti pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. RAZNE VESTI. Uboj ob priliki kolkovanja. Iz Zemuna poročaio: Pred nekaj dnevi se je vračal kmet iz Zemunske Bežanije, ki ie nosil v Zemun denar na kolko- vanje, na svoj dorn. Drugo jutro so našli blizu njegove vasi njegovo telo brez glave. Neznani razbojniki so ga napadl, ubili in oropali denar. Sodi se, da je imel čez milijon kron. Najslavnejši italijanski zvezdo- slovec Ilija Millosevich (Milosevic) v Rimu je te dni umrl. Njegovi predniki so bili Jugoslovani iz Dobrote pri Ko- toru, on sam se je rodil na BeneSkem. Vellke množine amerlškega bla- ga, ki se nahaja v Franciji, bodo na- kupljene za našo državo po jako ugod- n'h pogojih. StraŠna beda vlada v vzhodni Ga- liciii. Do 200 000 Ijudi umira lakote. Pegavica zahieva vsak dan 300 žrtev. Glasovanje o državnl obllk! v Nemčiji hoče imeti limdenburg. Narod naj odloči, ali hoče cesarstvo ali re- pubiiko. Če bi se narod odločil za ce- sarstvo, bi zasedel prestol bivši pre- stolonaslednik. Prvi slučaj ženitve katoliškega duh'vnika v naši državi se je zgodil prfd nekaj tedni pri Reki, kjer je du- hovnik Niko Petrič poročil gdčno. Zorko OfRiö. 150 hektarjev gozda so posekali v okolici Dunaja dunajski prebivalci zaradi pomanjkanja kuriva. 15 000 dunajskih otrok prevzame v oskrbo italijanski Rdeči križ in jih nastani v okolici Rirr.a. Bojevlt škof je vsekakor angleški škof Me. Laglen iz Clermonta v južni Afriki, ki je poslal nekemu angleške- mu Športnemu listu oglas, v katerem pozivlja vse druge škofe na rokoborbo. Skupiček, ki bi se dosegel pri takih javnih nastopih, bi se porabil za po- habljene vojake. Vsaj namen je ple- menit. Zadnja poročila Odškodnina za ladje v Scapaflowu. Pariz, 23. dec. (LDU.) Vrhovni svet se je danes bavil z odškodninskim vprašanjem za nemške ladje, ki so bile internirane v Scapaflowu in so jih Nemci potopili. Angleška delegacija je že dobila navodila iz Londona. Dolo- čena je tudi svota, ki se bo od Nem- čije zahtevala. Proti ruskim boljševikom. Pariz, 23. dec. (LDU.) Iz Odese se poroča, da je vojni svet Djenikinove armade sklenil, pooblastiti južnorusko vlado, da stopi v stik z vladami vseh obmejnih držav v svrho skupnega na- stopa proti boljševikom. Moskva, 23. dec. (LDU.) Angleži so zopet zavzeli Baku in Batum. Ustavljenl vlaki na Ogrskem. Budimpešta, 23. dec. (LDU.) Z ozi- rom na pomanjkanje premoga bo tudi južna železnica ustavila ves osebni promet na vseh svojih progah na Ogr- skem od 24. dec. do 1. jan. Avstrijski ujetniki se vrnejo Iz Francije. Amsterdam, 23. dec. (LDU.) »All- gemen Handelsbladet« poroča iz Lyona: Koncem meseca se prično prevažati iz Francoske avstrijski vojni ujetniki v domovino. Papež obolel. Berlin, 23. dec. (LDU.) »Lokal- anzeiger« poroča, da je papež lahko obolel. Ker so mu zdravniki priporočali, naj se varuje, je odpovedal vcč av- dijenc. Prijeta mat! Trockega. Pariz, 23. dec. (LDU.) »Deutsche Allgemeine Zeitung« poroča iz Basla: Kakor javljajo iz Varšave, so prijeli Trockijevo mater v -Batumi! in prepe- ljali v Novorosijsk. Našli so pri njej obsežno korespondenco sina z nekim političnim voditeljem. Mati priznava, da je bila poverjena s posebno misijo za Transkavkazijo. Nittljevo prlznanje glede Reke. Rim, 22. dec. (LDU.) »Agenzia Ste- fani« poroča: Italijanska zbornica je zaključila debato o proračunskem pro- vizoriju. Min. predsednik Nitti je izja- vil, da ima reš|Jlftt7 tičnih bclečinah? Drg- njenje s pravim Fellerjevim Elza-fluidom ;¦ |e takorekoč dobrodojno ! 6 dvojnatih ali 2 veliki Specijalni stcklenici 24 K. Rabite milo, odwajajoce sredstvo ? felerjeve prave Elza krogljice izvršujejo svojo dolžnost! 6 Skatljic 12 K. — Za- gorski sok zoper kašelj in prsne bolečine. 1 steklenica 5 K. Želodec okrepčujoča Svedska tinktura, 1 steklenica 12 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje ! Evgen V. Feller, Sfubica dolnja, Elza- trg st. 35ß. Hrvatska. 1599 E 15-1