Požtnina plašna t gotovini IZSELJENSKI , VESTNIK RAFAELOVE DRUŽBE IN IZSELJENSKE ZBORNICE V LJUBUANI LETO VIII * ŠTEV. 3 * LJUBLJANA MAREC 1938 Zaščitimo gospodarske in socialne interese naših izseljencev! Tudi naša država naj čimprej pristopi k ratifikaciji konvencije MUD »O mednarodnem vzajemnem izvajanju zavarovanja zoper bolezen, nezgode, starost in smrt«. V teku zadnjih let se je velik del naših izseljencev, posebno delavcev, naselil v za-padnih evropskih državah, Ikakor Franciji, Belgiji, Holandiji pa tudi Nemčiji. Vsi ti izseljenci so po večini zaposleni po raznih tovarnah in podjetjih. Ker imajo vse navedene države urejeno obvezno zavarovanje zoper bolezen, nezgode, onemoglost, starost in smrt, morajo tudi tuji delavci — tako tudi naši, plačevati določene prispevke za vse panoge socialnega zavarovanja. Dokler ostanejo naseljeni v eni navedenih držav, so deležni tudi pravic, ki izvirajo iz teh panog zavarovanja, čim pa se izselijo, jim te pravice ugasnejo. To je za naše izseljence hud udarec in velika materialna škoda. Prav talko pa tudi za državo, ki namesto da bi izseljenci-povratniki prinesli s seboj pravice do nezgodnih rent in pokojnin in jih tu uživali, pa jih moramo še podpirati. Tedaj dvojna škoda. V tem pogledu dela izjemo edino Nemčija, ker so naši izseljenci v pogledu socialnega zavarovanja enakopravni z domačimi delavci. S Francijo imamo tozadevno konvencijo sklenjeno že iz leta 1932. Naša država jo je sprejela tako v parlamentu kot senatu. Ker tega do danes še ni izvršila Francija, ne dobi pravne veljave in se zato še vedno ne izvaja. Glede ratifikacije te konvencije od strani Francije je bilo že mnogo intervencij tako od strani naše vlade, pa tudi od strani izseljencev, vendar se zadeva ne premakne nikamor. Iz tega sledi, da bomo težko predrli posebno v današnjih razmerah, da bi z navedenimi državami mogli priti do sklepanja kakih dvostranskih reciprocitetnih pogodb o socialnem zavarovanju. Mednarodni urad dela v Ženevi je v letu 1935. na svojem 19. zasedanju osvojil konvencijo, na podlagi katere bi naj članice MUD vpostavile mednarodno vzajemno izvajanje zavarovanja za invalidnost, onemoglost, starost in smrt. Ta konvencija je že stopila v veljavo, ker sta jo dve državi, članici MUD, že ratificirali. Poleg tega jo je v teku zadnjega časa predložila v ratifikacijo svojemu parlamentu tudi Holandska, kar je za nas z ozirom na to, da je v tej državi mnogo naših izseljencev, ogromne važnosti. Verjetno je, da jo bosta kmalu sprejeli tudi Francija in Belgija, ker so njihovi zastopniki ob priliki zasedan ja MUD v letu 1935. branili vsebino te konvencije in glasovali za ratifikacijo. Po najnovejših podatkih je tudi poljski parlament že dobil polno pooblastilo, da to konvencijo ratificira. S tem, da je naša država s 1. septembrom 1937 uvedla poleg zavarovanja zoper bolezen in nezgode tudi zavarovanje za onemoglost, starost in smrt, so v smislu člena 17. konvencije MUD jO mednarodnem vzajemnem izvajanju zavarovanja za invalidnost, onemoglost, starost in s-mrt« dani vsi pogoji, da to izredno važno konvencijo ratificira tudi naša država. Na ta način bomo najhitreje in na najbolj učinkovit način zavarovali našim izseljencem delavcem, posebno pa rudarjem pravice, ki so si jih pridobili v ustanovah socialnega zavarovanja prej navedenih držav. Zaposlitev naših delavcev v drugih državah ni stalna. Čim se pojavi kriza in pride do redukcij, so prvi na vrsti naši delavci, kajti za delavce drugih držav, kakor Poljske, Švice itd., so v tem pogledu z navedenimi državami sklenjene dvostransko pogodbe, katere jamčijo delavcem dotičnih držav enakopravnost z domačimi delavci. Z ozirom na to je toliko večje važnosti, da naša država navedeno konvencijo MUD čim prej predloži parlamentu in senatu v uzakonitev. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje naj zato čim prej pokrene vse potrebno, da se konvencija MUD >0 mednarodnem vzajemnem izvajanju zavarovanja za invalidnost, starost, onemoglost in smrt« predloži v razpravo narodnemu predstavništvu iii senatu s priporočilom, da si jo osvojita. To zahtevajo tudi naši narodni in gospodarski interesi. Jože Rozman. Spored slavnostne akademije ki jo priredi Šimna Si rot-nikac se je v vsej svoji tragiki uresničevala. Tega gotovo niso zaslužili. Domovina bi morala za nje poskrbeti že prej, ko so odšli na tuje im jih pred takimi dogodki primerno zaščititi, da bi tudi tu doma imeli na razpolago primerna sredstva, s katerimi bi se jim nudila primerna pomoč. Vsled socialne stiske, katere niso sami zakrivili, so ostali brez vsega. Zato so do primerne opore docela upravičeni. In to iz socialnih, še bolj pa iz gospodarskih razlogov, Zakaj? Dokler so delali, so pošiljali domov denar, in ii zneski niso bili tako majhni. Poši-ljatve naših izseljencev, ki jih pošiljajo svojcem v domovino, gredo v težke milijone. Tako so poslali leta 1929. 886.7, leta 1930. 937.5, leta 1931. 57-3.1, leta 193(2. 206.4, leta 1933. 122.3, leta 1934. 119.8, leta I93<5. 192, leta 1936. 214 m leta 1937. 300 milijonov dinarjev. (Konec prihodnjič) Obe nameravani zbornici nadalje zahtevata polovico tekoče gla-varime svojih delavcev za kritje stroškov pri poslovanju. Poudarjam, da se sine ta glavarina potrošiti izključno le v korist izseljencev posameznih okrajev. Bila bi namreč največja krivica, če bi se iz zmojnega in krvnega davka delavcev koristili drugi, ne pa tisti, ki so ga plačali. Da, glavarina je znojni in krvni davek našega delavca, ki z grozo vpije v slovenski svet: Vam ni znano, da je izmed tistih, ki so prispevali v ta fond, 2 odstotka zblaznelo, 5 odstotkov umrlo v tujini in 217 odstotkov si je nakopalo bolezen. Talko kaže statistika borze dela v Murski Soboti. Pa če k tem nesrečam še prištejemo največjo nesrečo, namreč veliki odstotek versko moralnega propada in narodne izgube naših izseljencev, moramo iskati sredstva, da se versko moralno, narodno državno ter zdravstveno gmotno reši vsak poedimi naš izseljenec. To sredstvo vidimo v izseljenskih zbornicah. Krik iz tujine Na stotine pisem dobivam letno iz tujine. Iz teh pisem izzveneva plačna tožba, da izseljenci ne morejo izpolnjevati svojih verskiih dolžnosti, da se iz njih norčujejo, če molijo, da se jim očita, da so zato morali priti v tujino, ker v Boga verujejo, da se gospodarji ne drže pogodbe ter morajo pri slalbi hraini še pozno v noč delati, da se jim plača odteguje itd. Inteligenten delavec, ki ima štiri meščanske šole, se mi je pritožil, da mu je gospodar isproti uničeval naše krščanske slovenske liste, ki jih je naročal, im mu nobenega mi izročil, ga celo hudo pretepel, ko je zahteval v smislu dvostranske pogodbe, kar mu je šlo, vse to pa zato, ker je naš delavec krščanskega mišljenja, njegov gospodar pa komunist. Naše delavstvo se v tujimi goljufa in okrade, naš delavski ženski spol se posiljujc, naš delavec se tira v komunizem in raznarodu-je. V teh nevarnostih mas naši knščamsko misleči delavci milo prosijo, naj jim pomagamo in naj storimo vse, da se prepreči združitev krščansko mislečega iin komrniniističinoga delavstva iz Jugoslavije v Franciji v en tabor. Poslanstvo Izseljenske zbornice Vsi ti in drugi nešteti, za delavce neugodni razlogi jasno dokazujejo, da naša konzularna služba mikakor ni v stanu, da bi mogla potrebam našega delavstva zadostiti. Potrebna so druga sredstva. In ta vidimo v Izseljenski zbornici. Naše zbornice bodo s transportom delavcev takoj poslale duhovnika, učitelja in komisarja, ki bodo taikoj začeli z deloni med izse-F rnci, Korenita zmota je, ako bi se hotelo porabiti duhovnika za pisarniško moč. Izseljenski duhovnik se mora kot namestnik Dobrega Pastirja muditi pri svojih ovčicah. On mora naše izseljence varovati vseh nevarnosti, jih ohraniti versko moralne ter jih kropiti v ljubezni do naroda in domovine. A izseljenski duhovnik more samo takrat to svojo dolžnost izpolnjevati, če ima sredstva za potovanje in prehrano. Ta sredstva mu bo preskrbela Izseljenska zbornica. Poslamstvo Izseljenske zbornice je izrednega pomena za državo in narod, nič manj kot za Cerkev. Njeno delovanje mod izseljenci sto in sto tisoče naiših ohrani versko moralno, zveste državi in svojemu narodu, zato moramo idejo Izseljenskih zbornic z narodno državnega, kakor versko moralnega stališča vsi podpirati, ki jimi je na srcu blaginja našega naroda. Naš slovenski narod ima izvrsteu božji dar, ki mu pa služi mnogokrat v narodno smrt. To je njegov talent, da se hitro nauči tujih jezikov in s tem pride v nevarnost, da svojo materino besedo pozabi ter se potopi v morju tujih narodov. Iz te narodne nesreče ga reši v tujini ravno delovanje Izseljenskih zbornic družbe sv. Rafaela. Ko pride namreč med izseljence izseljenski duhovnik z učiteljem, ki mu delita prvi versko tolažbo, drugi potrebno znanost v jeziku, v katerem jih je vzgojila mati, se njih, do materine besede mogoče že hladno srce ogreje ter se zopet poveže na slovensko besedo in rod- no grudo. Ko je lainsko leto prevzviišeni gospod dr. Ivan Toanažič, lavantinski škofa poslal .pastirsko pismo našiim izseljencem v tedniku >Novim«, so se izseljenci prroranju ga razjokali ter poslali prevzvišenemu mnoge globoke zahvale. Te zalivale so pa zaključeval/ s sledečim prisrčnim pozdravom: »Živela Jugoslavija! Mili moj .slovenski dom, pozabilJte' nikdar ne bom! '' '' """ kom o vi'; Nemčija odklanja slovenske izseljenske duhovnike lov-wq Ne smemo pozabiti žalostnega dejstva, da,M tudi namenoma dela ma raznarodenje našST.izseljencev. V dokaz tega naj navedem sl^eiji dogodek, ki je najnovejšega datuma. Pre,x3vi-šeni gospod dr. Ivan Tomažič, lavantinski šk$, je naprosil orevzvišenega gospoda škofa mii# strskega v Nemčiji, naj sprejme enega slovar skega duhovnika, ki lx> opravljal d-uhovno pa-stirstvo med Slovenci v njegovi škofiji. V svoji vlogi poudarja prevzvišeni na podlagi' Deželice-ve statistike, ki je bil pred nekaj leti izseljenski komisar v Diisseldorfu, da je v Nemčiji 5f) tisoč Slovencev. Ministrski prevzvišeni gospod škof je z najlepšim priporočilom poslal vlogo na ministrstvo zaradi odobritve. A ministrstvo je prošnjo zavrnilo z motivacijo, da je v Nemčiji samo 17.000 Slovencev, da niti ti niso vsi katoličani in da v Miinstru iitalk imajo enega duhovnika. Ministrstvo končuje svoj negativni odgovor takole: »Demgemiiss sehe ieh keine Notwendigkeit zur Znlassung eines wei-teren fur die Slowenen bestimmten Seelsorgs-geistlichen.« Ker se je nemška oblast zaradi informacij obrnila gotovo na mašo konzularno službo, odnosno na naš izseljenski komi-sariut v Nemčiji in ker ta ni mogel dati zadostnih pojasnil, zato je prišel negativen odgovor in je 50.000 Slovencev v Nemčiji brez slovenskega duhovnika, kajti prej omenjeni duhovnik je vse hvale vreden Nemec g. Tensundern. če bi imeli že Izseljensko zbornico in bi vzela ta v svoje roke zadevo slovenskega duhovnika v Nemčiji, bi bila ta dala nemški oblusti gotovo drugačna pojasnila, tako da bi lavaniinska višja cerkvena oblast gotovo dobila zadovoljiv odgovor. Dovolite mi, da govor končam z isto primero, ki sem jo navajal v začetku, namreč s ptičjim gnezdom. Zastavimo vse svoje moči. da se izseljenski fond decentralizira in se iz njegovih prispevkov postavi v Ljubljani izseljenski dom kot gnezdo za ptičke-izseljence, kamor priletijo iz mrzle tujine in iz katerega odletijo. Izseljenski fond bi moral omogočiti revnim izseljencem brezplačno vrnitev v domovino. Tega pa ne stori. V dokaz naj omenim, da je bilo v dosedanjih letih iz vse Slovenske Krajine le 9 primerov, da so sc plačali potni stroški za vrnitev izseljencev iz tega fonda, a je v vseh teh devetih primerih izseljenski komisariat vse te stroške izterjal od naših domačih občin, kamor so ti delavci pristojni, Zastavimo zato vsi vse svoje moči, da bodo naši izseljenci po Izseljenski zlbornici preskrbljeni s potrebnimi, njihove težave razumevajoč,imi komisarji, učitelji in duhovniki, da jih njihovo delovanje naveže na materino gnezdo: na slovensko narodno in jugoslovansko državno skupnost. Resolucija glede ureditve izseljenskega fonda Banski svet skleni in gospod ban izposluj: 1. da se čimprej priznajo in zakonito odobre že ustanovljene Izseljenske zbornice; 2. da se decentralizira izseljenski fond in raz-deli na posamezne Izseljenske zbornice po razmerju na te zbornice odpadajočih izseljencev: 3. da se takoj izroči v preteklem letu 1937. v dravski banovini nabrana glavarina v znesku K04.875 din vsaj do polovice dravski banovini in Rafaelovim družbam, ki se bavijo z varstvom izseljencev; 4. da se glavarina izroča tem ustanovam tudi nadalje v istem razmerju do izvršitve, predlagane decentralizacije izseljenskega fonda; 5. da se iz že obstoječega izseljenskega fonda taikoj zgradi v Ljubljani izseljenski dom. Izseljenska zbornica v Ljubljani Odsek 4mfiw_ Nu I »ga trgu odseka je predvsem ta, da naveže Mike s slovenskimi naiselji v naši državi iin da na podlagi poročil, ki jih dobiva odtod, informira Rafaelovo družbo o razmerah, v 'katerih žive naši v diuspori, da ta po svojih močeh pomaga, Druga naloga odseka za diasporo pa je, dn Slovence v diaspori organizira v slovenskih prosvetnih društvih. V smislu te svoje naloge je naš odsek doslej navezal stike s 14 slovenskimi naselji in ima turu svoje dopisnike, dopise smo pa poslali še v mnoge druge kraje, To je za začetek kar dobro, zlasti če pomislimo, da je imel naš odsek v začetku na razpolago le štiri naslove in da moramo naravnost odkrivati slovenska naselja, za katera doslej ni vedela v Sloveniji skoraj živa duša, V treh mesecih, odkar obstaja naš odsek, smo /vedeli že za prenekatero bridko vest. Sami srbi se zdimo kot kak polip v blatni luži, ki je prilepljen na obrežno skalo in na slepo izteza svoje lovke v kalno vodo. Njegove lovke tipljejo (»krog iin zadenejo od časa do času, [Mvleg običajnih muišie, iki utrujene od dolgega leta, popadajo v mlako, tudi ob čudovite pošuisti, gospodarice kalnih voda. Ti nestvori pa imajo to prednosti, da ne prenesejo sončne svetlobe k belega dne, kakor je to menda lastnost vseh velikih zverin blatnega dna. Čim jih namreč polip potegne na svetlo, ostane od njiih le meh in pa — vacuum, Pa pustimo polipa, strahove, nemilo sonce in s lične neprijetne pravljice. Po svojih najboljših močen jim bomo skušali priskočiti na pomoč, da si bodo potem sami znali pomagati v vseh zadevali. v Sdskl AcUek Med prve. ki so se odzvali naši prošnji, naj zbirajo knjige za izseljensko mladino, smemo Strti učence in učenke lil. c razreda ljudske šole v št. Vidu. Veseli smo bili njihove zbirke; veliko veselje bo napravila zbirka tudi naši mladini, ki prebiva daleč od nas na tujih poljanah. Malim darovalcem se prisrčno zahvaljujem«, gotovo ise jim bodo tudi izseljenci zahvalili. Knjige, kaitere smo do sedaj zbrali, smo poslali našim rojakom v Canado in v Francijo. Upamo, da IkkIo ob teli pozdravih doživeli košček domovine in misel, da nanje misli domo-vina. Nrkuj knjig in letnikov revij pa smo poslali tudi našim rojakom v Paralčinu. Tudi tem hočemo pomagati, da bodo otroci brali naše knjige in se ob njih ogrevali za materino govorico in /a domove svojih staršev. Tako bodo oistali v stikih s svojci. V trm mesecu smo razposlali vprašalno polo izseljenskim šolam oziroma tečajem, izseljenskim učiteljem in duhovnikom. Vse, ki so prejeli ta dopis, prosimo, da bi odgovorili na vsa vprašanja. Vsi odgovori nam bodo dragoceno gradivo, i/, katerega bomo našli gotovo dosti novih smernic za naše delo. Gradivo nam bo dobro služilo tudi pri poročilu o razvoju izseljenskega šolstva, pri podaitkih o izseljenski mladini in njenih težnjah. Iz gradiva bomo našli tudi pravo pot, po kateri bomo morali hoditi v prihodnosti, da postanejo vezi med domovino in rojaki v tujini tem J.rdnejše. Tako nam pomugate pri velikem in odgovornem delu v sedanjosti, uspehe bo gledala prihodnost. Na ta način se strnete z nami v močno vejo dela našega državnega telesa. No mislite, da eno ali drugo vprašanje »ni važno, saj to že vse vedo v domovini«, — vse, prav vise nas zanima! Včasih malo pomemben dogodek siproži celo vrsto dogodkov oziroma misli, s čim začeti pri delu, kako pomagati. Vse to vaše in naše prizadevanje bo pomagalo zgraditi most preko daljav, ki nas ločijo od rojakov v tujini. Daljave tedaj ne bodo več mrtvi kilometri, ampak le nujna potreba vsakdanjega kruha: ti ga imaš v domovini, jaz v tujini. Povezana sva oba z ljubeznijo, domovina je obema enako blizu. Ti delaš in pojiš z znojem domačo zemljo, gradiš iin ohranjaš mi dom, jaz pa delam na tuji pijani, z lastnimi žulji ti ipomagam pri gradnji skupnega doma. Ko mi postane tujina talko mrzla, da ne zdrži in več v njej, pridem domov, da se ogrejem v tvojem in svojem domu. Naše delo in valše sodelovanje bo lepo ob topli zavesti: približali smo se in se /družili v skupnem domu. Sociold mUZU- Delo socialnega odseka Izseljenske zbornice je v glavnem osredotočeno na zbiranju potrebnih podat kov o raznih pravicah, ki jih imajo delavci izseljenci, tako glede zaščite njegovega dela in zdravja. Izseljenska zbornica je pokrenila akcijo, da si preskrbi potrebne podatke o položaju in razmerah izseljencev, posebno tistih, ki so nasoljeni po zapadniih evropskih državah. Do sedaj je odsek zbral vse isocialne pogodbe, katere so bile v teku zadnjih let sklenjene, in zaščite izseljencev. To gradivo pa bo odsek skušal kolikor mogoče še izpopolniti in delati na tem, da se bodo te pogodbe tudi izvajule, prav tako pa, da se bodo slil&ne pogodbe sklenile še z ostalimi državami, v katerih prebivajo naši izseljenci. Da naša javnost dobi vsaj nekoliko vpogleda, kako važna je zaščita socialnih in gospodarskih interesov naših izseljencev, je -zbornica dosegla, da je dala v svoj spored nekatera predavanja radijske oddajne postaje v Ljubljani, Prvo predavanje se je že vršilo in bo v izvlečku objavljeno tudi v »Izseljenskem vestnilku«. Drugo predavanje pod naslovom »Socialne pogodbe Jugoslavije z drugimi državami« bo 12. marca ob 18.40 uri. Predaval bo referent socialnega odseka g. Jože Rozman. Gotovo je, da bo odsek svoje delo mogel vršiti še bolj uispe&no le tedaj, če ga lw>do pri tem podpirali tudi izseljenci sami. To morejo storiti na ta način, da nam pošiljajo poročila o razmerah in po'ožaju naših izseljencev iz vseh krajev, kjer so naseljeni. Prav tako pa jim bomo tudi mi za vse informacije, kolikor jih bomo pač imeli, vsak čas na razpolago. SlaUdmi Mselc- Statistični odsek je posvečen nalogi: 1. ugotoviti točno število slovenskih izseljencev; 2. napraviti po občinah in vaseh gosteje in redkeje šatiramo geografsko karto Slovenije, kateri se mora priključiti morfološko gospodarska karta Slovenije; 3. v zvezi z narodnim gospodarstvom v domovini zasledovati naraščanje in padanje izseljevanja; 4. zasledovati v domovini vzroke in okornosti izseljevanja; 5. točno ugotoviti raztresenost naših izseljencev po vseh državah in delih sveta; 6. zasledovati gospodarski, kulturni in nacionalni razvoj izseljencev v tujini. Za izvedbo take statistike pa so potrebni številni podatki, ki jih ni mogoče zbrati brez pomoči občin, župnij in organizacij. Izpolniti bo treba naslednje rubrike: 1. Poimensko našteti po občinah oziroma vaseh vse izseljence in njihove general i je. 2. Kakšen je bil gospodarsko socialni položaj izseljencev v domovini. (Ali so bili pred izselitvijo samostojni gospodarji ali so živeli še kot Člani v očetovi hiši. V prvem primeru: velikost posestva, kakovost posestva, davčna obremenitev, zadolženost, število družinskih članov oziroma za obrtnike: obrt, kolikšna pasivnost oziroma aktivnost obrti. Za drugi primer: velikost, kavovost, davčna obremenitev in zadolženost očetovega posestva oziroma obrti, število družinskih članov, bratov in sester, izgledi na doto in koliko.) 3. Zakonsko stanje: poročeni ali samski, število otrok in njih starost, izobrazba otrok in znanje materinega jezika. 4. izobrazba izseljencev in eventualna njihova obrtna izobrazba. 5. Kam so se odselili (njihovi naslovi, njihov novi način preživljanja in njihov gospodarsko socialni položaj v tujini). 6. Zveze izseljencev z d« movino: dopisovanje itd. Namen te statistike je: 1. Z geografsko karto izseljevanja iz domovine v zvezi s strokovnimi podatki in gospodarsko karto Slovenije dati oblastvom v roke znanstveni material, da poskušajo s podpiranjem in ustvaritvijo intenzivnejšega gospodarstva v raznih predelih Slovenije odpraviti vzroke izseljevanja. 2. Poznanje razmer rojakov v tujini omogoča skrb in delo, da ohranimo svoje rojake v tujini nacionalno in kulturno domovini s tem, da jim v gospodarskih in kulturnih potrebah priskočimo na pomoč, kar nam bodo hvaležno in bogato vračali. pMpayoHdhiAd^_ Če hečemo našo kri v tujini ohraniti pred asimilacijo, je nujno potrebno, da jim pošljemo v zadostni meri izseljenskih duhovnikov in uoi-tel jev. Polleg tega pa je nujno potrdimo, da se v bodoče naši rojaki naseljujejo skupno, ne tako kot do sedaj, ko so uhajali na vse strani po širnem svetu kot čebele po med. Med našim narodom ne bo izseljevanje nikoli prenehalo, zato pa moramo skrbeti — v prvi vrsti je tu poklicana državna oblast —, da se izseljevanje smotrno uredi. Po poročilih, ki jih dobiva naša Družba, sklepam, da nudijo veliko možnost za zaposlitev države Južne Amerike v bližnji bodočnosti. Prostora je toliko, da bi se moglo tam naseliti do 200,000.000 ljudi in vsi bi irneili dela in kniha dovolj. Za Južno Ameriko se zdaj zanima Nemčija in Švica, Vodja nemškega izseljenskega društva v Berlinu dr. Emil Scherer je že odpotoval v Južno Ameriko, da pregleda razmere ondotnega nomštva in možnosti nove kompaktne naselitve Nemcev iz domovine. Švica je izdala za skupino naselitev svojih rojakov v Južni Ameriki do sedaj že na milijone frankov, Mi v tem oziru do sedaj nismo še prav ničesar storili. In kakšne posledice čaikajo naše ljudi v tujini? Do sedaj je za našo domovino skoro za vedno izgubljene dve tretjini slovenske krvi, ki so jo že zagrnili valovi tujine. Zadnji čas je že, da se naše izseljensko vprašanje v tej smeri temeljito popravi in predrugači, in sicer tako kot delata zdaj Nemčija in Švica. Prav tako je potrebno tudi za sezonske ddlav-ce, ki odhajajo za delom in kruhom vsako leto v tujino. Letos jih bo spet odšlo nad 10.000 iz Slovenije. Ali že kaj mislimo na to, da bi bili skupno zaposleni in da bi jim preskrbeli v zadostni meri domačih duhovnikov? Madrnskisldad Da pomagamo izsel jenski mladini, da bo mogla domov, smo organizirali izseljensko prireditev, pri kateri bodo nastopili dijaki in dijakinje ljubljanskih šol in škofijskega zavoda v Št. Vidu. Akademi ja se bo vršila v nedeljo 27. marca 1938 ob pol 11. uri v frančiškanski dvorani. Čisti dohodek je namenjen Mladinskemu skladu. Pridite k prireditvi vsi, ki imate toplo srce za našo mladino, ki dorašča na tujih poljanah! Pomagajte ji, da bo ob prihodu v domovino začutila, da ie res naša, ob odhodu pa govorila, da bo ostala naša. I/ecskiMkek Kaj bi dejal na visa vaša pisana, ki prihajajo iz tujine k meni? Iz vsega vašega pisanja spoznavam, da vas je obiskalo v tujini rninogo hudega. Koliko krivic Bte prestali na socialnem področju. Vedno ste slišali za odgovor eno in isto staro pesem: Cerkev je kriva Ona ne vrši svojega poslanstva itd. In vendar je talko dčitanje velika krivica! Zakaj, če se glas Cerkve ne posluša, temu ni kriva Cerkev, ampak krivi so tisti, ki je ne poslušajo. Torej na primer, če se papeške socialne okrožnice ne izvajajo, ni kriva Cerkev, ampak tisti, ki imajo moč, da bi jih izvedli, pa tega ne store. Socialnih in gospodarskih zakonov po državah vendar ne dela Cerkev. In tudi po zgolj »imenskih« katoličanih še ne smemo presojati Cerkve. — Kaj pa je prav za prav Cerkev? To je tista dražba vernikov, katero je ustanovil Jezus Kristus, da vodi ljudi k zveličam ju. Torej spadajo pod označbo »Ceikev« ne samo katoličani v Evropi, ampak vsega sveta. Med vami hodijo movi preroki iin vam oizna-njajo nov evangelij: »Raj na zemlji«. — Toda pomnite: Raj je za vedno izgubljen. Vojska med dobrim in hudim je trajna! V vsaki človeški duiši se bije ta boj, in tega boja ne bo konec prej, preden ne končamo svojo zemeljsko pot. Ob visem tem, kar vas je doletelo v teku let na tujem, ste nemara daleč od doma in domačih olbupavali. Kalkor Jobova žena svojemu možu, ste nemara tudi vi1 govorili: Prelkolui Boga in umri! In iko ste videli razkošje iin blagostanje krivičnih in brezsrčnih, ste se nemara vprašali s prerokom: Zakaj je pot hudobnih sieiana. Zakaj se godi dobro vsem, ki grešijo in hudo počenjajo. (Jer. 12/19.) Mnogim, ki božje postave vsevprek prestopajo in se za Boga in Cerkev nič ne zmenijo, se navidezno res dobro godi. Pravim še enkrat: »navidezno«. To se pravi: premoženje ise jim kopiči, da si morejo privoščiti vsakovrstne prijetnosti im zabave. Toda ali so zaradi tega tudi srečni? Ko bi mogli pogledati v njihove duše, kakor Bog vidi, bi niti največji revež izmed nas ne maral menjati z njimi. Poskušajmo vsaj po imenu znanega bogataša Roekefellerja, kaj pravi on o zemslki sreči: »Že večkrat so me vprašali, ali napravi bogastvo človeka srečnega. Kdor me po tem vprašuje, pozablja, da ni pri človeški srelči odločilna množina bogastva. Splošno menijo ljudje, da se da največ želja izpolniti z denarjem, Jaz pa pravim, da temu ni tako. In glavne želje so: zdravje, mladost, dobra volja, slava, dosežena z dejanji duha in prava ljubezen. Niti ena izmed teh želja se ne da kupiti z denarjem. Večkrat sem si želel postati navaden državljan iin se rešiti visega bogastva«... Pravo srečo odloča končno le božja sodba, ne pa polne blagajne. Kaj pa bi tudi bilo, če bi Bog vsak greh takoj kaznoval in vsako dobro delo taikoj poplačal? Noben grešnik ne bi imel časa za pokoro. Nemogoča bi biila možnost zasluženja. Bog pa hoče, da bi se vsi ljudje zveličali in prišli do spoznanja resnice. Nespokornim grešnikom se nikdar ne godi dobro. Mofda imajo res nekaj časa uspehe, na koncu pa pride le obsodba, ki pokoplje njihovo srečo za vedno, Krivične Bog prenaša le zato, da bi se »pokorili in zveličali. Zato so zelo kratkovidni tisti, ki menijo, da Bog sploh ne kaznuje krivice in začno sami brez skrbi grešiti ter se vdajajo brezbožnemu življenju, kakor ga opisuje prerok Malahija (Mal. 3, 14): Nečimeren je, kdor služi Bogu in kakšen dobiček imamo, ker smo se njegovih zapovedi držali? In mnogi dobri se sprašujejo: Zakaj Bog dopusti na svetu toliko gorja? Čujte! Vse zlo na svetu je od greha. Kazen je za prvi greh in za osebne grehe. Nesreča današnjih dni je posledica greha, odipada od Boga. Tako beremo v tretji knjigi kraljev: Ker so (narodi) zapustili Boga — in so hodili za tujimi bogovi ter so jih molili in častili, zatega volio je Gospod nad nje pripravil vse to gorje. (3. kr. 9/9.) A da je Bog nad nami, ki vse vidi in vlada spoznamo ravno v tem, da kazen, ki si jo človeštvo nakoplje s svojimi grehi, v dobro obrača, kakor na primer skrbni oče, ki hoče vzgajati otroke v dobrem. Tak oče pregrehe svojih otrok kaznuje, včasih prav trdo, pa ne zaradi tega, da bi užival otro- Izseljenske novice Ljubljanski župan g. dr. Juro Adlešič se bo v imenu slovenske prestolnice osebno udeležil slovesne otvoritve Jugoslovanskega kulturnega vrta v Clevelandu, ki bo dne 14. in 15. maja 1936, kamor so ga povabili naši rojaki iz Severne Amerike. Poljska bo uzakonila konvencijo mednarodnega urada dela o izvedbi medlnarodinega socialnega zavarovanja delavcev-izseljencev Te dni je prejel referent socialnega odse-ka Izseljenske zbornice pismo iiz Poljske, katero mu je pisal delavski poslanec poljskega parlamenta g. Pavel Kubik, ki mu med drugim poroča, da je poljski parlament dal že v januarju t. il. vladi polinomoč, da ratificira konvencijo mednarodnega urada dela o mednarodnem vzajemnem izvajanju socialnega zavarovanja delavcev-izseljencev, ki so naseljeni po raznih evropskih državah. Talko bo sedaj Poljska 4. evropska država ki bo za izseljence tako važno konvencijo ratificirala. Upamo, da jo bo kmalu ratificirala tudi naša država, ki ima na ratifikaciji te konvencije prav tako velik interes, kot Poljska. Pariz. Naši rojaki so. toplo pozdravili prihod novega slovenskega izseljenskega duhovnika gospoda Ivana C amp lin a, ki je te dni dospel v Pariz, odkoder bo misioniral med našimi rojaki, zlasti pa med sezonskimi delavci iz Slovenske Krajine. Gospodu Caimiplinu želimo obilo uspehov in božjega blagoslova pri težkem delu. Vsem našim rojakom ga toplo priporočamo. Ely, Minn. — Zmaga Slovencev pri mestnih volitvah. V našem mestu je šlo pri zadnjih volitvah za tri aldermame, za sodnika iin podsodnika. Za aldermane je bilo devet kandidatov, in sicer pet Slovencev in štirje dragih narodnosti Izid volitev je bila nepričakovana zmaga za Slovence, kajti izvoljeni so> bili vsi oni trije kandidati, kateri so bili nominirami na zadnjem ljudskem shodu in sicer Jožef Sprei-tzer, Janez Debevec in Franc Zgonc. Lorain, Ohio. — Politične vesti. Ko se je te dni organizirala nova mestna zbornica v našem mestu, sta prišla v vse najboljše odseke mestne zbornice councilmaina Leon Svete in Andrej Parobeik. Leon Svete je postal načelnik za finance im pritožbe in bo imel tudi kontrolo vse mestne finance. Andrej Parobek je načelnik utilitetnega odseka. Mestna zbornica je izvolila dobro znanega našega rojaka Franca Am-brožiča za clerka mestne zbornice in obenem imenovala Marto Kumše za tajnico mestnemu cleriku. Vsem odličnim rojakom pošiljamo iskrene čestilke! Cleveland, Ohio. — List »Zarja«, glasilo Slovenske ženske zveze, je objavila v zadnji šte- kove bolečine in jokanje, ampalk zato, da ga odvrne od pregrešnega im slabega. Tak dobri oče je Bog. Na ta način nas hoče vzgajati v naše dobro im mašo korist. Nobeno strahovainje pa se takrat, ko se izvrši^ ne zdi veselo, ampak bridko. Res da živimo v dmevih težke preizkušnje, a na eno ne smemo več pozabiti: Nad nami čuva Bog! Ne izgubljajmo zaupanja v Boga tudi ne v stiskali im težavah, ker razumeti moramo, da je božja vzgoja le v našo korist. Dasi je včasih trda, nam se zdi skrajno krivična, vendar pa je le nain v blagor, kalkor beremo pri Jobu (J. 5/17) Blagor človeku, ki ga Bog tepe; torej ne zarne-tuj Gospodovega strahovanja, ker on rani in celi, on udarja, njegove roke pa ozdravljajo. To naše življenje je sredi bojev, Ne imenujemo se zastonj »vojskujoča« se Cerkev. Ni namreč krepostnih del brez preizkusa skušnjav, ni vere brez preizkušenj, ni boja brez sovražnika. Če nočemo biti ukanjeni, čujmo, če hočemo zmagati, se bojujmo. V tem težkem boju, kjer gre za naše večno srečo, za tisto srečo, kateri utrip je bil tako močan, da nas je peljal kakor glas vabeče sirene v tujino, meneč, da jo bomo tam našli — »srečo« — daleč proč od naše domače zemlje. Razočarani in zagrenjeni smo se ob nepravilnem pojmovanju sreče obrnili proč od Njega, ki je dejal sam o sebi: Jaz sem pot, resnica in življenje. Torej: Pojdimo nazaj k Bogu, k viru vse sreče! vilki veliko toplih člankov, ki imajo namen pritegniti kar največ naših katoliških rojakinj za obMc v domovino, kamor bodo prispele dme 30. junija — Društveno premoženje te največje katoliške ženske organizacije znašaj 73.484,73 dolarjev. — V letu 1937. je v največjem našem slovenskem mestu Clevelandu, ki ima okoli 40 tisoč Slovencev, umrlo 364 Slovencev. V zadnjih treh letih je umrlo nič manj kot 1018 naših rojakov. Anaconda, Montana. — Z velikim veseljem poslušamo Slovenci radio-oddaje, namenjene za izseljence, ki jih je pričela prirejati kratko-vailina postaja v Belgradu. Tako toiplo nam postane v duši, ko slišimo iz domovine slovensko besedo in pesem, ki inas kar omamlja im nam zvalblja solze veselja v oči. Domovini se lepo zahvaljujemo za vso pozornost, obenem jo pa prosimo, da nam posveti več programa v slovenskem jeziku in tudi v pesmi. Srbskega jezika ne razumemo, ker se ga še nikoli nismo učili. Prosimo vse merodajne oblasti v domovini, da upoštevajo naše prošnje in upravičene želje. Vsem v domovini pošiljamo tople pozdrave. Cleveland, Ohio. — Največja katoliška organizacija naših rojakov »Kranjsko-silovenska katoliška Jedmota« ima zdaj 35.574 članov in čla^ nic. Društveno premoženje znaša nad 4 milijone dolarjev. Glavni tajnik Jednote g. Jožef Zal ar je praznoval letos 30 letnico dela pri imenovani organizaciji. Gilbert, Minn. — Matija Pogorele, doma iz Planine pri Rakeku, zmani dopisnik glasila K. S. K, J., je v mesecu januarju dopolnil 70. leto. Matija Pogorele je prepotoval vso Ameriko in pri tem obiskal vse naše številne naselbine. Ima mnogo dragocenega gradiva za zgodovino našega izseljenstva v Severni Ameriki, Bog ga živi še mnogo let! Buenos Aires. — Prva slovenska profesorica glasbe v Argentini. Na tukajšnjem znamem konserV&tori'ju »Williams« je naredila z odličnim uspehom izpit iz glasile in petja naša slovenska rojakinja Marija Mavec, stara komaj 17 let. V naših društvih je začela nastopati že z devetim letom. Ko ji je bilo 11 let, je že spremljala proste telovadne vaje na klavirju. Še danes se prav pridno udeležuje vsega našega društvenega življenja. — Mladi umetnici iskreno čestitamo! Toronto, Ontario. — V Canadi prebiva zdaj nad 20.000 Slovencev. Dosedaj so bili od Slovencev iz Združenih držav skoraj popolnoma odtrgani. V zadnjih letih pa jih pridno obiskujejo in misijonarijo med njimi slovenski frančiškani iz Lemonta. V veliki nevarnosti je mladina in bati, se je, da je v narodnem oziru za nas že skoraj izgubljena. Kako slabo razume jezik svojih staršev, najlepše priča pismo, ki ga objavljamo dobesedno z vsemi napakami: »Velika želja ima de bi vidu domovina miijih staršou. Tuiku meni pravjo usak dam o planini in gričov, o pulti in gmajni, o ogradah, srnrej-kah, borah jm o mmji ikejži. Ja kej bi dau, de bi rnugu. jit dumu. jest bi sam sjebe taku rad nauču mujiga jesika. Vejdit dam, de tie nej-mam nobene slovejnske šule. TuLku je otrulk, pa nej šule. Anglešku šprahu jest dobru govurim, še rajše pa be govoru mojo špraha. Pa u mjeni je smiraj nejki glaz ke me prpouduje, de bum tudi jest taku srejčen, de bum jenlkat vidu moja preluba domovina. Naša buga kejža budi lejpu vad tie is Canade pozdravlena! Prou toku tjudi domovina leppu pestim pozdraut.« — Zdi se mi, da k pismu ni treba nobenega komentarja. Pismo je težki in boleči vzdih naše mladine po domovini in po rodnem domu. Daj Bog, da bi imela naša domovina več ljubezni in zanimanja za nošo izseljensko mladino, ki odrašča pod tujim soncem in je popolnoma preplašena tujim vplivom, običajem in navadam. Cleveland, Ohio. — Slovenci v Severni Ameriki želijo poslušati po radiu kuezoškofa dr. Gregorija Rozmana. Po vseh številnih kolonijah širom Amerike, ki jih je lani obiskal noš nadpaistir, je zapustil njegov obisk trajen spomin. Kako so se uaši rojaki razveselili tople domače besede, pričajo pisma, ki so jih pisali Kaj delajo naši po svetu Nemčija Vsem Slovencem v Nemčiji! Tudi' letos prideta ob velikonočnem času dva misijonarja iz Jugoslavije, namreč gospod duhovni svetnik Drago Oberžan iin gospod profesor Jakob Richter, oba iiz Maribora. Dobrodošla sta ta dva gospoda, ki želita svojim rojakom izročiti iskrene pozdrave iz lepe domovine, jim oznanjevati božjo besedo v mili slovenščini in jim deliti svete zakramente. Dragi Slovenci! To veselo obvestilo Vam naznanim z vljudno prošnjo, da se udeležite v čim večjem številu velikonočnega misijona jn da vsi prejmete svete zakramente. Dobrodošli in prisrčno vabljeni so vsi Slovenci. Nobeden naj ne ostane doma. Predragi Slovenci! še vedno živi v vaši duši globoka vera in v vašem srcu še vedno gori velika ljubezen do Boga in svete Cerkve. Od svojih pradedov ste dobili po božji milosti ta najdražji zaklad. Gospoda, misijonarja prideta iz dežele vaših pradedov, kjer se sliši1 tako lepo /.vonjenje in se pojejo take krasne pesmi, kjer stojijo gori na hribih bele cerkvice in lepe kapelice, kjer je božja pot Brezje v senci Triglava, kjer vaši znanci še žive, prijatelji vaši v grobeh spe, Zatorej sprejmite in pozdravite gospodai misijonarja z velikim veseljem in z dobrim srcem, kar po domače. Ljubi Bog naj blagoslovi po priprošnji Matere božje letošnji slovenski velikonočni miisijon! --Mir vam bodi! Tensundern, dušni pastir za Slovence v Nemčiji. Gladbeck. — Dne 20. febniarja smo imeli občni zbor društva sv. Barbare, Predsednik Dobrave je otvoril zborovanje in vse prav toplo pozdravil, zlasti duhovnega vodjo g. Božidarja Tcnsunderna in predsednico roženvenske bratovščine go. Jožefo Goršetovo. Tajnik g. Južnik St. je prebral letno poročilo društva, g. blagajnik Berlec je poročal o finančnem stanju. Gospod Dobrave je poročal, da je društvo zelo agilno delovalo in ima sedaj 125 rednih, 28 podpornih in 15 častnih članov. Pri volitvah novega odbora je bil ponovno izvoljen g. Jože Dobrave. Od 87 oddanih glasov pri tajnih volitvah je dobil 85 glasov. Za podpredsednika je bil izvoljen čevljarski mojster (g. J. Urh, za tajnika in blagajnika sta ostala dosedanja. Po volitvah se je razvila prosta zabava; prepevali smo lope narodne pesmi in obujali spomine na domovino. P. s. Rafaelova družba iskreno čestita društvu sv. Barbare, da si je izvolilo ponovno naše odlične borce za pravice naših rojakov. Vse prav toplo pozdravljamo^ Hamborn am Rhein. — Dne 6. februarja sta obhajala zlato poroko zakonca Anton Romih in Neža roj. Baumkirchner. Spremila ju je velika družba otrok in vnukov, članic Roženvenske bratovščine z zastavo. Ker je ženin tudi član Društva sv. Barbare, je prišlo društvo z zastavo in tudi članice nemške Marijine družbe z zastavo. V cerkvi je imel g. župnik Hiilsmann zelo lep govor v slovenskem jeziku; med sv. mašo smo peli lepe slovenske cerkvene pesmi, — Oba zakonca sta še čila in zdrava. Bog naj ju ohrani še mnogo let! M.Malis. Francija Merlebaeh. — Lepo spomladansko sonce mi sije v obraz, ko sedim za mizo in pišem poročila iz Merlebacha in okolice. Letošnja zima je bila nekoliko bolj ostra kot prejšnji dve leti. Seveda se še od daleč ne more primerjati z zimo v Sloveniji. Nekajkrat srno imeli nekaj dni snega, sicer pa je vladal velik nemir v zraku: sonce, dež, sneg, gorki »jug«, mrzla »burja« z velikimi viharji — to se je vrstilo, da ljudstvo samo ni vedelo, kako bi se obleklo. Ta velika sprememba in nemirno vreme je zaneslo zopet silovito »gripo« v naše kraje. Francoski župniki trdijo, da že dolgo časa niso imeli toliko pogrebov kot v zadnjem času. Slovenci smo se otepali te vsiljive bolezni z našim starim zdravilom: žganjem. Če bi imeli domačo sli-vovko in domač brinjevec, bi bilo še boljše, tako pa je položila gripa nad 30 rojakov v posteljo, smrtnega primera pa zaradi te bolezni med nami le ni bilo, Izbiral pa je naš rojak Valentin Oblak, doma z Vodiškega pri Celju. Delal je v najtežjih delih v jami — polagoma oslabel in 13. februarja tega leta izdihnil v bolnišnici v Hochwaldu. Nesrečnež je v letih, ko še ni bilo slovenskega' duhovnika, tu odpadel od vere in vstopil v protestantovsko sekto — k tako imenovanim »novo apostolarjem«. Škoda, da sem zvedel za njegovo smrt šele v časopisu. Umni je brez duhovnika in pokopan brez duhovnika. Njegovi družini izrekamo globoko so-žalje in jih vljudno vabimo, da se vrnejo iz te krive vere, ki je komaj 100 let stara in si jo je izmislil človek, ki se je v svoji prevzetnosti domišljal, da je »novi apostol« in »od svetega duha« razsvetljen. Značilne so zadnje besede našega rojaka, ko ga je sestra v bolnici vabila, na j odstopi od krive vere: »Es ist zu spiit!« Prepozno je — s tem izrekom je izdihnil. Bog mu bodi milosti ji v! Hudo je zadela v srce skrbnega očeta in dobro mater družine Ortar smrt sinka Renija, rojenega 21, aprila 1937 in umrlega 6. februarja 1938. Družino naj tolaži zavest, da imajo v nebesih angela, mi pa na tem mestu tudi izre- svojcem v domovino. Našega nadpastirja bi bili najrajši za vedno obdržali v svoji sredi, da bi jim lomil kruli življenja in oznanjeval božjo besedo v sladkem domačem jeziku. Ko smo se poslavljali, so zaplakala naša srca in marsikomu se je porodila žalostna misel: »Nikoli več se ne Ikhiio videli ne slišali.« Zdaj pa, ko tako radi poslušamo domovino v besedi in pesmi po radiu iz Belgrada, prosimo našega nepozabnega nadpastirja, da bi nam tudi on iz domovine kuj povedal. Vsi bi tako radi prisluhnili njegovim toplim besedam kot tedaj, ko se je mudil med nami. Prepričani smo, da bo naši prošnji rad ugodil, zlasti še, ko si tako srčno želimo slišati njegovo toplo besedo iz stare domovine. Zaradi radijskih oddaj prosimo vise merodajne faktorje v domovini, da nam nudijo v programu več slovenske besede im pesmi. Srbščine ne razumemo. ker se tega jezika še nikoli nismo učili. 1'parno, da bo domovina za naprej upoštevala naše upravičene prošnje in želje. \sem v domovini, zlasti pa našemu nepozabnemu nadpa-stirju dr. Gregoriju Rozmanu, pošiljamo tople pozdrave iz ameriške Ljubljane. Chicago, 111. — Slovenka dosegla odličen uspeh na odru. V tukajšnjem gledališču »Grand Opera House« so predvajali igro Stage Door«, ki je za nas zanimiva zaradi tega. ker ima vodilno vlogo naša nnlada rojakinja Olga Prijatel. Mlada slovenska umetnica je žela v igri sijajen uspeh, kar ji je priznala tudi ameriška kritika. Cleveland, Ohio. — Delavski oddelek ameriške vlade poroča, da so izseljenci raznih narodnosti lani kaj pridno posegali po ameriških prvih in drugih državnih papirjih. V teku lanskega leta so razna sodišča v Ameriki podelila ameriško državljanstvo 164.976 osebam, ali za 73.710 več kot pa 1. 1936. Izmed novih državljanov je bilo lami 4453 naših rojakov. — Dekleta iz vseh višjih šol v Clevelandu so imela tekmo v šivanju. Prvo nagrado je dobila naša rojakinja M. Pintar, učenka collinwoodske višje šole. Newyork. — Družina pokojnega Ivana Mladinca je dobila sožalne brzojavke in pisma od najuglednejših ameriških osebnosti, kar priča kako velik ugled je užival pokojnik v ameriški javnosti. kamo naše sožalje! Pokopan je bil v Ilochwal-du, kjer žalostna družina tudi stanuje. Pretekli mesec pa je mnogim našim družinam prinesel tudi veselje: Gospa Marija Levar por. Kumst je darovala svojemu skrbnemu možu g. Fricu malo deklico, ki je 20. februarja pri sv. krstu dobila ime Magdalena. Krst je opravil izseljenski duhovnik v Creutzwaldu. Ugledni družini iskreno čestitamo! Predpustni čas je čas veselija — im da bi to veselje čira dalje trajalo, so stopili pred oltar po zakonski blagoslov: Franc Kunst (brat zgoraj omenjenega) z Marijo roj. Paquet dne 7. februarja v Creutzwaldu. Ana Sedevčič in Jožef Kock iz Stiringa, poročena istega dne v Merle-bachu. Alojzija Erman in Edmund Rappin iz Etzlingcn, poročena 21. februarja v Stirimgu. Istega dne je izvršil izseljenski duhovnik poroko v Stiringu: Franceta Iglič im Justino Re-povš, oba Slovenca. 26. februarja je Marija Sket poročila Vladislava Sobusa v Merlebachu. Dne 28. februarja pa Stanislava Rugelj ''>rrz Roberta v Freymingm. Vsem novoporočencem želimo kar največ sreče in božjega blagoslova! Doslej je prišlo 68 novih rudarjev iz Slovenije k premogokopni družbi »Sarre et Moselle«. Domačini jih malo postrani gledajo, oni se pa v splošnem prav dobro počutijo — razen Jure Ivana, ki je zaradi vnetja rebrne mrene v bolnišnici v Hochwaldu. Imenovanemu želimo, da bi kmalu okreval, vse pa prav lepo pozdravljamo. — Ali bodo prišli še drugi? Kakor se sliši, bo prišlo še 5 ali 6 skupim. Kaj pa drugi? Treba bo čakati! Sedaj še ni nič znano, kdaj bodo klicali še druge. Mnogi, so prosili, naj bi jih vpisali na novo. Ti pridejo na vrsto, ko bodo vsi tisti tu, ki jih je zastopnik direkcije sam videl. šola gre v splošno zadovoljstvo prav dobro dalje. Naš g. učitelj se je tudi teden dni boril z »gripo«, pa jo je zmagal in zopet poln navdušenja hodi po vseh kolonijah učit otroke. Bog daj njemu in tudi vsem izseljencem trdnega zdravja! Društva imajo svoje sestanke, družabne večere, se mirno razvijajo in čakajo, da jugoslovanska vlada enkrat pravično razdeli tudi njim zasluženo podporo. .. ,........ .... Cerkev. V Merlebachu bo vsako nedeljo ob postnem času ob 3 popoldne križev pot in nato iitamije z blagoslovom. Prav lepo vabljeni! To lepo pobožnost bomo končali z veselim velikonočnim Vstajenjem, z velikonočno procesijo, na katero že sedaj opozarjamo vse naše rojake1. Lepe pozdrave vsem prijateljem izseljencev po- SilJ® Stanko Grims, izseljenski duhovnik v Merlebachu. Prečaistiti g. p. Kazimir Zakrajšek! V imenu Jugoslovanske kot. misije v Merlebachu in okolici vam k vašemu godu, 'ki ste ga obhajali v petek 4. marca, ne moremo izraziti dovolj hvaležnosti za ogromno delo, ki ste ga že izvršili in ga še vršite za dobrobit izseljencev, Kaj vse ste že dobrega storili, ni nikjer napisano na zemlji — največ je tihega dela — brez zunanjega pompa, a prav to je toliko lepše zapisano v nebesih! In tisti, ki pravično plačuje, je Bog — ne svet! Na dan vašega godu so se vas kot dobrega duhovnega očeta mnoga hvaležna srca v tujini pri sv. maši spomnila in prosila Vsemogočnega, da vas ohrani še dalje zdravega in tako navdušenega za težko delo in borbo za pravice izseljencev. Bog vas živi! Stanko Grims, izseljenski duhovnik v Merlebachu. Pevsko društvo »Zvon« v Jeanne d'Arcu. Dolgo smo pričakovali in se veselili prihoda našega g. Jankoviča, kajti dobro smo vedeli, da z njegovim prihodom dobimo učitelja in obenem dobrega pevovodjo. Pri prvem našem svidenju smo občutili, da je prišel med nas mož, ki dela za dobrobit naših društev in dobrobit jugoslovenskega naroda, ki živi v tujini, Društvo »Zvon« se lepo zahvaljuje našemu dušnemu pastirju č. g. Grimsu in vsem, ki so pomagali, da je učitelj mogel priti k nam. Veseli smo, da se je to veliko delo in naša želja izpolnila. Tako je naš »Zvonček« prvič zapel v nedeljo 6. februarja v cerkvici Jeanne <)'Arc pod vodstvom g. Jankoviča. Čeprav to rudarsko pevsko društvo poje že 7 let cerkvene in tudi narodne pesmi — slišali ste nas mogoče, ko smo peli v radiu Strasbourg — Antonija Rože, Francija: Ob slovesu našega učitelja Zima je pobrala cvetje, v logu zamorila petje, megla d'utse je objela, burja žalostno zapela. Oj ta zima, slika duše, ki se v svetu je zgubila, tudi nji strupena slana vse je vzela, vse umorila. Kdo iskal bo žlahtne rože v mirtvi in usahli gredi? Kdo besede toplo zmogel v naši stiski, v naši bedi? Prazni, tožini tu stojimo,, ko je pnišel dan slovefsa. Vzdih en sam je v srni vsakem: »Plačajo Vam maj Nebesa!« pa se je slišalo po zadnji službi božji, da je »Zvon« še lepše zapeli 'kakor prej kedaj, slišalo se je, da ima »Zvon« še lepši odmev, kakor prej kedaj, in vidi se, da vodi »Zvon« drugi mož, kakor kdaj koli poprej. In mi simo ponosni, da imamo med nami moža dela in le želimo, da bi ostal med nami za vedno- V imenu društva tajnik B. Godovne čestitke g. p. Kazimirju Zakrajšku. — Ta mesec praznuje svoj god1 naš prvi izseljenski duhovniik iin največji1 dobrotnik viseli slovenskih izseljencev g. pater Z a krajše k Kazimir. On nam je poslal slovenskih duhovnikov in učiteljev, ki nas lepo vzgajajo in učijo, zato je naša dolžnost, da mu želimo zdravja in moči, da bi izvedel lepe načrte, kako pomagati slovenski mladini na tujem. Iskrena hvala, gospod pater, za vse, kar ste nam dobrega storili, in Rog Vas ohrani še mnogo, mnogo let! — Slovenski otroci iz Menleibacha, Jeanne d'Arca, Greutwalda, Halbr?terdiicka. Aumetza, Tucquegni-eux-Marine, Giraumont, Piennes in Moutiers v Franciji; to je skupno nad' 500 voščil. Moutiers. — Vnet taimburaški kuhar Radičev Jože že nekaj mesecev kuha pri nas tamburaški zbor. Ko bo spet prišlo sonce do svoje moči in veljave, upamo, da bomo že toliko iizvežbani. da bomo kam »zleteli« z instrumenti. Politikar-jev takrat ne bomo jemali s seboj, kajti mi hočemo biti ob takih prilikah samo veseli slovenski muizikanti in pevci, drugega pa nilč. Tuquegnieux-Marine. — Na obenem zboru Jugoslovanskega delavskega društva iz Tiken je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik zopet Radič Jože starejlši, naš znani prosvetni delavec in junak odira, blagajnik Krofi Fr. (ponovno), tajnik Jug Ivan (ponovno), namestnik predsednika Cerjak Ivan, odborniki Hentak Jože, Zorko Anton, Abram Leopold. Članov imamo že 40. — Po odhodu g. Jamkoviča nimata društvi na Marini in v Tiknah, kateri je on ustanovil in jih vodil v prosvetnem oziru, nobenega izobraževalnega voditelja. Tolažil nas je prejšnji g. učitelj, da že v enem mesecu pride g. Šlibar, pa ga še vedno ni ipri nas. Gospod Šlibar! Če boste čakali, da baste imeli vse urejeno, Vas ne bo še talko kimalu tukaj. Kar brez obotavljanja se odpravite sem, pa od tukaj »šturmajte« potem; mi Vam bomo pa krepko pomagali. Stanovanje Vas že čaka, za ^notranje zadeve« se bo pa že kako uredilo. G. Jan-kovič je skoraj 7 let dopovedoval našimi oblastem, da mora učitelj jesti ne sauno doma, ampak tudi v tujini. Po 7 letih so mu šele verjeli. Kljub temu je ostal živ in zdrav. Tako tudi Vi kar korajžno sem k nam, kajti čas beži! Tikenjčani in Marinčani. ^ Aumetz. — Že zopet nekaj novega. Odbornice Katoliške akcije žena bodo obiskale posamezne družine. Naj se jih nihče ne ustraši, ker ne bodo nič »fehtale«, ampak samo ponujale, kdor hoče kaj vzeti zaston j, namreč časopise za branje. Uprave raznih listov so tako [»žrtvovalne, da nam pošiljajo svoje liste, ki so prav zanimivi in vsak vsebuje lepo povest, tako da ni mogoče prenehati, kdor brati začne, škoda je bila doslej le, da jih je bilo premalo, ki so se za to zanimali. Zdaj bo vsak lahko dobil list na dom za neikaj dni, da ga prebere in potem dobi drugega. Na ta način bodo ..časopisi in tudi nekatere zanimive knjige obšle vso kolonijo. Seveda se pa vsi naprošajo, da se drže navodil raiznašalk in da ne puščajo sledov mastnih prstov na papirju, ker Katoliška akcija ni policija za zbiranje prstnih odtisov. Prav tako se naprošajo tisti, ki dober list cenijo le po tem, koliko vsebuje papirja'za zavijanje klobas in druge mesnine, da ponudbo odklonijo. Da ne bo kdo mislil, da imajo pravico do teh listov le nekateri, se vljudno sporoča, da jih lahko dobi vsak, ki ga branje veseli. Rojstvo novega društva smo doživeli. Dobilo ie ime: Šahovski klub. Oče mu je Sinica Blaž, ki ga bo kot predsednik vodil iin krmaril skozi viharje. Za botra sta mu pa dva brata Godec, kar pomeni, da 'bo na sestankih kluba vedno zabavno in prijetno. Vabljena je zlasti mladina, da pristopi. Novo društvo je dokaz napredka med Slovenci. Doslej smo namreč imeli in jih še imamo celo vrsto majhnih klubov, kjer pa goje nekoliko preveč preprosto igro. Neprestano se namreč vežbajo le v dveh potezah: liter-glaž, druga poteza: glaž-usta. Aumetz. — »Aumečani so pa popolnoma zaspali«, se sliši od marsikatere strani. Na videz je res taiko, saj minulo leto nismo imeli niti ene prireditve Torej v kulturnem oziru smo bili res zaspani, nikakor pa ne v denarnem, saj je imelo društvo lansko leto dve tekmi: ena v kreglja-nju in eno s kroglo, ki sta obe nad vse pričakovanje 'uspeli. Imeli smo namreč pri obeh skupaj 1782 frankov čistega dobička. Podpor bolnim članom nismo še nobeno leto toliko izplačali kot lansko leto, in sdcer 2956 frankov. Tudi člani so se pomnožili, le žal, da je med nami premalo zanimanja za društveno delovanje. Sestanke imamo samo štiri na leto, pa še ti so tako slabo obiskani, da nas je lahko sram. Občnega zbora se nas je udeležilo tako malo, da nismo imeli kaj voliti, zato hočeš nočeš je moral stari odbori obdržati ne prelahko breme. Denarno je društvo zmerom na trdni podlagi, saj imamo v blagajni vedno od 4 do 5 tisoč' frankov. V tekoičem letu pa upamo, da se tudi v kulturnem oziru zopet dvignemo. Če nas gripa ne bo preveč ovirala, bomo že o Veliki noči, ko obhajamo desetletnico ustanovitve pevskega zbora, priredili pevski koncert. Program bo pestro sestavljen iz umetnih in narodnih pesmi, krona vsega pa bo Vodopivčeva spevoigra »Povodni mož«, ki je vsa polna zdravega in poučnega humorja. Torej, rojaki in prijatelji, kadar vas bomo povabili, pridite prav vsi. član. Tucquegnieux. — Oprostite, g. urednik, da se Slovenci iz Tucquegnieuxa tako pogosto oglašamo ter vas nadlegujemo z našimi dopisi. Naša dolžnost je, da vprašamo tiste delavce iz Merlebacha, če jim je resnično tako dobro, kakor so priobčili članek v tedniku (Domovina) pod naslovom: Tujina daje več kruha na- šim delavcem«. Prosil bi dopisnika, naj mi pove. če je sedaj prvič v Franciji, ali če je že bil kdaj poprej, da se upa tako hvaliti, koliko dobrot so bili deležni ob prihodu na delo v Mer-leibach od tujega kapitalizma, ki nas le izženia do kosti. Pač pa naj si dotični premisli, koliko dobrot bo deležen, iko bo star in delunezmožen. Tri dni dopusta bo že dobil, pa ne plačanega kot ga je dobil sedaj ob prihodu na delo. Dobil bo v treh dneh podpisan Passport in poslan bo čez mejo, kakor se nam vsem obeta. Mislim pa tudi, da ne stanujejo delavci v tako lepih hišah, kakor se hvali dotični dopisnik, ker mi že dolgo poznamo delavska stanovanja in njih lepoto. V Tucquegnieuxu so za nas Slovence bolj žalostne razmere. Zaslužek je bolj majhen kot v Merlebachu, draginja pa vedno večja, stanovanja draga in polna nesnage. Kantine pa izže-majo ta bori zaslužek iz nas delavcev, ki smo neoženjeni in brez družin, da ne moremo nič prihraniti za svojce ali družino v domovini. Disciplino znajo kantine držati bolj dobro kot pri vojakih, ali snage pa ne; vse polno stenic, prahu in grdobije se najde tako, kakor v kakšnem zaporu. Mislim, da je še lepše v zaporu. Alkohol je zaščitnik pijancev v kantinah; trezen in štedljiv človek pa nima nobene prednosti; vsepovsod je prerivam in zaničevan varčen Slovenec, ker so kantinerji sami Italijani kakor tudi uradniki pri rudniku. Dragi bralci Izseljenskega vestnika, za enkrat bodite zadovoljni s tem dopisom, pač pa pride še drugič več na vrsto ob priliki. Vas pozdravlja I. B. Holandija Waubach. Pri nas se že prebuja pomlad. Tega nas ne spominjajo samo ptice-pevke, ampak tudi naše pevsko društvo. Waubach-Eygelshoven. Po zaslugi č. g. p. Teotima je to društvo proslavilo dne 133. februarja zabavni večer. Te prireditve so se udeležili vsi Slovenci. Obiskal nas je tudi naš podkouzul g. dr. Jože Logur iz Rotterdaraa. Iskrena mu hvala! Program je bil res lep in vsi smo ga bili zelo veseli. Pesmica gladka, kapljica sladka; slovensko pecivo, ipostrežljive roke, to je uigladilo naše gorje. Prijatelj petja. Vse naše drage rojake v Holandiji, Belgiji, Franciji in Nemčiji že sedaj prosimo, da se gotovo udeleže dne 10. julija 1938 proslave desetletnice pevskega društva »Slavček« v Eygelsho-venu. O omenjeni proslavi bomo naše čitatelje sproti obveščali. Pripravljalni odbor toplo prosimo, da bi omogočil prenos po radiu tudi v domovino. Tudi mi v domovini bi radi slišali vašo pesem in se v duhu udeležili vaše proslave. Bodite nam vsi prav toplo pozdravljeni! Urednik. Južna Amerika Buenos Aires. — Dve leti sem sedel v Buenos Airesu, prikovan na svojo dolžnost argentinskega kaplana Pa tudi meni je bilo treba nekaj spremembe in sem si jo privoščil. Namesto da bi počival, sem šel na dolgo pot, na obisk do rojakov, raztresenih po nekaterih naselbinah Buenos Airesa. Ni mogoče, da bi popisal nepozabno lope vtise, ki sem jih doživel na tem svojem potu med rojaki. Najprej sem šel v Lomo Negro. Tamkaj so večinoma naši ljudje iz Bele krajine in Trebnjega. Goričanov je malo. Brez organizacije so, a vseeno lahko mirno rečem, da nikjer niso tako dobro organizirani naši ljudje. Tam imajo namreč kar dan red organizacije. Gentrala slovenskega življenja je pri »mami*. Gospa Žlem-bergerjeva, vdova že nekaj let, mati številne družine, je prišla že pred mnogo leti semkaj. Edina starejša žena in izkušena mati, dobra katoliška mamica je kaj hitro osvojila simpatije vseh, ne le Slovencev, temveč tudi drugo-rodcev, in uživa neverjetno (Spoštovanje vseh 5000 stanovalcev Lome Negre, ki leži osamljeno 14 km stran od železnice, brez ceste in brez cerkve. Tu tudi kakih 50 slovenskih delavcev iz kamenja dela kruli«. Tu je namreč velika tovarna cementa in apnu ter veliki kamnolomi. 'Pri Žlembergerjevi mami se pa slave vsi slovenski prazniki. Vsa godova«ja, vsi prazniki... Mama ima tudi dobro prašičerejo in kar pujska na raženj in vina v liter, pa je veselje in petje in smeh in zabava. Mama pa tudi vedno kak dober nauk pove in za vse Slovence ima knjižnico, Za samce posebno privlačne .so pa seveda — neveste. In mama ima zares lepo vzgojene pridne hčerke. Tako sem tudi jaz doživel med rojaki v I>omi Negri dva dni, tako polna prijetnega presenečenja, da tega ne bom nikoli pozabil in si bom še in še želel, da se spet povrnem tjakaj. Kako radi bi napravili doli slovensko mašo. Pa ni cerkve. Tam 4 km vstran je zasebna kapela, v kateri smo upali napraviti to slovesnost. Pa je nismo dobili na razpolago, češ du ni v uporabnem stanju. Prav škoda, ker so se tako pridno vadili pevci pod vodstvom štulur-jeve Milnice, da bi zapeli. Morali smo k maši v Olavarria (14 km). V nedeljo 30. januarja smo imeli popo'dan-ski praznik pri »mami« in nas je bilo toliko, da od y> kg težkega prašička ni ostalo nič. Dobil sem na besedo domala vse rojake, razen tistih, ki že »vedo, zukaj so se skrili«. Dali so mi na razpolago avto, da sem se lahko vozil in tako zares doživel ne le veselje, marveč: sem tudi marsikaj skusil in videl, kako je — na kampu ... "51. januarja zjutraj sem prišel v Bahijo Blan-ko. 7(H) km od Buenos Airesa je to. Že spet so me čakali rojaki. Poznal sem le Boškoviča iz Čateža ob Savi. Spet so me čakali z avtom in spet so ini storili vse, kar so le mogli, da bi mi bilo bivanje med njimi prijetno. Pri Novakovih so mi pripravili mizo in posteljo. Tamkaj so priredili tudi večerjo za pričakovane goste. In ,se je spet '/bralo rojakov, kakor ni nihče pričakoval. Bilo jih je kakih 30. In kako veselje je bilo! In prvič se je zgodilo, da se je v Ba-hiji Blanki slišala slovenska pesem. Tako smo bili vsi razpoloženi, da je samo stroga dolžnost dela mogla končati to veselo snidenje in to že po 1. uri. Bahija Blunka bo v kratkem postalo najvažnejše pristanišče Argentine. Sedaj šteje 100.000 prebivalcev. Slovencev je tam kakih 90. Od tam sem šel v Tandil (400 km), kjer so mnogi natši zaposleni pri kamnolomih. Žal nisem imel časa, da grem do njih, ker so daleč izven mosta. Dalje sem šel v Mar del Plata, ki je morda eno najlepših kopaliških mest. Čudovito bogato krasnih vil na morskem bregu. Tudi tam som našel rojake. Malo gostilno in trgovino imajo Lupinčevi, doma iz štamdraža pri Gorici. Spet je bilo njihovo veselje nepopisno, da so videli človeka od doma. Nekaj domačega so mi pa le hoteli dati ter so mi postregli t domačim medom. Na dolgo in na široko bi lahko napisal veselje, ki sem ga doživeti na tem potovanju, toda ni v listu prostora. Le toliko povem, da je nepopisno veselje rojakov, ko zopet srečajo slovenskega človeka in ko se počutijo spet kot nekdaj tam doma pod slovenskimi gorami. Truden sem bil že tujine. Pa sem se vrnil l,z potovanja tako vesel in razvedren, da bom spet z novo dobro voljo skušal nadaljevati svoje delo med rojaki, ki so mi izkazali ob tej priliki vso svojo hvaležnost in ljubezen in mi dali pobudo za nadaljnje delo. Hladnik Janez, izselj. duhovnik. Jan, Buenos Aires: Nova ločitev Kako neusmiljeno sonce tu žg6, ko doma po gorah sneg naletava, in mrzla se burja z njim poigrava, ko v hiši vsi zbrani pri mizi sedč. Rože ledene na okno mraz riše. Žalostna, na mizi prazna je skleda, ; lačen jo večkrat najmlajši pogleda. Mati na skrivnem pa solze si briše. Oče v brado nekaj tiho mrmra. Mati ve dobro, da to ni molitev. V hiši bo jutri nova ločitev: hčerka za sinom v tujino bo šla... Največja in čisto naša domača zavarovalnica je Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani Poleg vseh vrst elementarnega zavarovanja vodi predvsem Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinacijah, kakor: za slučaj smrti, smrti in doživetja, za doto, za starostno preskrbo i. t. d. V posebnem „K A RITAS" oddelku goli pod Izredno ugodnimi pogoji ljudska življenjska zavarovanja, za slučaj smrti, za starostno preskrbo In za doto. PTeden sklenete življenjsko zavarovanje, se obrnite po pojasnila in ponudbe na Vzajemno zavarovalnico v Ljubljani, Miklošičeva c. 19 (v lastni palači). Podružnice v Splitu, Sarajevu, Beogradu, Zagrebu in Celju; zastopstva v vseh krajih Jugoslavije. ZADRUŽNA TISKARNA REG. ZADRUGA Z 0. Z. V LJUDLJ/INI TYRSEVA (DUNAJSKA) C. 17 TELEFON 30-67 Izvršuje lepo in po nizki ceni: reklamne letake, lepake, vabila za prosvetne gledališke odre in koncerte; vizitke, kuverte, tiskovine za urade, hranilnice, posojilnice, trgovine ter vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela Ifce nOVICf* 'z krajev izveste naj- V3W IIWIVW prej jn najb0|j zanesljivo iz splošno razširjenega tednika DOMOLJUBA Izhaja vsako sredo in velja za vse kraje inozemstva polletno 30 Din Naroča se v upravi DOMOUU&A v Ljubljani Prijatelj izseljencev je GLASNIK presv. Srca Jezusovega ki obiskuje vsak mesec v velikem številu naše izseljence sirom po svetu. — Kjer ga še ne poznate, ga takoj naročite. Me bo Vam žal! Stane doma 16 Din, za inozemstvo protivrednost 25 Din (v tuji valuti) Vsak naročnik dobi breiplaino v dar koledar, lepe slike In mesečno prilogo Bengalski Misijonar Pišite takoj na naslov: Uprava »GLASNIKA«, Ljubljana, Zrinjskega cesta 9 (Jugoslavija, Slovenija) Izhaja 15. vsakega meseca - Uredništvo: LJubljana, Leonišže, tel. 49-77 - Uprava: Tyrieva c. 52 v Ljubljani - Naroinina: Za Jugoslavijo letno din 12-, za inozemstvo letno din 24 - Oglasi po dogovoru - Odgovorni urednik: Josip Premrov, Ljubljana, Leonišie - Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Blejee.