LISTEK. JOS. DOLGAN: Učni načrt kmetske delovne šole. Drugi razred. 1. Razgovori. Lansko leto v šoli: Kaj so se otro* ci naučili; kaj so se najrajši učili; česa so se v šoli najbolj veseldli; kaj jim ni bilo po vo* Iji; česa so se bali; kaj so rekli doma o šoli, kakšna bi morala biti šola po materinih ali očetovih miislih; zakaj so zamujali šolo; kaks šna vremena so zadržala otroka doma; kaj ga je bolelo; zaradi katerega dela je ostajal doma; katero delo je bilo zanj težko; zaradi katerega dela je ostal doma po nepotrebnem. Letos v šoli: Kaj bi se letos radi učili; kako naj bo letos v šoli; cvetice v šoli; snaga; pozdravljanje; drug drugemu poso* diti; drug drugemu pomagati; previdnost po stopnicah; ljubezen med otroci in učiteljem; zaupanje do učitelja; učitelja se ni treba bati; ne motiti dela ali pripovedovanja idruglih; iola je družina; katere reči bomo rabili v šoli; kako jih 'bomo kupili. Dan in mesec: Kateri dan je danes; kateri dan je bil včeraj; pred dvema, tremi, štirimi, petimi, šestimi, sedmimi dnevi; ka* teri dan bo jutri, čez dva, tri, štiri, pet, šest, sedem dni; kateri mesec je sedaj; katerega dne je danes; stenski koledar; katerega dne je Ibilo včeraj; pred dvemi, tremi, štirimi dnevi; kdaj je bilo prvega, katerega bo jutri, čez dva, tri, štiri, pet, šest, sedem dni. Zidar: Kdo je belil in popravljal šolo; kdo mu je pomagal; kako je napravil omet; kje je spravljeno apno; ugašeno in živo apno; kako se suši, pesek brez apna, lepilo v apnu; glina; lepilo v glini; kaj še rabijo za omet; kje so kupili cement; kako napravi zidar beton; kako napravi belež; katero barvo zmeša z beležem; beležne plasti po steni; pas ob steni; kako je napravil zidar barvo; kak» šna barva; suhe barve; orodje prl ometanju, popravljanju zidu, 'beljenju, barvanju; okra« ski po sobi; s čim je delal ravne črte; s čim je meril; zidarjeva obleka, obraz in roke; neprijetnosti pri delu; prah; koža njegovega obraza; koliko zasluži na dan; zakaj ne dela pozimi; sušenje ometa pozimi; cement in be« ton pozimi; na kaj merijo pesek, apno, ce« ment, barve; po čem je pesek, apno, cement, barve; kdo kupi vse to; ali plača predsednlii: krajnega šolskega sveta iz svojega; kdo da denar županu; s p-okvarjenjem in onesnaže* njem se dela škoda ljudem; komu se plača delo; koliko plača mojster pomočnikom na dan. Mizar: Kdo je popravljal okna in vrata in jih pobarval; katere dele ima okno; okno s škatljo ali brez škatlje; kateri del okna trpi od dežja; iz kakšnega lesa so škatlje ali okvirji; kakšno obliko ima okno; kako je dolgo in široko! oblika krit; širina in dolžina; koliko šip ima eno krilo; oblika in število šip; dolžina in širina šip; kit; s čim ga gnetejo; laneno olje; žebljički; kit se lu« šči; oljnata barva; kaj je vlil v ibarvo; pobar« van ali nepobarvan les na dežju; pravi in poševni kot; mizarjeva mera za pravi kot; klej; kako se napravi klej; kakšna so mizar* jeva kladiva, dleta, klešče, žaga, svedri, pile in drugo orodje; zidarjevo in mizarjevo kla* divo; razlika med mizarjevim orodjem in orodjem, ki ga rabimo doma; kdo pomaga mizarju; koliko dobi mizar za delo na dan; koliko plača mojster pomočnikom; kaj da učencu; mojstrovi stroški; čigavo je orodje; davek; pomočnik brez orodja; delo, orodjc, les; les brez dela in orodja; delo brez orodja; orodje brez lesa in dela; na kaj se meri les, barva, olje, žeblji, šipe, kit; po čem so te reči; mizarjev račun; neprijetnosti pri mizars skem delu; mizarjeve roke in njegov o'braz; pred delom se mizar zmeni z gospodaTJem, pregleda delo in premisli; končano delo; po= štenost v delu; poštenost v plačilu; koliko mizarjev je v vsaki vasi; v občini; kateri dela sam; kdo ima pomočnike in učence. Tehtanje in merjenje otrok: Rojstni dan; starost; koliko meri in tehta na ta dan; koliko tehta z obleko vred; koliko tehta sama obleka; čista teža; merjenje v čevljih in ibrez čevljev; razlika. Zito: Teža pšenice, pridelane na posa« meznih gredicah na šolskem vrtu; na kateri gredici je bilo največ pšenice; na kateri naj* manj; koliko bi bilo pšenice, ako bi vse gre* dice v jeseni prekopali in pognojili; koliko bi bilo žita na vseh gredicah, ako ne bi gredic prekopali in ne pognojili; razlika; proso na okopani, opleti in osuti gredici; proso na ne, opleti gredici; pšenična slama; prosena sla= ma; katero slamo je rajši pojedla živina; ko smo ji dali obojo na izbero; klas; klaski; pleve; žito; koliko tehta 1 liter pšenice; kaj je v neočiščenem žitu; razvrstitev očiščene pšenice po debelosti; koliko tehta 1 liter prosa; na katerih njivah so imeli vsejano pšenico. Mlatenje: Kdaj so jo poželi; kaj ibi se zgodilo, če bi želi prezrelo pšenico; koliko vozov pšenice so pripeljali domov; strnišče; koliko Ijudi je delalo pri žetvi in spravljanju; kdaj so omlatili; kdo je mlatil; koliko so dali mlatiču na dan; cepec; hrana mlatičem; po koliko snopov mlatijo naenkrat; na koliko časa udari en mlatič enkrat; kolikokrat udari v eni minuti; v kolikem času omlatijo en na* sad na prvi strani; na drugi strani; delo pri napravljanju drugega nasada; koliko časa traja; koliko časa traja obračanje snopov: koliko časa traja pospravljanje omlačenih snopov; vejenje; kaj leti najdlje; kaj se usta* vi najprej; katero žito odleti najdlje; za kaj porabijo pleve; kam spravijo žito; neprijet« nosti pri delu mlatičev; prah skozi nos ali usta; mali otroci v prafou; mišice mlatičev; obleka; potenje; umivanje; mlatilni stroj na motor; na gepelj; na roke; kaj je najhitreje; kje se človek najmanj muči; koliko Ijudi dela pri stroju; čigav je stroj; zakaj nimajo vsi ljudje stroja; več ljudi skupaj kupi eno mla» tilnico; kdo dela pri stroju na motor name« sto človeka; ali motor trpi; kdo mora biti pri motorju; katero delo še opravlja stroj; raz* lika med cepcem in strojem; kaj je bolje; delo po starem; delo po novem; več razuma, manj dela.