-----    242    ------
Tele.
1. Mlado tele.
Kadar pride tele iz rodil, pretrga se popkovina, s katero je bila mladičeva kri z materino krvjo v zvezi. V največ slučajih se popkovina sama pretrga, ker ni dosti močna, da bi držala tele. Če pa popkovino prerežemo, prerežimo jo, prevezavši jo s čistim trakom, za eno dlan pod vampom s čistim nožem. Potem pa pomočimo popek s petodstotnim karbolnim oljem. S tem se preprečijo vnetja in otekline — tako imenovani debeli popek — ki se težifo ozdravijo in se zaradi njih mnogo telet mora dati mesarju.
Vse to pa pri naših domačih živalih često zanemarjajo. Čudijo se, če zboli tele, dasi se je popkovina prerezala in podvezala, ne pomislij) pa, kakšna sta bila nož in trak, se ni li rabil umazan kuhinjski nož ali pa tobačna vrvica. Če primerjamo, kako skrbno se popek novorojenemu otroku umiva in prevezuje, moramo se le čuditi, da se našim teletom večkrat popki ne vnamejo, ko se konec popka večkrat dotakne nečiste stelje, po več krajih ga pa še namažejo s svežim kravjakom, da ga krava ne liže. Taka navada mcrala bi se popolnoma opustiti, in popek s čopičem namočiti s karbolnim oljem.
Mlado tele pride bolj ali manj mokro na svet. Da ne izgubi preveč gorkote in se ne prehladi, treba je preprečiti, da ne izhlapi sprijemljiva tekočina, in skrbeti, da se posuši koža. To je najbolje prepustiti kravi, katera začne takoj lizati tele, ko se jej predloži. Navada je, da mokro kožo pospo s soljo ali otrobi, da se kravi vzbudi slast. Temu se ne da nič ugovarjati, samo preveč ni dajati takih dražil.
Ko ga krava liže, poskuša tele vstati, pomagaj mu in spravi ga k vimenu. Strogo se drži tega, da tele dobi prvo mleko, ki ga da vime, nikakor pa ne daj tega mleka pomlesti in proč zliti. Prvo mleko, zmlezva, jako dobro služi mladi živali, ker čisti, toraj odpravi teletu tako imenovano črevno smolo iz črev. Ko je tele sesalo, naj se pa krava dobro pomolze.
Prve dni večnrat zbole teleta za telečjo ali belo grižo, katera bolezen se ne da ozdraviti. To bolezen tele naleze takoj, ko pride na svet; kužnina nahaja se najbrž v tleh, po stenah, v slami in tudi v materini dlaki. Mleko le toliko vpliva, da napravlja iz neznanih vzrokov čreva za kužnino bolj občutljiva, kar se vidi po zimi po pokladauji obrtne krme. Če se prikaže ta bolezen v hlevu, in to se zgodi večkrat po zimi ne»o po leti, tedaj ni druzega sredstva, nego da se breje krave kakih 14 dni poprej, predno se otele, spravijo v drug hleVj potem je pa treba gledati, da se s slamo, hlevsko opravo ali pa s čevlji ljudi, ki živini pokladajo, ne zanese kužnina v novi hlev. Poleg tega je dobro, da se krava, predno se oteli, po nogah in vampu očisti ia vime čisto zmije z dveodstotno karbolno vodo, da se kužnina, kolikor je moči, od krave odpravi.
2. S esa j oče tele.
Ali tele spuščamo sesat h kravi ali pa ga pitamo iz golide, to se ravna po gospodarskih razmerah. Prva pot je naravnejša in pripravnejša, poslednja pa boljša ondu, kjer na tele posebno pazijo in imajo zanesljive ljudi, če tele ni nikdar sesalo, ni treba ga odvajati, pri čemer živali vsekakor nekaj trpe, tudi se lahko količina mleka odmeri po telesni teži.
Pivi teden naj se daje pri taki vzreji vedno le materino mleko, pozneje pa zmešano mleko, mleko vseh krav. Vselej pa moramo dati s\ežega mleka, dokler je gorko, ker sicer tele slabo prebavlja in jame hujšati ter se hitro ne popravi zopet. Tele moramo pitati po štiri-ali petkrat na dan in mu dajati po toliko mleka, da tehta šestino telesne teže. Teleta sredojih krav tehtajo po kakih 90 funtov, in treba je toraj po 7J/2 litra mleka na dan. Drugi teden zadostuje, če jih pitamo po trikrat na dan.
Če pa spuščamo tele kravo sesat, dobro je, če ga privežeroo ali pa spravimo v kak zagrajen prostor v hlevu. H kravi ga spuščajmo po štiri- do petkrat na dan.
Tele pa ne posesa vsega mleka, kolikor ga imajo boljše krave, zlasti brž prve dni ne, kadar so se otelile, zatoraj jih moramo tudi mlesti. Najboljše je, da se jeden ali dva sesca izmolzeta, ker se ravna potem, koliko ima krava mleka in kako rado tele sesa. Prav pa ni, na pol pomlesti vseh sescev, ker mleko v vimenu ni jednako-merno sestavljeno. Prvo ima manj tolšče, ker tolste krogljice so laže in tudi v vimenu gredo na vrh, torej jih  šele prav nazadnje izmolzemo.
Jako važno je, da teletom, ki jih odstavljamo, dalje časa dajemo maternega mleka, kako dolgo, to se ravna po tem, kako drpgo je mleko v kakem kraji in kako mislimo pozneje rabiti mlado živino, če je mleko drago, pitajmo tele ž njim manj časa, a vendar je svetovati, da vsaj štiri tedne. Za telice je štiri tedne prav zadosti ; daljše pitanje s presnim mlekom bi sicer pripomoglo, da bi se živinče prej popolnoma razvilo in bolje debelilo, imelo bi pa manj mleka. Mlade junce je pa nekoliko dalje pitati s prescim mlekom, da bodo lepe rasti in močni in zgodaj za pleme.
Če prezgodaj nehamo dajati presnega mleka — in to je žal jedna glavnih napak pri živinarstvu — je to prevelika in napačna varčnost.
Gospodinja, ki ima po \ei krajih sama skrb za kravji hlev, hoče imeti kolikor mogoče veliko mleka in masla in misli, da je zadosti, če tele sesa štirnajst dni; saj so starši in dedje ravno tako delali, krave so pa bile vendar velike in so dajale več ali manj mleka. Ali pomisliti je, da so pred 30 ali 50 leti računili z vse drugimi cenami, nego računimo sedaj. Funt teletnine ni veljalo 30, ampak 7 do 15 kr., funt govedine ne 35, ampak 15 do 20 kr. Tedaj ni bilo veliko do tega, ali je govedo potrebovalo dve ali tri leta, da se je popolnoma
u vrstilo, kajti korist je bila majhna, kot stroj za gnoj je pa delalo govedo z dvema letoma ravno tako izvrstno, kakor tri leta staro.
Dandanes pa vemo. da se žival vse življenje ravna po tem, kako jo pitamo in krmimo mlado. Da je govedo zgodaj dobro za delo, za pleme ali za pitanje, to dosežemo le, če uže telo prav redimo.
Malo veči stroški poplačajo se pa dobro, ker govedo vzredimo lepše in pozneje mu ne moti prebavljanja driska, ki živali močno hujša. To se posebno opazuje, če se namesto presnega daje ne dosti pogreto posneto mleko. Če smo s kakega vzroka prisiljeni dajati posnetega mleka, dajati moramo še sladkega ter ga pogreti, predno ga damo teletu. Sladko mleko se najlaže posname s separatorjem. Pri vsaki kmetski hiši morali bi si omisliti tak ročni separator, s katerim se lahko mleko posnemlje, ne da bi bilo treba postavljati latvic po policah. S tako pripravo se mleko tudi popolnoma posname, kar pa z žlico ni mogoče.
Ce se posnema z žlico, naj se mleko dalje časa hladi in pogostoraa   zrači   mlečna   klet, da se ne skisa.
------   243   ------