50
Biserka Hrnčič
V' _
Osnovna šola Gustava Šiliha Velenje
OBOGATITVENI PROGRAM - DELO Z
NADARJENIMI UČENCI
UJ
I«
<
im:
Na Osnovni šoli Gustava Šiliha Velenje smo v
šolskem letu 1998/1999 uvedli nadstandardni obogatitveni
program za nadarjene učence. Program poteka različno
za razredno in predmetno stopnjo. Razen tega se
nadarjeni učenci predmetne stopnje delijo v dve skupini:
v prvi sta 5. in 6. razred, v drugi pa 7. in 8. razred.
Izbranim učencem (izbor s testiranjem) smo
ponudili program, ki smo ga pripravili sami.
Osredotočili smo se na znanje in sposobnosti učiteljev
mentorjev, na pripravljenost zunanjih sodelavcev
za sodelovanje in prenašanje znanja ter na interese
učencev.
Medtem ko smo se učitelji mentorji in koordinatorji
strokovno spopolnjevali (dr. Tanja Bezič, dr. Ivan
Ferbežer), so se zunanji sodelavci vključevali v delo
posameznih dejavnosti le s svojim strokovnim znanjem,
ki so ga prenašali nadarjenim učencem na visoki
strokovni ravni.
Program dela z nadarjenimi učenci, ki ga izvajamo,
je ena od oblik, kjer lahko nadarjeni učenci razvijajo
svoje sposobnosti na višji ravni.
Program so pozitivno ocenili učenci, učitelji, zunanji
sodelavci in starši.
° PROGRAM DEJAVNOSTI MLADI NOVINAR
SN
>
UJ
z
O
O
SPLOSNI CSUI
- Učenci se zavedajo, daje jezik najpomembnejši
del kulturne dediščine, s tem pa si oblikujejo
narodno in državljansko zavest.
- Učenci si ob delu z mediji utrjujejo znanje
knjižnega jezika (zbornega in pogovornega).
- Učenci spoznajo različne socialne in funkcijske
zvrsti.
- Učenci pri sporazumevanju uporabljajo
govornemu položaju ustrezno socialno zvrst.
- Učenci si razvijajo sposobnosti na vseh štirih
področjih: poslušanje, govorjenje, branje,
pisanje. Hkrati pa si razvijajo sposobnost
izražanja v različnih funkcijskih zvrsteh
jezika (praktično sporazumevalni, strokovni in
publicistični jezik).
- Učenci kritično presojajo in vrednotijo izdelke
medijev.
FUNKCIONALNI CIU1
- Ob prebiranju in razčlenjevanju časopisov si
učenci oblikujejo kritičen odnos do medijev.
- Samostojno tvorijo različna publicistična
besedila.
- Pridobivajo gradivo za svoje članke na terenu.
- Oblikujejo različna obvestila in svoje gradivo
objavljajo v šolskem časopisu in javnih medijih.
- Za svoje delo uporabljajo ustrezno strokovno
literaturo. Obiščejo časopisno hišo Delo in se
seznanijo z nastajanjem časopisa.
- Na podlagi teoretičnega in praktičnega znanja
samostojno oblikujejo svoj časopis in ga znajo
predstaviti.
• Število srečanj: I. del: 2 uri, II. del: 6 ur, III. del:
2 uri.
• Naslovi
I. del: Pridobivanje teoretičnega znanja o
novinarstvu
II. del: Ogled novinarske hiše Delo v Ljubljani
III. del: Evalvacija in pregled osnutkov za
oblikovanje časopisa
• Oblike in metode dela: frontalna; razlaga;
individualna; delo na terenu; razgovor;
demonstracija; praktično delo.
• Sredstva in pripomočki: grafoskopske prosojnice;
Košir Manca: Mladi novinar, MK, Ljubljana,
1987; fotoaparat; pribor za zapiske
Okvirni načrt izvajanja
I. del: V prvi uri se seznanijo s »svetom
novinarstva«. Spoznajo, daje dobro novinarstvo plod
dobrega opazovanja, temeljitega raziskovanja,
natančnega zbiranja gradiva in dosledne obdelave.
V drugi uri ponovijo socialne in funkcijske zvrsti
jezika. Oblike novinarskega poročanja iščejo v
dnevnem časopisju, jih prepoznavajo, o njih debatirajo.
II. del: Delo na terenu - obisk v uredništvu Dela.
Učenci zbirajo gradivo, fotografirajo, intervjuvajo ...
in iščejo zamisli za oblikovanje svojega časopisa,
revije...

51
2001 XXXII
VZGOJA IN
III. del: Diskusija: Zbrano gradivo pokažejo drugim
članom, govorijo o svojih občutkih, debatirajo o novem
znanju, ki so ga pridobili z ekskurzijo, pripravljajo se
za oblikovanje svojega časopisa.
Učenci izpolnijo anketne liste - lastno mnenje o
imenovani dejavnosti (evalvacijski vprašalniki).
Oblikujejo novinarski izdelek.
PODROBNA VSEBINA PROGRAMA
L DEL (organiziran v ponedeljek od 12. do 13.30 ure)
m
m
M
<
s
D
O

2001
GOJA IN IZOBRAŽEVANJE
52
II. DEL (organiziran v torek, dopoldne, predvidoma
med 7. in 14. uro) - OBISK ČASOPISNE HIŠE DELO
L Prihod v časopisno hišo Delo
2. Pozdrav g. Lambergerja, ki nas je prijazno sprejel
(10 min.)
3. V sejni sobi je potekal pogovor: (40 min.):
- zgodovina in razvoj časopisne hiše Delo,
- razlike med časopisi in tabloidi,
- ogled različnih časopisov, ki jih ponuja Delo,
4.
5.
razporeditev rubrik v dnevniku Delo,
potek in nastajanje časopisa (ogled tiskarne),
dopisniki in njihova vloga,
predstavitev poklicev (novinar, urednik, grafik,.
potrebna izobrazbena struktura kadra.
Ogled tiskarne: (70 min.)
v spremstvu g. Vidica ogled posameznih hal,
predstavitev poklicev v tiskarni,
potek dela.
Odhod domov.
•),
III. DEL (organiziran v sredo, od 12. do 13.30 ure)
LU
2. ur a 40
if)
<
Oti
CL
Učencem svetujem, jih usmerjam, jim pomagam
pri urejanju zbranega gradiva.
Učenci med seboj diskutirajo, pokažejo
svoje predloge, ideje ...
Doma dokončajo svoj časopis , ki ga
prinesejo v roku 14 dni.
Razmislijo, kako bomo predstavili
našo dejavnost učencem šole -
predstavitev časopisov, ki jih bodo
izdelali, razstavo slikovnega gradiva
(slike, poročilo, fotografije, faksimile
prve številke Dela- maj 1959)...
UREDITEV RAZSTAVE
N
ANALIZA ANKETNIH VPRAŠALNIKOV ZA
VREDNOTENJE DEJAVNOSTI
>
Pripravili smo troje vprašalnikov:
1. Vprašalnik za učence, ki so sodelovali v dejavnosti
2. Vprašalnik za zunanjega sodelavca
3. Vprašalnik za mentorja
LU
Anketni vprašalnik za vrednotenje dejavnosti za
učence predmetne stopnje
V anketi je sodelovalo 12 učencev 7. razredov in
13 učencev 8. razredov, ki so uvrščeni v projekt dela z
nadarjenimi učenci in so sodelovali v dejavnosti Mladi
novinar.
Dejavnost se jim zdi zanimiva (srednja ocena 4.40),
O.
nekoliko manj pa poučna (ocena 4.30). Dva učenca -
osmošolca sta pokazala odklonilen odnos do te
dejavnosti, saj stajo ocenjevala z ocenami 2 in 3. 82 %
učencev meni, da ta dejavnost spodbuja ustvarjalno
mišljenje, 87 % učencev pa, da razširja splošno znanje.
Nekoliko nižje so ocenili uporabnost znanja za pouk
(srednja ocena 3.80), vendar menim, da ima dejavnost
Mladi novinar večji pomen za potek pouka, saj novi
učni načrti v devetletki predvidevajo več dela z
neumetnostnimi besedili - to pa časopisni članki
nedvomno so.
Metode in načine dela učenci težko ocenjujejo
(po njihovih besedah »je vsa stvar bila v redu« in to
njim zadošča).
Spodbujanje k skupinskemu sodelovanju pri delu so
učenci ocenili s srednjo oceno 3.42, kar je presenetljivo,

53
VZGOJA IN IZOBRAŽEVAN JvE
2 2001 XXXII
saj sem imela občutek, da se veselijo naših srečanj tudi
zaradi družbe »sebi enakih«. Svojo oceno so utemeljili z
besedami, da jim ni bilo všeč, ker so morali o svojih
idejah diskutirati v skupini. Bali so se, da bo kdo
posnemal njihove ideje. Iz tega je razvidno, da so bolj
nadarjeni učenci tudi večji individualisti. Nekateri so
že nekoliko sebični. To sem opazila takrat, ko sem jim
dala možnost oblikovati svoj časopis v dvojicah ali
skupinah. Le malo se jih je odločilo za to obliko dela.
Kljub vsemu pa so spoznali veliko novega, kar
kaže osrednja ocena (4.21).
Povsem razumljivo se mi zdi, da jim je bil bolj
všeč obisk institucije (sred. oc. 4.82), manj pa
teoretični del (sred. oc. 3.73). Svoje ocene so utemeljili
z besedami, da jim je praktični del dal veliko idej za
oblikovanje svojega časopisa, daje bila ob ogledu
tiskarne dobra predstavitev poklicev, veliko zanimivosti
s področja novinarstva, ipd. Glede teoretičnega
dela in analize pa je 72 % anketiranih mnenja,
da so vprašalniki nepotrebni, zapleteni, da jim je
bilo to odveč. 44 % (11 učencev - 6 osmošolcev in
5 sedmošolcev) je mnenja, da bi o tej temi želeli
slišati še več ali večkrat. Ostali pa menijo, da so o
novinarstvu zvedeli dovolj.
Vsi so navedli, daje bil najbolj zanimiv del ogled
tiskarne, 72 % anketiranim pa je bil všeč sprejem v
uredništvu Dela.
Štirje učenci (16 %) so bili utrujeni zaradi dolge
vožnje v Ljubljano, 16 učencev (64 %) pa ni bilo
navdušenih nad našim spremljevalcem.
Kaj bi v dejavnosti spremenili? 12 anketiranih,
48 % (od tega 9 osmošolcev - 36 %) meni, daje škoda,
ker si nismo ogledali, kako računalniško oblikujejo
časopise, kako vnašajo besedilo in slikovni material,
natančnejši potek dela v tiskarni. Vzrok za to je
v tem, ker so zadnja leta tiskarno Dela prestavili
na novo lokacijo in jo precej posodobili, saj je ena
najsodobneje opremljenih časopisnih hiš v Evropi.
Tako je vsa proizvodnja računalniško vodena in
»ni kaj veliko videti«.
Za sproščenost so mentorja ocenili z ceno 4.88, za
občutek varnosti 4.38.
Nižja je ocena za mentorjev smisel za humor - 3.92
(Sem svojo nalogo vzela preveč resno?), vendar pa jim
je mentor prisluhnil (sred. oc. 4.51), spodbujanje k
razmišljanju so ocenili z 4.1, razen tega so bili premalo
pohvaljeni (sred. oc. 3.33).
Veliko več pohval bo, ko bodo prinesli svoje izdelke
- časopise, saj vem, da bo vsak zase nekaj posebnega,
nekaj enkratnega.
Po mnenju anketiranih je nekoliko nejasno
vprašanje »Me je kritizirala - kaznovala« ter skala
od 1 (zadostno) do 5 (odlično). Osmošolci so s svojo
razposajenostjo nekoliko neokusno delovali v tiskarni
Dela, na kar sem jih pozneje tudi opozorila. Za iskrenost
in dopuščanje ustvarjalnosti so učenci dodelili
mentorici oceno 4.55.
Pri mentorju mi je bilo všeč: sproščenost, teoretični
del, dobra volja, delo »preveč po šolsko«, da ni
staromodna in vzvišena, da nas ni vzela »kot odrasle«,
daje odgovorila na vsa naša vprašanja.
Pri zunanjem sodelavcu mi je bilo všeč: enostavna
razlaga, starost, veliko zanimivega, pretiho govoril,
prijaznost, daje bil prekratek, lep sprejem (občutek
zaželenosti), niso pokazali več dela novinarjev, dobili
smo gradivo(časopise), zahteval je tišino, red.
Kaj bi sporočil učitelju - mentorju:
- prijetno znate voditi dejavnost, zamisel o obisku
časopisne hiše je dobra, imeli smo lep izlet;
- dejavnost ni bila ne predolga, ne prekratka;
- preveč posvečeno »slovki«, lahko bi bilo še bolj
zanimivo, ogled bi moral trajati dlje, prekratek;
- zanimiv ogled stavbe, novinarski prostorov,
- pogrešali smo »ročno« izdelavo časopisa,
- malo več svobode med obiskom Ljubljane.
Vprašalnik za vrednotenje ©bogatitvene
dejavnosti - zunanji sodelavec
Predstavnik časopisne hiše Delo, Vlado Šlamberger
ocenjuje z odlično oceno dodatno delo z nadarjenimi
oz. obogatitveni program za nadarjene učence. S svojim
delom v dejavnosti Mladi novinarje zelo zadovoljen,
svoje počutje med nami pa je ocenil z odlično oceno (5).
Glede dela z učenci meni, da so bili zelo zainteresirani
(5), aktivni (4) in reproduktivni (4). Inovativnosti,
tekmovalnosti in konfliktnosti ni ocenil.
Učenci so ob njem poglobljeno usvajali nova znanja,
še posebej mu je bilo všeč, da jih je zanimalo delo .
novinarja, ne pa tudi plačilo za delo.
Motila gaje številčna skupina (25). Meni, da bi bilo
bolj smotrno imeti dve skupini po 12 ali 13 učencev).
Vendar je še pripravljen sodelovati kot zunanji
sodelavec.
UJ
m
Vprašalnik za vrednotenje ©bogatitvene
dejavnosti - mentorica
Z dejavnostjo sem zelo zadovoljna, zdi se mi
smiselna in »posrečena«. Vendar pa menim, da bi se
dalo še marsikaj izboljšati. Veliko so mi pomagali
anketirani učenci, njihova mnenja, ideje, predlogi
in tudi graja.
Tudi sama sem začutila, daje bilo preveč teorije
(ocena 4), vendar pa je bilo zelo poučno (5), učence
spodbuja k ustvarjalnosti (5), širi njihovo splošno
razgledanost (5), daje uporabna šolska znanja (4),
metode in načine dela bo potrebno dodelati (4), učenci
so spoznali veliko novega (5), vendar niso bili
pripravljeni timsko delati (2).
>
m

54
Praktični del je potrebno izpeljati, poskušala pa ga
bom prilagoditi skupini in dodelati.
Obisk tiskarne ni bil tako zanimiv, kot sem pred¬
videla, in sicer zaradi posodobitve časopisne hiše Delo.
Dejavnost bi lahko razširili in povezali vse medije:
televizijska hiša, radijska hiša, časopisna hiša. Kako
program izpeljati, pa bom premišljevala, ko bom
oblikovala načrt za delo z nadarjenimi v prihodnjem
šolskem letu.
Prav je, da dejavnost(i) poteka(jo) v dopoldanskem
času. Misli so bistrejše, koncentracija večja. Razen tega
so to otroci, ki so v popoldanskem času in nasploh
dodatno obremenjeni.
V skupini sem se čudovito počutila, včasih so bili
nekoliko preveč glasni - prevelike skupine, delo v
manjših skupinah pa je organizacijsko in finančno
neizvedljivo.
Ker sem hkrati mentorica dejavnosti in
koordinatorica, sem nekoliko pogrešala pomoč
(telefonski pogovori, fotokopiranje ipd).
Kaj je moje naj dragocenejše spoznanje?
Da so »dragoceni« vsi člani imenovane skupine.
Delo z njimi je neko posebno doživetje Ob njih si
nekoliko »odpočiješ«, ko vidiš, koliko energije
in znanja je v njih.
EVALVACIJA
Program dejavnosti je zasnovan tako, da učenci
lahko delaio samostojno. ustvarialno. omogočamo
VIRI IN LITERATURA
Bezič, T. et al. (2001). Spodbujanje razvoja nadarjenih učencev
osnovne šole 1998-2000. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana
Ferbežer, I.: Mentorski odnos, zasnova metodike mentorskega
dela z nadarjenimi učenci. Vzgoja in izobraževanje,
št. 5, 1993, str. 13-16.
delo v skupini ali tandemu, s tem pa lahko usklajujejo
interese, izmenjujejo mnenja, gradijo homogeno
skupino itn. Razen tega je to ena izmed oblik, v kateri
lahko oblikujejo svojo osebnost, se potrjujejo in
vzdržujejo medsebojne odnose.
Dejavnost smo naslovili Mladi novinar, naslov so
izbrali učenci. Sodelovalo je 25 učencev, in sicer 12
sedmošolcev in 13 osmošolcev.
Celoto smo razdelili v tri dele, ki smo jih izpeljali
v časovnem razmiku, sicer bi učencem postala
dejavnost dolgočasna - tega pa si vsekakor nisem
smela privoščiti.
Zavedala pa sem se, da imam pred seboj nadarjene
učence, ki so sposobni sprejemati znanje na višjih
taksonomskih nivojih.
Prvi del je bil sestavljen iz teoretičnih osnov o
novinarstvu. Kurikularna prenova v novi devetletki
predvideva več dela z neumetnostnim besedilom,
kamor sodijo tudi »tipične« novinarske zvrsti
(novica, vest, reportaža ...).
Drugi del je bil hkrati tudi najbolj zanimiv, saj so
učenci zapustili matično šolo, potovali z avtobusom
in si ogledali časopisno hišo Delo in tiskarno.
Tretji del je bil manj zanimiv, saj je vseboval preveč
»statistike« (ankete) in delo (izdelavo časopisa).
Dosego ciljev in odziv vseh udeleženih v dejavnosti
Mladi novinar smo ovrednotili z anketnimi vprašalniki.
Za sprotno evalvacijo dejavnosti smo preverili proces
poučevanja - učiteljevo delo in njegovo mnenje o
dejavnosti ter proces učenja - kaj se je učenec ob
dejavnosti naučil, ali so bili cilji doseženi.
Kričaj Korelc B.: Spodbujanje razvoja nadarjenih učencev
OŠ Gustava Šiliha Velenje. Projektna naloga 1998/2000
Košir, M.: Mladi novinar , MK, Ljubljana 1987.