Amerikanski Slovenec PRVE SLOVENSKI LIST V AMERIKI. GESLO: Za vero in narod — za pravico in retnico_od boja do zmago! GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. P. DRUŽBE SV MOHORJA V THICAn N IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. ' HAJSTAKEjtr IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI UST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 177. Hoover o gospodarskem položaju. TAJNIK HOOVER-J OVA IZJAVA O EKONOMSKEM PREGLEDU. — CENE ŽIVLJENSKIM POTREBŠČINAM NA VRHUNCU. —. STALIŠČE FARMARJEV ZADOVOLJIVO. ^ CHICAGO, ILL., TOREK, 10. NOVEMBRA — TUESDAY, NOVEMBER 10, 1925. LETNIK XXXIV. ŽENSKA POUČUJE SABLJANJE. m ^ Washington, D. C. — Tajnik IToover je podal izjavo o ekonomskem pregledu v letnem poročilu trgovinskega depart-menta. Življenske potrebščine v Zdr. državah so dosegle lansko leto svoj višek — najvišje v zgodovini. Dalje tudi pravi Hoover, da je dela dovolj za vse, in ni brezposelnosti, (To najbrže ne bo držalo.) Delavske plače so visoke, (ne v primeru s cenami potrebščin) stopnjema se vračamo do stabilizacije in do normalnih trgovskih odnosajev z inozemstvom. Mr. Iloover dalje izjavlja NOVI TEROR V ITALIJI. Italijanski diktator Mussolini prepovedal izdajo protifašis-tovskih listov. — Črnosrajč-niki se boje luči. Rim. — Vse kar nasprotuje teroristični vladi., fašistov., se mora zatreti, to je ukaz pre-mierja Mussolinija. Vsi listi so ustavljeni, ki nasprotujejo vladi, tako da se lahko reče — v Italiji vlada terorizem, ki dela sramoto civilizirani Evropi . ( Slika nam kaie Miss Dorothy Lee v "dvoboju" z narednikom Wilbertom Moss. Miss Lee je učiteljica sabljanja pri 71. pešpolku v New Yorku. FRANCOSKE TEŽKOČE. J 0 NEMIRIH V SIRIJI. V T urin u izhajajoči list o Stampa, kateri je bil na glasu bančnim stališču in omenja, da kot drugi najboljši list v Itali-so imeli Amerikanci do julija ji je bil zatrt pred enim mese-1925. invenstiranega v inozem- |Com na ta način, da je po vlad-stvu $1,382,000,000 in čisti iz- ni naredbi bila odvzeta ravna-voz v zlatu je bil $11 r»,000,000 telju lista licenca. Sedaj je ta kot nadalnjo prispevanje za list zopet začel izhajati kot -.plošno stabilizacijo. I vladno glasilo. Več drugih Obupno finančno stanje v Franciji. — Davki neznosni. — Premier predložil načrt nove davke. Za konstrukcijske operacije v Zdr. drž. bo investiranega za eno leto $6,000,000,000 da se zadosti naraščujočim potrebam naroda. listov je pa prišlo pod fašistov-sko kontrolo na ta način, da so' jih pokupili in nadaljujejo s publikacijo v fašist o vsk eni duhu. C.lede cen za življenske po-' Zarota proti Mussoliniju pa trebščine v primeru z letom l)olf4£ ni zatrta, kajti iz 192/5, so leta 1925. veliko po- vseh krajev Italije se sliši o a-skočile, tako tudi obleki in drugim izdelkom. Dalje tudi izjavlja Iloover, da je na farmah sirom Unije velika aktivnost v zgradbah in se je veliko več kakor navadno za Pariz. — Premier Painleve je predložil vladi svoj načrt kako odpomoči obupnemu stališču francoske finance. Painleve zahteva, da se obdavči vse — in vsakega. Socijalisti bodo glasovali proti načrtu. 1'ainleve-jova predloga za obdavčenje je velik udarec za KRIŽEM SVETA. Ameriške cerkve in šole v Siriji vpepeljene. — Stališče o-krog Damaska je obupno — 300 upornikov usmrtenih. New York, N. Y. — Semkaj je prišla vznemirljiva vest, da, so v okolici južno od Damaska, Sirija, od koder so moslemski Drusi izgnali Armence in kristjane sploh, požgali cerkve in šole, katere lastujejo Amerikanci. Zbegano ljudstvo išče zavetja v Palestini, kamor se vse sloje v Franciji. Po tej trumoma zatekajo, predlogi bi bili obdavčeni po- Stališče v Siriji, zlasti okrog retaciji sumljivih elementov, ki so v zvezi z zaroto na življenje premierja. Ta zarota pa ni naperjena le proti Mussoliniju, temveč ima še druge dalekosež-ne namene. Kakor pravi poroči- leg onih, ki lastujejo zemljo na kateri imajo svoja bivališča, tudi oni. ki lasAujejo le kakšen košček zemlje na kateri ni ničesar. Obdavčeni so večkratni milijonarji; kakor tudi najrevnejši uradniki. Nadalje zahte- stavbinskega materiala proda- lo> so ™ delu nasprotniki Damaska je obupno. Uporniki so se ojačili in se pripravljajo na maščevanje, ker so Francozi bombardirali Damask. Francozi so napadli v bližini Kan-tana upornilte in usmrtili 300 domačinov. Tako zvani Roala lo. Pomankanje stanovanj, ki je nastalo izza časa vojne je še občutljivo za revnejše sloje. Glede nato pravi Hoover, da se mora temu v doglednem času odpomoči in olajšati davčno breme na nova stavbišča. sa-pro- vojski dinastiji in hočejo glasiti republiko. . V zaroto je zapletenih več odličnih mož, med temi tudi bivši poštni ravnatelj v Neaplu, ki je brat generala Capello, kateri je bil eden prvih aretiran kot kolovodja zarote. -o- va premier,_ da se obdavči vse pleme, ki so bili preje za Fran- pridružili upornikom. % n CALLES IN DELAVSTVO. Glede stališča farmarjev v splošnem izjavlja Iloover, da je povoljno, in da gredo cene Delavski minister je izjavil, da farmarskim produktom*kviško. V splošnem bo pridelek letos za odst. manjši od lanskega leta. bo organizirano delavstvo podpiralo še nadalje predsednika Calles-a. one, ki imajo kakršnekoli del- Cijo so se nice — celo ono. ki lastujejo 0ni so Organizirali skupino kaj odveč pohištva. Davke zah- mož> ki ima nal0g0f kjer bi bi_ teva na kuhinjske potrebščine. lo potreba razstreliti mostove na vse dragocenosti, na slike in ali železniške proge. kn?f\ Kakor se sliši je zunanji mi- Ako bo ta predloga sprejeta, nister Briand 2ato> da bi ge da- tako prav, poročilo, bo ime lo ljudstvu v Sirijif ki je pod Painleve tako zaslovelo ka- francoskim mandatom autono-kor v Ameriki ime \ olsiead-a. mij0j kakor hitrQ Re bo ZQpet Painleve apelira na francos- vzpostavil red. ko ljudstvo, naj se žrtvujejo, j _ _ tako kot so se žrtvovali v vojni, RANJEN1 POLICIST USMR-kjer so stavljali svoje življenje i TjL BANDITA na kocko. Painleve-jova pred loga kaže. da bi se na ta način SNEŽNI ZAMETI V OKOLICI CHICAGO. Chicago, 111. — V soboto večer je med dežjam začel padati tudi sneg, ki je v kratkem času pobelil mesto in okolico. Brila je pa tudi huda burja, ki je kaj kmalo izpraznila ulice, kajti vsakdo je hitel domu za peč. V nedeljo zjutraj je kazal toplomer 25 stop., po tleh je bilo vse zmrznjeno. Šele popoldan se je nekoliko otajalo. Dan je bil krasen. Vremenski mož je rekel, da ta hitro nastopivši mraz ne bo držal. Burja pa ni bila brez posle- Mexico City, Mehika. — Poročevalci so obiskali delavskega ministra v tukajšnem mestu, Luis Morones-a, kateri jim je podal važne izjave o mehiškem delavstvu. Senor Morones je ena izmed navplivnejših o-sebnosti v Callesovem kabinetu. Poročilo celo pravi, da ima Morones večjo moč med soci-jalističnimi in sploh delavskimi elementi, kot jo je imel v Ameriki pokojni predsednik delavske federacije Samuel Gom-pers. Danes ima on moč države v rokah. Senor Marones je med drugim tudi dejal, da bo imel Chicago, 111. Policist De- pridobilo vil. letih 80.000,- metri Cal iz Shakespeare ave. 000,000 frankov. Po načrtu postaje je hitel na pomoč neke-Painleve-ja bi se reduciral dolg niu. ki so ga napadli banditi na francoskega ljudstva letno 5 955,000,000 frankov. Francijo tepe huda šiba po- Girard cesti in North ave., pri čemer je bil težko ranjen ko je eden banditov na njega streljal. Policist se je nato poslužil die. Argo, Justice, in Willow, predsednik Calles vedno veči-S p rings je bilo brez luči, kajti no delavstva za seboj, ako bo manjkanja. Tudi tukaj bo vre- . . • ___ . . , .. ji , , tudi svojega orožja in usmrtil, ca polna in bo ljudstvo zahte- , , ______ i , . . * „ „ enega bandita, druzega pa ra- valo svoje — kot je ze. Ze prva ., fT . , . ; . , j, • . nil. Upanje ie, da bo policist, točka v predlogi je vsega po- okreva| 1 misleka vredna, ki se glasi, da ° ,e%a " _^__ bi se obdavčila vsaka oseba za 20 frankov. Niso izvzeti najrevnejši sloji, ki imajo komaj, nekateri še ne — za naj potreb- ! nejše. ' Vsaka oseba v Franciji bo mogla, ako bo ta predloga 7. .V * tel podkupiti uradnika za iz-1. mar- , .___ ___ NE POSKUŠAJTE PODKUPITI DRŽAVNE URADNIKE. Chicago, 111. — Pri okrajne-! mu sodišču je bil obsojen na tri mesece ječe Nikolas Juzupas Ezerkis, iz Chicago, ker je ho- napeljava je bila potrgana, drevesa je ruvalo s korenino. Tudi države Iowa, Missouri in Kansas so bile prizadete, kjer je padlo tudi veliko snega. Gasilci iz Rockfort, 111. so imeli kaj težko delo, ko so s svojimi stroji hiteli po snegu, na nekaterih krajih do tri čevlje visokem, da so dospeli v Du-rand, ki je oddaljeno 20 milj, kamor so bili poklicani na pomoč. Dvoje poslopij je požar, popolnoma uničil. V Chicago sta bili dve osebi težko ranjeni, ko so bili v snežnem metežu zadeti od kare. -o- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA." le držal obljube, katere je izrekel ko je nastopil vlado. Predvsem je pa povdarja! Marones, da se delavska konfederacija v Mehiki ne bo nikoli vrgla pod kontrolo kakšne politične organizacije. Nemiri v Vera Cruz radi ob-ligatne zaposlenosti Mehikancev po inozemskih trgovinah in podjetjih so še vedno neporavnani. 20 večjih inozemskih podjetij, uključivši restavrante so občinske oblasti zaprle, ker 3e niso pokorili postavi. Predno se jim bo dovolilo zopetno nadaljevanje z obratom, bodo mogli plačati vsak po $300 kazni. sprejeta, naznaniti do ca 1926 natanko vse svoje i-metje — od šivanke do avtoja, sploh vse, kar lastuje. -o- dajo državljanskega papirja, da bi mu napravil ugodno spričevalo, s katerim bi dobil tako-zvani drugi papir. Obsojeni je položil kot odkupnino v predal TctlfO D A MTV nmtT. pOIOZll KOI OOKUpillIIU v preutti if [ r a ni m a d a fn 1 uradnika $100.00, katera vso-GA NI MARALO. j u je bUa oddana zakladničar_ Chicago, 111. — Lena Lenzi, ju. -o- telefonska operatorca, stara 18 let, se nahaja v bolnišnici težko ranjena, kjer nimajo upanja, da bi okrevala. Imela je razmerje z nekim SKESANI MORILEC SVOJE ŽENE. Ashland, Wis. — John Crow-Italijanom ley je imel za ženo Indijanko. Matalinijem, kateri jo je čakal V soboto dne 31. oktobra sta ko se je vračala od dela. Ko se nekaj sprla in Crowley jo je prideta do W. 24. pl. ga je od- v jezi usmrtil. Nato je truplo ločno zavrnila, nakar je Na- nesel v čoln in veselal po jeze-talini potegnil revolver in od- ru 1200 Čevljev proč od brega, dal na njo dva strela. Miss Len- kjer je izročil valovom svojo zi je bila takoj odpeljana v žrtev, da bi s tem izbrisal sled bolnico, Matalini pa v zapor. 1 svojega zločina. Nato je pobeg- — Miami, Fla. — V tukajš-ni jetnišnici so jetniki napravili skozi sreho luknjo, skozi katero je pobegnilo 1:1 zločincev. — Dayton, O. — Banditi so ugrabili poslovodja podružnice City Trust & Savings banke P. J. Kloos-a, odpeljali so ga z avtom na samoten kraj in mu odvzeli $10,000 v gotovini in ga nato izpustili*. — Pittsburgh, Pa. — Tukaj je na nagloma umrl Stewart A. Davis, podpredsednik American Sheet & Tin plate kompa-nije v starosti 58 let. — Tulsa, Okla. — Josephine De Pue, stara 15 let, je šla preko železniške proge plazeč se pod vozovi, ni pa še bila preko, ko vlak potegne in zadene dekleta, ki je zadobila težke poškodbe na obeh nogah. Ker pa tukaj ni nobene bolnišnice so jo z železniškim strojem, kateremu so priklopi-li le en voz prepeljali v bolnišnico \* Tulsa. Nesreča se je dogodila v Chelsea, Okla. — Honolulu. Hawaii. — Tukaj so prišli ob življenje trije amer. letalci, ko so z letalom vred prileteli na zemljo. Rili so na mestu mrtvi; letalo popolnoma razbito. — West Frankfort, 111. — Nov svetovni rekord v produkciji premoga so dosegli v premogovniku Chicago, Wilmington Franklin kompanije ko je 150 mož v osmih urah spravilo na površje 11,325 ton premoga. — Michigan City, Ind. — Tukaj bodo v kratkem začeli z gradbo bančnega poslopja, ki bo stalo $100,000. Poslopje zida Merchants National banka, katera je bila ustanovljena pred petnajstimi leti. — Galenburg, III. — Mrs. Edward J. King, soproga kon-gresnika King iz Galenburg je tukaj na svojem domu na nagloma umrla. — Saigon, Indija. — Khai Dinh, cesar v Annam je umrl. Annam je pod francoskim pro-tektoratom. Dinh je zasedel prestol leta 1916. — Balston Spa, N. Y. — Pet oseb je našlo žalostno smrt v plamenih ko je nastal ogenj v hiši, kjer so prebivali. Hiša je zunaj vasi, pomoč je prišla prepozno. Žrtve so: Georg Kemp, njegova soproga in trije otroci. Eden od otrok se je rešil. — Detroit, Mich. — Peter Sarfaho, star sedem let je u-smrtil z puško svojo pet letno sestrico. Otrok je bil na mestu mrtev. Deček je popolnoma mirno priznal detektivu, da mu je sestrica rekla "monkey," nakar jo je ustrelil. Otroka sfi bila sama doma, ko se je vrnila mati, je padla v nezavest. — Chicago, 111. — Dva delavca sta bila ranjena in 50 avtov popolnoma uničenih po eksploziji, ki je nastala v ga-solin tanku v kleti garage Ar-gyle na 5057-59 Broadway. i ' — Fort Dodge, Ia. — Tu-kajšna poulična železnica je prenehala s službo, ker, kakor pravijo, so delali z izgubo. — Taranto, Italija. — Po-1 veljnik Francesco de Pinedo, i-talijanski aviatik se je vrnil s svojega poleta iz Japonske. V domovini so mu priredili velike ovacije. ' nil v Michigan, a vest ga je pekla in je šel nazaj na lice mesta kjer je po vodi iskal truplo, a zaman, ni je našel. Ko je potekel en teden od tega je šel sam na policijo in se javil oblastim. Iz Jugoslavije ROPARSKI UMOR V JAVORJU PRI ČRNI. — BREZVESTNI LOPOV ZADAVIL PASTARICO. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Roparski umor. V Javorju pri Črni je bila v noči na 10. oktobra v spanju umorjena past ari ca Liza Molar, uslužbena pri Gutovnikih. LTmor je izvršil najbrže svoje-časno pri posestniku Gutovni-ku v Javorju službujoči hlapec Ivan Pečovnik, star .°»5 let, doma iz Sv. Pavla pri Preboldu. ljubljanski Slovenec) ta nastop slovenskih profesorjev. Je to čisto naravna in opravičena zahteva, ki smo jo že večkrat na-glašali. Če se je uvedel pouk srbohrvaščine na slovenskih šolah, se mora dosledno temu u-vesti pouk slovenščine na srbskih in hrvatskih šolah. To bo več pripomoglo k duševnemu Zločinec, ki se ie dotični dan |zbližanju treh bratov VSft pred umorom klatil okrog po' Aklamacije demokratskih li- Javorju, je ponoči skrivaj pri- stov 0 111 m*d srbski šel v sobo, kjer je spala pasta- 1,1 hrvaški narod treba Perica Molar, je dekle v postelji dre duh sloven«ke idealistične zadavil, potem pa v sobi po- kulture' to Je P*ed 7 leti re-kradel razno moško obleko in keI znamenit francoski publi-druge stvari v vrednosti kakih .(MSt" , . 1700 Din. ter brez sledu izgi-l Anton VerbaJ® nil iz kraja. Zločinca ni ponoči1 V Ma,i Loki Pri 'hanu > mrl v nedeljo 18. oktobra zlato mašnik Anton Verbajs, župnik v pok. Rojen je bil v Vin-tarjevcu, župnije Šmartno pri Litiji, dne 2t>. marca 1841, do- nihče čul; šele zjutraj, ko je gospodinja prišla dekle klicat, je našla siroto mrtvo, po sobi pa vse razmetano. — Orožni- štvo iz Črne storilca pridno za- , o segel je torej visoko starost 81 let. V mašnika je bil posvečen sleduje in je upati, d.n ga kmalu prijelo. -o- Izseljeniška statistika. julija 1871. Služboval je kot upravitelj v Stangi, kot kaplan v Metliki, kot kaplan in Po podatkih izseljeniškega upravitelj v Žireh, dalje kot komisarijata se je izselilo me- kaplan v Kostanjevici, na Krki, seča junija t. 1. v celem 241 na- v Leskovcu, v Cerkljah na Go-ših državi j Snov. Od teh odpa- renjskem in kot ekspozit v Št. de 234 na Hrvaško in Slavoni- petru na Krasu. Za tem je bil jo, G na Slovenijo in 1 na Bo- Gd I. 1890 dolgo vrsto let žup-sno. V času od 1. aprila do SO. nik v Kamni gorici. — Naj v junija t. 1. se je izselilo 646 miru počiva! ljudi in to iz Hrvaške in Slavo- Velika razprava pred maribor-nije 544, iz Slovenije 41, iz Sr-j 8kim okrožnim sodiščem, bije .18, iz Dalmacije 9, iz Voj-j v sredo dne 14. oktobra se vodine 7, iz Bosne in Hereego- je vršjja pred mariborskim ka-vme i z C rne gore 1. | ženskim senatom zanimiva raz- -0--j prava proti 26 obtožencem iz Poroka. Prekmurja. Obravnaval se je Dne 12. m. m. se je poročil znani «lUeaj avgusta 1923 v v Ribnici gosp. Franc Peček iz Gor. Bistrici v Prekmurju, kjer Hrovače z gdč. Justino Klun, so orožniki v civilu prišli h hčerjo posestnika in trgovca kmetom, a seveda se predsta-iz Prigorice. Ženin je bil dober vili kot orožniki! Bilo je pa v igralec na ribniškem odru. , času, ko je strašil po Jugosla- -0--vi j i gospod Čaruga in tovariši Italijani hočejo Dalmacijo. jn tafc0 se Je zgodilo: kmetje Zadrski Italijani so v hrvat- s0 nekaj orožnikov ubili, nekaj ski vasi Bokanjci, ki je pripa- težko poškodovali in prekršili dla Zadru, otvorili otroško za- še par drugih paragrafov. Slu-vetišče, v svrho poitalijančeva- čaj- je bil že pred poroto, se za-nja seveda. Tem povodom je vlačeval. prišla je obnova in imel zaderski prefekt govor, v tako Je kazenski senat obsodil katerem je med drugim rekel« v sredo teh 26 obtožencev ta- da se mora cela Dalmacija, ki jo je Avstrija poslovanila. vrniti Italiji, če ne zlepa, pa s silo. Naš konzul v Zadru je zaradi tega interveniral. -o- Smrtno ponesrečil se je na dnevnem kopu Doberna pri Dukiču Kokot Anton, 18Ietni mladenič, doma iz Ptuja. Padel je nanj velik kamen, katerega je na vrvi navezanega lopotilo izdrlo iz vagona, ko se je vlak že pomikal. Bil je takoj mrtev. -o- Nezgoda. V pondeljek, 12. m. m. se je pri delu v Hrastniku ponesrečil mlad 201eten rudar Novak Štefan. Priletel mu je velik kos nasipa v nogo ter ga težko poškodoval. -o- Poroka. V nedeljo, 11. oktobra se je poročil v Hrastniku rudniški kurjač Gvido Podmenik s Frančiško Podstudenšek, hčerko rudarja Franca Podstu-denška. -o- Za uvedbo pouka slovenščine na vseh državnih šolah se je soglasno izrekel občni zbor ljubljanske sekcije profesorskega ko, da pride na vsakega približno eno leto in pol pokore v ieči. Razprava se je zavlekla do treh popoldne. Obtožence je zagovarjal dr. Hojnik. Denarne pošiljatve. V JUGOSLAVIJO. ITALIJO, AVSTRIJO, itd. Naša banka ima svoje lastne zveze s pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na tlom ali na zadnjo pošto točno in brez vsakega odbitka. * Naše cene za pošiljke v dinarjih in lirah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino: 500 — Din.____ __$ 9.55 1,000 — Din. $ 18.75 2.500 — Din.__ _ $ 46.75 5.000 — Din.___ _ $ 93.00 10,000 — Din._____ __$185.00 100 — Lir________ ___$ 4.70 200 — Lir.......... _____$ 9.05 500 — Lir________ _____$ 21.75 1,000 — Lir________ ___$ 42.25 Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. ali nad 2000 lir poseben popust. Ker s" cena denarja čestokrat menja, dostikrat docela nepričakovano, je absolutno /lemogoče določiti cene ■•naprej. Zato se pošiljatve nakažejo h> cenah onega dne, ko mi sprejme-tio denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POŠTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO. Vse pošiljatve naslovite na SLO* VENSKO BANKO ZAKRATŠEK & ČEŠAREK društva. Veseli nas (tako piše 455 w. 42nd st. New York, N. Y. bi! kapucin Janez Krstnik od sv. križa na Vipavskem iz rod* bine pi. Leonelli. Rodil se je v Križu 1. 1640. Oče mu je bil Amerikanski Slovenec The first and the oldest Slo- italjanski plemenitaš a mati pa Slovenka iz plemenite rodovine venian newspaper in America. Rihenberškega Gradu. Od leta 1691-1707. je izdal pet obsež- Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-dcljkov in dnevov po praznikih. ^ Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: Canal 0098. Naročnina: - 7.a celo leto _______________________-________$5.00 Za pol leta _____________________2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo Za celo leto ________________________6.00 Z.i pol leta _______________________3.00 Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday, and the^day after holidays. ; nih zvezkov s pridigami, umrl je v Gorici leta 1714. Skoraj istodobno je živel v Ljubljani slovenski pisatelj, kapucin O. Roge-rij, ki je zapustil slov. književnosti 126 prazniških govorov. V Novem mestu je živel kapucin-slovničar O. Hipolit, ki je pre-skrbel novo izdajo Bohoričeve slovnice. Med pisatelji, ki so Published by EDINOST PUBLISHING CO. ^tiajalfrazne molitvenike in katekizme je bil najvplivnejši vi-Address of publication office: , ' . _ ,_____„ v Tnhfni,, _______ 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. 'Phone: Canal 0098 POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številk^ v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira. Kntcred as second class matter August 10th, 1925. at the Post Office at Chicago, 111., under act of March 3. 1879. Slov. duhovščina in slov. književnost. kar Miha Paglovec v Šmartnem v Tuhinju. Omeniti moramo zlasti avguštinca o. Marko Pohlina, ki je izdal leta 1765. "Abe-cediko," in tri leta pozneje pa "Kranjsko Gramatiko." O. Subscription: ^ Marko Pohlin je bil najplodovitejši pisatelj svojega časa; nje-l or half ICvLr——gova ljubezen do domovine in do rodnega jezika mu je prido-Chicago, Canada and Europe: j bila močan vpliv na sodobnike. Po svoji slovnici je vnemal o. For one year -----------------------5'!??; Pohlin svoje tovariše redovnike, da so se vadili v slovenskih verzih. Kmalu nato je Pohlinov redovni tovariš o. Janez Damas-cen izdal prvo zbirko slovenskih posvetnih pesmi (Dalje sledi.] For half a year 3.00 Z lučjo sv. vere, katero sta nam prinesla slovanska apostola sv. Ciril in Metod, nam j3 prisijala tudi luč omike in pro-svete. Pod tem mogočnim vplivom se je vzbudilo slovensko slovstvo in enkrat obujeno se je razvijalo in razcvelo v lep književni jezik. Union Hill, N. J. Od vseh strani se poroča o zgodnji zimi in zgodnjem snegu. Tudi prinas smo že dobili sneg in sicer je enkrat pošteno [ zamedel, da ga je bilo po enih krajih malo manj kot do kolena. Vse to nas opominja, da o priliki bo to dan. Citatelji se vam bodo jali In vas bo malo sram! Pa še druga pisma imam. Neki človek, ko je čital vaše o-studne napade na mojo osebo, mi je pisal dolgo pismo, v katerem se ta mož nič kaj dobro ne izraža o Glas Narodovcih. SAM SE JE IZDAL. . . MJrPeter Zgaga" v štev. 256 moremo letos zgodaj poskrbe- poprašuje po nekih pismih, kaj ti za gorak plašč in potrebni naj jaz napravim z njimi, baje j Ne vem, kdo je ta mož, nepo-premog za naše peči. |on mi8li 0 gromadi pisem, ka- zjiam ga, vendar pa se mi je Od nas je le malo v kakem tera, da so dospela na mojo o-jponudil če treba, da laiiko po-časopisu, kfer nas tu dosti ni. sebo radi njegove polemike, jverr. kdo in kaj da ste pri G. N.! Amerikanski Slovenec pridno ker piše sledeče: "Ljudje si ne Pa še drugačna pisma imam prebiramo tudi tukaj in se nam vedo pomagati. Gospod Grdi- in v precej velikemu številu, dopade. Vprašanje je, ako smo na, ki je znan dobrotnik in ve- tudi ta pisma niso za vas im! : -ameriški Slovenci slišali vsi o- likodušneš, naj pošlje v New ne hvalevredna, in ako bi jih pomin tega lista, ki je nas pro- York tisto ogromno skladovni- pričel priobčevati, bi tudi vam Cleveland, O.' Francis Stanko je bila udova Gospod urednik: — Iz naše od leta 1909. Živela je v lju-Slovenska književnost je narodova lastnina, i slavne metropole imamo vedno bežni s svojima hčeri ma Mary na katero je sleherni zavedni Slovenec ponosen. Iz njegove kaj za poročati. Z ene strani se književnosti se razvidijo lastnosti in značaji slovenskega na. j junačimo z velikimi prireditva-roda. j mi, odri ali veselicami, na dru- Živl jenje narodovo se zrcali v njegovi književnosti. Slo- jgi strani pa britko občutimo be-v ens ko slovstvo opeva veliko ljubezen do vere in domovine, o- lo ženo, katera se pojavlja tu pisuje nam veselje in žalost "Slovenčeve narave in nam pripove- i in tam, tudi tam, kjer je po na- in Rose do zadnjega zdihleja. V bolezni je silno veliko trpe- sil za naš nadvse ljubljeni list A. S. za novega naročnika. Ali smo to storili vsi, da bo nas lažje obiskaval petkrat na teden? Ce ne, storimo to v bližnji bodočnosti. Pozdravljam vse Čitatelje sirom Amerike, listu pa želim o-bilo novih naročnikov! M. P. -o- co pisem, ki jih je dobil za-stran obljubljene nagrade, iz vseh delov Združenih držav. "Prepričan sem, da bi s temi pismi lahko marsikatera slovanska družina vso zimo greta svoje stanovanje. G rdi na sedaj ta pisma prav lahko pogreša. Njega so labogu, že ogrela." Peter in Glas Naroda naj vedo, da imam jaz precej pisem, pa kakšne? Ako bi jih začel jaz priobčevati, bi postalo Pe- Portland, Ore. Sprejmite en dopis tudi iz našega skrajnega zapada iz O- regona. Iz Portlanda nisem tru in drugim urednikom pri videla v tem listu še dopisa. Da:Glas Narodu še precej vroče. ....... P* "aši rojaki zvedo tudi kaj o Razun enega, nisem prejel, no- la, dokler ji m smrt pretrgala naši na*eibini, zato pošiljam tajbenega pisma radi Glas Naro-mt življenja za vedno, in raz- dopie. dovih zlobnih napadov, od no_ družila ljubeča srca. Pogreb Mesto Portland se najaha bene osebe (ne pa. da bi vsi rajne matere se je vršil v če-,pod vznožjem države Wash-.Slovenci po Združenih državah duje v povestih in pripovedkah, v raznih spisih in narodnih gih mislih ne bi bili še potreba krtek 5. nov. na Kal varijo po -jington, ali na skrajnem sever- [simpatizirali z G. N. prismoda- pradedov v ljutih bojih z divjimi Tur- nekaj let. Zadnje dni je opu- kopališče. nem dnin Hrčavn n»o.m postajalo gorko pri G. N. Ko je šel Peter pisati take buda-losti, je moral biti precej natr-kan. Pisma bom hranil, da vas bo malo pogrelo, bom od časa do časa priobči! kaj sličnega. Da n vsaj malo spoznate svojo hva- hudomušnost, vam povem to, da imam na rokah še veliko siromašnih prošenj, katerim ne morem vsem ustreči, ker nisem milijonar, kakor je ata pri Glas Narodu. Ako bi pa lastoval kaj jednakega, bi jih prav gotovo , vse lislišal, tako srce pa že i-mam. In s pričami lahko podpišem, da je marsikateri rojak, v stari domovini zastoj n pomtifel lil roko po dar, ker ste pri Glas Narodu, tako navdušeno pisali in dopise potvarjali takrat, ko sem jaz prosil za milodare za naše siromake. Vsem sam iz pesmih o junaštvu naših praaeaov v ijuun oojin z oivjim. xur- neaaj let. ^aanje um je opu- KopaiiscS j nem delu države Oregon. Me-lrijami) in še to pismo, katero cini- . , |Stošila nekaJ hlf in užalostila j — Mladi fant poln veselja in sto leži na zapadni strani pre- je bilo naslovljeno na moje ime te dandanes je sirom Slovenije posejanih še mnogo cerKva več družin, pnsla je brez vsa-, življenja Joe Ivančič, je vozil cej velike reke Willamette, k a- meseca julija, je bilo tako ne-j svojega žepa, pa jaz nisem-mo-iz a turških časov, katere so služile našim očetom obenem za kega usmiljenja ali prizaneslji-jtruk. koje malo hitreje poteg- tera se izteka v zaliv nekaj de-'kam dvomljive vsebine, da sem gel pomagati. Druge pisma pa. taborišča in katere še dandanes zove naše l judstvo za Tabore, jvosti. Tu je zbrala mlado.bitje, nil. je prišel v nasproti vozu in milj severno od tega mesta, ga lepo shranil in čakal, kedaj, katere sem prejel za darila pa S kakšnim navdušenjem so se bojevali naši očetje za sv. vero. tam srednje starosti osebo in konju. Nesreča je hotela, da je;p0 reki plovejo parniki, ki iz- 'da se bo oglasi! nekdo izza plo-; hranim, one mi pa pridejo prav t kakšnim junaštvom so oni branih svoje zemljo, svojo cerkev zopet pobrala mlado življenje. 1 zadel ob vozni drog, z levo Važajo in dovažajo iz Pacifika ta, in gleite ga, kje se dobi. takrat, ko me vi pri G. N. r.e-in svojo grudo ter prelivali kri za svoje ideale! Dan 31- oktober bo ostal za- stranjo njegovega telesa, kar Mesto je važno železniško kri- Jaz sem še takrat vedel, da i smiselno napadate, ona pisma A ;o bi nasi pradedje ne bill verni katoličani, bi bila nasa pisan v spomin družini Sterniša je povzročilo toliko poškodbo, žišče, skozi katerega gre mno- ima Peter prste v mes. In sedaj'me pa razvesele in zadox olijo. domovina dandanes turška pustinja, kjer bi se razlegalo edino stanujoči na 8107 Connecticut da je ponesrečeni mladenič|go prometa. Mesto šteje nad'ga je pričelo skrbeti kje enia Za sedanj» ko se naJ- Polnoma oplenili m slekli. Kdi-venske knjige ne slovenskega časopisja temveč bi bili, kot nam Iv zadnjem mesecu do cela po- denič 1 leta služboval kot mi- vse v cvetju tu se še vidi °0,J udarja po našlh duhovni-: na sreča je bila, da je poprej- I ■ - dlegla bolezni, bila pred dese- nistrant. Veliko mladeničev se VSake vrste cvetlice lepi duh-;kih' ki t°,ik° ŽrtVujejo za 8V°j,3Vojo I)otno lorbo vrgel Petimi dnevi pripeljana v bolnico, je odzvalo njegovemu sprevo- teči nageljni, gartrože in še vse slovenskl narod> da pripelje- V torbi je imel shranjene raz-potem je bila previdena s sv. du. Zakramenti za umirajoče; ta jasno pričajo zgodovinski viri, uboga, tlačena, turška "raja," ako se ne bi potrudili rodoljubni duhovniki, da so nam zapustili tako krasno in bogato književnost. in ko pregledujemo vrsto za vrsto tistih plemenitih mož. ki so nam s trudom in bojem priborili našo književnost, da se lahko ponašamo z njo pred svetom, moramo s celim narodnim ponosom vzklikniti: Slovenski duhovniki, kot zvesti sinovi svoje- ■ . ... , . .. nazaj na pravo pot, ki vodi ne dokumente. Na nadaljnem .druge vrste cvetlice, ki jim clo-: j . . ^ . ' . . . . T>i-ih.tur. mAiaiur i • • r^ j - do časne in večne sreče. potovanju je prestal velike ne- 1 iileten moz»kai, trpin, vek niti imena ne ve. Tudi sa- T> , ,.. , * A rr, - , . .. 4 ,. večer, pa je dala slovo svojim ki je vestno opravljal svoja o- late in druge zelenjave je še1 1 ozdrav vsem citateljem te- prilike. Bil je nekai časa tudi ljubljenim sinovom, ki so stali! pravila se je ponesrečil ob ča- , dosti po vrtovih Tu je vsa dru- ^ Usta- Amer* Slovencu Pa že", v P^edni fronti Druzov. — poleg postelje. Fred 19 let,|su požara, ki je zadel Frank i g* klima, kot na vzhodni sira-1lmi mn°g° naročnikov. ! Končno se mu je z vel. k, m. na ;ra naroda, niso samo neustrašeni čuvarji sv. vere. ampak oni Josip 17 let in Albin 15 let Dry Cleaning in je n^kaj dni ni Cascadškega pogorja. Na to :o tudi najpogumnejši bojevniki za narodne svetinje; oni so, ki star, tako soprog in še več so- zatem zatisnil svoje trudne oči, zaledje nekako upliva morska1 so polagali, v vsih dobah, svoje književne prispevke na oltar rodnikov. Na videz ni so bile opekline toplota, kar povzroča, da ima-' domovine. Marsikdo izmed nas še ne ve. da se je hranila in Mrs. Josephina Sterniša, je smrti vzrok. Lahko pa je k te- mo v letu dolgo gorko in zgod-n ego vala slovenska pismena beseda v tihih samostanskih celi- doma iz vasi Trebče,J*ara Žu-mu pripomogel strah, ker ne- no spomlad. Zato, če Vas zebe Annie Frank. pori posrečilo priti v Aleksan- -o--drijo. odkoder se je s parni kom Tragična usoda potovalca okoli Helouan pripeljal v Trsf in od sveta. * tam v Ljubljano. Potuje domov V Ljubljani se je nahajal.na Dunaj. cah skozi viharna stoletja in stoletja. Naj le slovenski bogotaj- žemberk. V Ameriki je bivala kaj dni za tem zbolel in bil pre- v ci smešijo in sramotijo svečeniške umotvore, toda njih dela go- let. Zadnjih 17 let je druži-' peljan v bolnico in par dni za-'d vore, da nimajo brezverci nobenega narodnega čutstvovanja,! na stanovala v Newburgu. Kar! tem umrl. Družina Matejič, ka- j< - - , . . • dne 7. oktobra avstrijski poda- Chicagi Vas povabim, da pri- . . .. , : v 1 ' dete enkrat v Portland. Ore. v - jesenskem času in videli boste. nik in bivši pomorski častnik 'Vendar dve krivici popravljeni Rudolf Černjr von Cermak. Po poročilih iz Bclgrada j< Naročnica A. S. -o- daleč nazaj v deveto in deseto stoletje, kakor je Brizinski ro- katoliškemu duhu. Večkrat je ri trpin, je podlegel prisiljeni kopi -, Koroški rokopis. Ljubljanski spomnik iz 15tega stoletja bila cela družina skupno pri sv.1 smrti, ko ni najmanj pričako- in beneško-slovenski rokopis iz leta 1 107. Pisatelji imenovanih mizi Gospodovi. Za to je bila val. Zlobni voznik velikega tro- Chicago, 111. rokopisov so ostali nepoznani, brez dvoma so pa morali biti du-j ločitev trpeče matere lahka in ka je njega povozil do smrti in Večkrat čitam dopise iz raz-hovniki, kajti rokopisi obsegajo le razne molitve, toda oni so tolažljiva, njen pogreb se je pustil na cesti ležati v krvi z nih naselbin, kako se trudijo najdragocenejši spomeniki v zgodovini slovenskega jezika in vršil v redo 4. nov. na Kalvari- zlomljenimi nogami mr so jasni svedoki v pričevanju, kako daleč sega nazaj naša ma- ia pokopališče. Avgustom I minister za prosveto podpisal dekret za nastavitev lv. Štruk-a kot šolskega upravitelja na iču in Lovrenca Jevnikarja j kratko opisal svoje načrte, ka- kot upravitelja v Št. Vidu pri j ko namerava prepotovati za Stični, stavo ves svet. Iz Ljubljane sta odšla Černv in Fuchs v Zagreb, v Subotico. na Romunsko, od Zaradi matere v smrt. V Mostarju se je ustrelil 22- a i-t ve ga. naši marljivi zastopniki, da bi m'ek° f^TV-0 BoJj^rske v, letni trgovec Petar Radovano-Maitin štupica stanujoč na čim več pridobili novih naroč- Cari^'ad v Malo Azi- vic. Zapustil je pismo, v kate- terina govorica. Slovenska književnost se je razvijala polago-' Druga Žrtev smrtne kose* 1009 E. «2. cesti, žena in sin nikov za najboljši slovenski list I0'.1 reP°tovala sta Anatohjo. rem izjavlja, da ne more več ma v raznih dobah, najbolj se je pa razvila v dobi reformacije ! je bila bolj priletna, dobra, ti- sta mu priredila pogreb v petek Amerikanski Slovenec, ki edi- ^ezi>potannjo ter sta prenašati ravnanja svoje ma- in protireformacije. Leta 1574. je izšla v Gradcu prva sloven- ha mati, za katero se je malo 30. okt. v cerkvi sv. Vida do- no in neustrašeno brani se bl,zala Bagdadu. Radi silne tere, ki ga prezira m zapostav- poldan. naso pošiljam enega celoletnega na- Ti klici ki nam vedno govo- sv. vero. Zato tudi jaz Vam ska knjiga. Prvi slovenski katoliški katekizem, katerega je spi- vedelo, da živi s svojima do-sal Leonhard Pachenecker opat v Kostanjevici. Duhovnik An- brima hčerima in zeti. Frank ton Vranec je izdal pri Mandelcu v Ljubljani leta 1579 zgodo- Kenik in Joseph Šintič. Fran- re, da nismo nikjer, in v nobeni Iročnika v stari kraj in tudi za vinsko knjigo: "Kronika slovenskega jezika." Leta 1607. je čiška Stanko, rojena Videnič, starosti življenja si svesti. "Da- sebe ponovim naročnino za pri-izdal v Vidmu redovnik Alazija da Sommaripa: "Italjansko- je preminula ob 9. uri in 20 mi- nes meni. jutri tebi." Tam se hodnje leto. slovenski slovar." nut dopoldan v pondeljek na snidemo vsi! List kot je Amerikanski Slo- Leta 1630 je umrl v Gornjem Gradu slovenski pisatelj in j Vernih duš dan, stanujoča na ljubljanski škof Tomaž llren. Znameniti pisatelj-redovnik je j03. in St. Clair ccsti. Rajna Poročevalec. vročine sta potovala le ponoči. V neposredni bližini so ju zalotile razbojniške tolpe Bedui-nov. Skušala sta na zelo utrujenih konjih razbojnikom ute-či. Toda zartan. Razbojniki so ustrelili Fuchsa. Ko je Černjr lja, dasi je od svojega 13. leta s svojim delom skrbel zanjo in brate. -o- — Ko je pri kraju ženito- -o- venec je vreden, da se zanj ne- , , t ' , j. . . videl tragično smrt svoietra to koliko vsi potrudimo, saj ie v1 . _ _ , J ✓ J varisa, mu je pohitel na nomoč | Poglavitna ameriška mesta, i vanjsko potovanje, se mož šele zave, da je prišel ženski, katero je prosil za njeno roko, v je pohitel na pomoč. ' resnici le pod njeno peto. VJ! I Tedaj le eno vladno poslopje j< bilo izgotovljeno, stara zakladnica, in za urade državnega tajnika, tajnika za vojno. mornarico in glavnega poštarja so služili hiše, ki jih je vlada vzela v najem. Vse uradniško osobje federalne vlade je tedaj obstojalo iz 123 oseb, d očim se dandanes skupno število federalnih uradnikov ceni lia skoraj 665,000. Dandanes je Washington eno izmed naj-krasrejših glavnih mest na svetu. Mnogo ume riti ki h bogatašev je v zadnjih letih zgradilo v mestu krasne palače za svoj sUn in \ okoliei mesta se nahajajo krasna predmestja z vilami. Impoznatna pre- prostost Bele Iliše, kjer stanuje Predsednik, in dostojanstvenost, mikavost in. krasota Kapitola, kongresne knjižnice in Lincoln's Memorial-a v svoji imponujoči veličini in klasični lepoti so zgradbe, ki ne zginejo nikoli iz spomina gledalca. V mestu so postavljeni spomeniki ne le ameriških velikašev, kot so Washington, Franklin, Grant, Garfield, Jackson, John Paul Jones, Longfellow in Daniel Webster, marveč tudi spomeniki velikih ljudi iz drugih dežel, kot so Lafayette, Rochambeau, Martin Luther, von Steuben, Krištof Kolumb, Kosciusko in Pulaski. V pokopališču Rock Creek Cemetery se nahaja prekrasen kip po ameriškem kiparju St. Gaudens, ki ga kedaj zove jo "Žalost" in kedaj "Nirvana" in kateri se smatra za enega izmed največjih spomenikov na svetu. Pan-American Building, Palača vse ameriške unije, ki jo vzdržuje 21 republik severne in južne Amerike, je krasen primer ahitekturej Ljubitelji umetnosti imajo v Washingtonu kaj šioko polje za svoje občudovanje. Tu sta umetniška muzeja Corcoran Gallery in Freer Gallery. Ta poslednja vsebuje slovito Whistlerovo zbirko in krasne slike iz lončevine in Daljnega Vzhoda, Kitajske, Js^%nske in Koreje, kakor tudi iz Bližnjega Vzhoda slike in knjige iz Perzije, zapadno-azijske lončevine, bronaste in srebrne predmete. Smithsonian Institute, National Museum in National Academy of Sciences so posvečeni napredku in razvoju umetnosti in znanosti. Mesto ima polno krasnih parkov in livad. V predmestju se nahaja najfinejši park v deželi, Kock Creek Park. V Potomac parku * so nahajajo famozne japonske črešnje, poslane v dar iz Tokia v Washington. Poglavitno prebivalstvo mesta Washington obstoja iz vladnih uradnikov. Ta okol-ščina pojasnjuje razlog za posebno vrsto mestne uprave, ki smo je zgoraj omenili. Od 437,571 prebivalcev Wasbingtona v 1. 1920. več kot četrtina (109,9<&) so črnci. Tujerodcev je jako malo v Washingtonu. Bilo jih je 29,365 po zadnjem ljudskem štetju. Rusi so stali na prvem mestu (5,-181), za njimi so sledili Italijani, , Nemci, Poljaki, Švedi itd. Jugoslovanov je bilo le 43. Lc en tujejezični časopis se tiska v Washington, nemški tednik Washington Journal. Pač pa tiska Pan-American Union svoje literarne in trgovinske mesečnike tudi v španjščini in portugalščini. CHICAGO. Chicago je klasičen vzgled naglega razvoja "po ameriški," kakršnem se Evropa ne more načuditi. Pred sto leti je bila tam še divja pokrajina, danes pa tam leži eno izmed največjih mest na svetu. Izvirni vzrok prve naselbine je bila lega blizu pristanišča ob Mičiganskem jezeru in blizu prevažališča med vodovjem tega jezera in pritoki reke Mississippi. Za časa, ko je divjala vojna ameriške Revolucije, je neki črnec iz San Dominga, imenom John Bap- tiste de Saible (-ali au Sable) prodrl do reke Chicago in se tam nastanil, da trguje z Indijanci. Okolo 1. 1777 zgradil je hišo in ta je bila začetek neprestanega naseljevanja v Čikaški pokrajini. L. 1796. prodal je svojo hišo nekemu francoskemu trgovcu, ki jo je s svoje strani prodal John Kinzie-ju L 1803. Kinzie je bil prvi ameriški naseljenec. Leto kasneje so Združene Države zgradile tam trdnjavico na reservaciji šestih kvadratnih milj, ki so jih Indijanci odstopili Združenim Državam. Ime trdnjave je bilo Fort Dearborn. Naselbina je začela rasti še le po vojni 1. 1812, pa tudi potem le jako počasi. Še 1. 1830. je bil Chicago mala vas koč iz hlodov; prebivalstva je bilo manj od sto duš. Začetek razvoja naselbine v mesto je baje pripisati izgradnji Illinois-Michigan kanala, ki jo je Kongres sklenil 1. 1827. L. 1837. je bilo prebivalstvo naraslo na 4,170 duš, in tega leta je Chicago bilo inkorporirano kot mesto. -j - ' 1 'AMERIKANSKI SLOVENEC" 6 Tvoj nedeljski tovariš. Rev. J. C. Smoley. TEDENSKI KOLEDAR. ' In kdo to bili ti apostoli ? po bink. — O gorčičnem Poslušajte: Dvanajst pre-, zrnu. Mat. 13. prostih ribičev, ki niso znali 15 Nedelja — Gertruda, drugega ko delati mreže, ki so' dev., Leopold škol'. znali le voditi krmilo, brez vi- 1(> Pondeljek — Edmund, j narja v žepu, s palico v roki, škof. bosih nog. 1 7 Torek — Gregor spoz. I In v čegavem imenu so govo-18 Sreda — Maksim, škof. rili? 19 Četrtek — Elizabeta, grof. 20 Petek — Feliks Vel. op. 21 Sobota — Marijino Daro- smrt na križu. V imenu človeka, Jezusa Na-zarenskega, ki je bil obsojen na smrt na najbolj sramotno vanje. ŠTIRIINDVAJSETA NEDELJA PO BINKOŠTIH. ev n zrnu. Je to sicer najmanjše izmed vseh semen, ko pa zraste, jo ogromno drevo, na katerem si delajo ptice svoja gnezda. Koga pa treba razumeti pod tem semenom ? e to naša katoliška cerkev. Iz prav majhnih početkov je /.rastia v velikansko drevo, ki razširja svoje veje po vesoljnem svetu in napolnjuje z občudovanjem vsa stoletja, vse narode. Dvajset stoletij že stoji. pa ima še vedno mladeniško silo in moč. Današnje naše premišljevanje, prijatelji, naj bo slavospev naši sveti veri. Posadimo se okoli ve neveste, katoliške premišljujmo njeno njene zmage. Videli njenih rokah prapor, rem stoje zapisane "Sem hči Božja.*' Katoliška cerkev, cerkev Melanhton, Zwiugli, Beda, Henrik VIII. Bil je boj na živ- 1 jen je in smrt. . . Tridentinski cerkveni zbor pa je stri reformaciji glavo naša sveta vera je korakala naprej zmagoslavno po svetu. . . Vidite to, in se čudite. Proti cerkvi se je dvignila francoska revolucija. Kakšen kolos, kakšna moč! Filozofi-zem in strahovlada! Voltaire sam je vpil: "'Studi se mi, da moram vedno slišati, da je dvanajst ribičev premagalo, obvladalo svet. Uničimo ničvrednico (to je: cerkev)." Robespierre si je umazal o-braz s krščansko krvjo. . . Cerkve so podirali ali jih pa zapirali; duhovne, redovnike so Vero, ki oznanja večen pe- morili ali Pa Jih P^i«11 v Pre" kel, ki obsoja vse strasti, ki u- Knanstvo. Po ulicah in cestah ln« Francije so tekli potoki krvi. . Vsaka vlada bi bila že davno padla; a cerkev? Cerkev je zmagala, in mogotec Napoleon je moral reči o papežu: "V svojem življenju nahajam prvaka, kneza, ki je močnejši kakor sem pa jaz. On vlada nad dušami, jaz samo nad materijo, tvarino. Duhovni si pridrža-vajo duše, meni pa mečejo mrtva trupla." Cerkev je božjega izvora tako nam priča dvajset stoletij nje in rekel: "Od tu, kjer stojite, kaj lahko vidite Mont- blanc; ni li res? Jaz vas zagotavljam, da ga miši ne bodo snedle." Prijatelji, tega ne pozabite; Sovražniki rujejo proti cerkvi, pa si bodo ob njenem zidu razbili svoje glave; pletejo si vrv, s katero se bodo zadrgnili sami! Cerkev se smeje in mirno speva nad sovražniki "requiem aeternam. . Bog je s cerkvijo in cerkev bo zmagala. Mi pa moramo cerkev ljubi- RAZNO. 12 ŽAGANJA NEGORLJIVI LES. Tacoma, Wash. — Od tukaj poročajo, da so znašli način za izdelovanje negorljivega lesa, ki bo v stanu zdržati več vročine kakor jeklo. Ta les bo tudi kljuboval poleg vročini še zimi in se bo vspešno porabljal za gradbo hiš. Ta nova iznajdba je velicega pomena, kajti za pri javnem delu. -o— Odvetnik Dompieri umrl V Trstu je umrl bivši tržaš- \ cerkvenega ki župan odvetnik Carlo Dom- Mavrija in njegovega Na Jesenici je pobrala griža j na en dan uglednega posestni-|ka, občinskega odbornika in ključarja Franca najsta- pieri. SCrJanom je bil sovra- rejšega sina. — V Plaveh je žen in jim je svoj čas javno umrl 221etni Anton Križnic, zabrusil znano geslo: "Et nos sin odlične Križničeve rodbine, eos eiciamus foras!" — Vrzi-mo jih ven! Kaj pa so pridigovali? Smrtna kosa. . . - - .------- Na Vrhu sv. Mihaela pri ta les se bo potrebovalo le ža-,Mirnu je umrl širom znani, vr-i ti, mi jo moramo braniti. Va- l7ereVX^t iV*^ J°SiP P°tiČ' m°Ž 0 da je dpužba onj dan Verujem v sveto katoliško kasirala večje svote neprestanih bojev in zmag. Ko cerkev — in ona nas bo ob na- ^ bi si bil izmislil vero kak člo- ši smrtni uri pritisnila k sebi in vek, bi bila že davno podlegla prenesla v zmagoslavno cer-in propadla vsled tako silnih kev, nebesa. Amen. -o- udarcev. Toda cerkev živi, cerkev cvete, cerkve ne bo konec,' ker jo je ustanovil Bog, Jezus Kristus. Ne bojte se, prijatelji! Kristuso-cerkv^, velikost, bomo v na kate-besede: a- pin!" — Kdo pa stanuje v tej palači ? — Cezar, neumrljivi, vsemogočni, vladar sveta. — Ne, ni res! Jaz bom gospodar nebes in zemlje. — In kdo si ti? — Peter, apostol Jezusa kri-žanega. In prijatelji, rimsko cesarstvo je padlo. Tekom nekoliko let se je krščanstvo razširilo nej'žinah se norčujejo in zasmehu-1" so utirali na chikaškem tr samo po rimskem cesarstvu, ;jej0 duhovščino; častniki pri-razširilg se je tudi po Armeniji,: našaj0 najostudnejše laži in ŽITNE CENE PO RAZNIH TRŽIŠČIH. Nova decemberska se je pretekli teden prodajah Cerkev stoji dandanes v no- po SI.52 bušel na chikaškem vih bojih, posebno med nami. trgu. Žetev se je pričela tudi Preganjajo, sovražijo jo vsi.' v Argentiniji, katera obeta bitij Vlade — glejmo Rusijo, Ceho- dobra. Ameriški špekulanti so slovaško, Mehiko — kujejo po-! prodali v inozemstvo do 400! stave proti nji; iz šol preganjaj tisoč bušlov pšenice. Velika za-jo in mečejo veronauk; po dru-,hteva je tudi po ovsu, katere- Srebrna poroka. V Idriji sta praznovala srebrno poroko Leopold Troha in njegova žena Ana roj. Jeglič. Slavljenca uživata splošno spoštovanje in ljubezen; vzorno pšenica| sta vzgojila sedem otrok, a poleg tega sta bila vedno prva SLOVEČI »METNIŠKI FOTOGRAFIST Za dobro pohištvo nostolska. cerkev rimska — to Perziji, Indiji. Povsod so se po- obrekovanja proti veri in eerie, cerkev papeža, cerkev va-'javili kristjani. In teh dvanaj-;kvi> proti Bogu, papežom. du- sih duhovnov stopa pred vaš*in vam pravi: "Sem cerkev božja." Lil kje so dokazi? Podam vam jih takoj, podam vam jasne dokaze, in teh je obilico. Zadoščal bi odgovor: -"Ona stero apostolov, teh dvanajste- i,ovnom, cerkvenim ro ubogih ribičev je moglo re-jIn marsikdo morda ci. ko so umirali: uMi smo premagali svet." Vidite seme, ki raste in se dviga v velikansko drevo, kolega veje segajo od konca sve- je cerkev, katero je ustanovil ta do drugih njegovih končin. Jezus Kristus. Dobrotijivi Je- Sedaj lahko razumete, da je ziis je s svojim življenjem, svo- tako razširjanje proti vsem na-jimi čudeži, svojim učenjem do-'ravnim- zakonom, je nadnarav-kazal, da je on Sin Božji; zato no, je božje. Zato je pa tudi je tudi ccrkev Jezusova cerkev naša vera božja, božja. Če verujete, da je Jezus xe — bodo oporekali neka-Kristus Sin Božji, morate tudi teri — nikoli! Tudi poganstvo, obredom. izgublja "Ve- takorekoč glavo in pravi: ra umira, vera umira. . Xe, dragi moji! Ne bojte se: Cerkev bo konečno zmagala in iju koncem minolega tedna po iOc bušel. ' Na chikaški trg se je pripeljalo minoli teden 15 tovornih železniških voz pšenice, 121 koruze; 55 voz ovsa, :> voze rži in 15 voz ječmena. Cene so bile na raznih tržiščih-kakor sledi: Pšenica: Chicago $1.66 — iK 1439 W. 18th St. IZDELUJE NAJBOLJŠE SLIKE! SVOJ POKLIC VRSl 2E S 30-LETNO IZKUŠNJO! / / * J SE obrnite vedno na staro pognano veletrgovino. Ako hočete Va£e domove •prem iti s trpežnim in dobrim ter lepim pohištvom, teaaj pobite tja, kjer tako pohištvo prodaja, 'Ako hočete imeti v Vaši kuhinji dobro pec, dobro kuhinj." io posodo tedaj poj isto kupiti ii W. SZYMANSKI VELETRGOVINA Z RAZLIČNIM POHIŠTVOM. ISK>7 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL. H m oh a me dani z em, protestanti-zem se je širil kakor krščan- pokopala svoje sovražnike, pre- Kansas City $1.68« - — St. magala jih je že nebroj! Pri- Louis $1.71. Koruza: Chicago; šli bodo morda novi viharji. . . drugovrstna 8 le — rmena 85c, tekla bo morda znova kri. . . __ Omaha drugovrstna 82c in nastale bodo morda, kakor so|rmena tretjevrstna 8!c. V Mil-že v zadnjih letih nove zmene ;waukee so notirali drugovrstno — toda cerkev bo stala, ona bo koruzo 86i ,t isto ceno je imela že krasnejša, kakor je bila po- itudi nnena koruza. verovati, da je Jezusova cerkev božja cerkev. I stanovitev, razširjanje kr-'stvo; pa le niso božjega izvora, ščanske vere je nadaljen dokaz Me, prijatelji! Poganstvo, njenega božjega izvora. Noben ' mohamedanizem, protestanti-č love k, da vesoljno človeštvo Zem so se razširjali, ker so u-bi si ni moglo kaj takega kedaj gajali strastem, dovoljevali kri-niti predstavljati, še manj pa vice, širili so se s silo, z mečem kaj takega ustanoviti. i in ognjem. Stopimo v duhu za 2000 let j Protestanti zem se je lahko nazaj. širil v imenu Jezusovem, v ime- Bili so to časi Augusta, Ti-.jnu apostolov in prvotne cerkve, berija, Nerona, najgrozovitej- nikoli pa v imenu Lutra ali Kal-sih tiranov, bili so to časi kro- vina. Protestantizem je stopil nanih hijen. Rimsko cesai-stvo pred ljudi s polnimi rokami, do-je gospodarilo takorekoč nad voljeval vse ne glede na to, kaj^ celim takrat znanim svetom, \poreče moralka, ni nalagal ni-strJo je kakor črva vsakogar, kakih težkoč, odstranjal vse, ki bi se bil poskusil njegovi kar se ljudem ni ljubilo. Siril nadvladi upreti. Vladalo je ta- se je s pomočjo svetnih vlad, oj krat poganstvo z vsemi svojimi tem nam priča jasno zgodovi-ostudnostmi, s svojimi še ostud- na. Nikake primere ni torej ne jšimi bogovi, vladali ,so ljud- med njim in katoličanstvom! je z materialističnim modro- Katoliška cerkev je božja, slovjem, :> podivjanimi nravi, z - Yse svetne sile so se vrgle največjimi vražami, ki so ko- na njo, da bi jo uničile. Prva reninile v zakonih, odgoji in o- tri stoletja so bila za našo vero bičajih. polna najhujših preganjanj, J n ta velikan je imel biti stil, toda cerkev ni omagala, ni pro- prej. Slavni govornik, opat Com-balot,>je nekoč pridigoval v Lvonu in s s svojo znano zgovornostjo zavračal te, ki so prorokovali konec cerkve. Stopil je iz prižnice, stopil med Majski oves so notirali v Chi- j j cago 7. novembra po $l.o4. V Bazovici pri Trstu je umrl g.,Andrej Grgič, posestnik in krčmar. Naj počiva v miru spremeniti se je imel obraz zemlje, človeštvo je imelp biti pripeljano na pot, po kateri ni padla, ona je cvetela in rastla. Prišli so barbari. Zničili so vse, kamor je stopila njihova noga, nikoli hodilo, na pot, ki bila uničiti pa niso mogli cerkve, ravno radostna in prijetna. In Cerkev je barbare ukrotila, Kdo se je poprijel te naloge? scivilizovala, napravila iz bar-Filozofi? Ne! Vladarji s svo- barov kristjane. Napadle so jim vojaštvom in svojimi po- cerkev razne zmote in krive stavami? Ne! Milijonarji s svo- vere, ne s silo, ampak zofismi, jim zlatom in srebrom? Ne! ki so toliko nevarnejši, ker so Bilo je dvanajst apostolov. rušili edinost, l^r so segali/V Nekega dne. je korakalo iz Jeruzalema dvanajst mož, sv. srce in razUm. Bili so to Arijan-ci Nestorijanci, Albigenzi in Peter, sv. Andrej, sv. Janez, drugi. Toda cerkve niso mQglij sv. Jakob, sv. Filip in drugi in zrušiti, cerkev \je cvetela in pravili: "Vi, prebivalci zemlje, rastla. Dvignil se je protestan-j pojdite za nami I" tizem. Prišli *so Luter, Kalvin, Naznanilo in zahvala S potrtim srccm naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem da jc dne 26. oktobra L 1. nas zapustila naša ljubljena hčerka, oziroma sestra — Doroty Jakša Bolehala je 20 mescccv. umria jc v Morgan Park bolnišnici, previ-dena s sv. zakramenti. Pokojna je bila stara 10 let in 9 mcsecev. vzrok smrti je bil srčna hiba. Dolžnost nas veže, da se tem potom zahvalimo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izkazali sočutje in izrekali sožalje je naši britki uri. Hvala vsem, ki so jo obiskovali doma, kakor tudi v bolnišnici. Najlepša hvala Rev. A. Pirnatu, Iter so jo tolikrat obiskali za časa njene bolezni in ker so ji tolikrat prinesli sv. obhajilo. Zahvala vsem, ki so darovali za maše: Mr. in Mrs. Grcgorich, Mrs. Tcpatte, Mrs. Lukežič, Mr. in Mrs. Rucc in Mr«. Rozich. I^cpa hvala vsem darovalccm veneov: družini Jančar, Mr. in Mrs. Anzclc. družini Anton Blatnik, Miss Spchar, Miss J. in G. Sampson. Mrs. Hale, Mrs. Soreson. učiteljicam v šoli in "Good Fellowship Club." Lepa hvala deklicam, ki so jo nosile. Pogreb se je vršil iz hiše žalosti v cerkev sv. Alizabete, od tam na Calvarijo pokopališče. Pokojnica zapušča stariše, štiri sestre in dva brata ter več sorodnikov. Ti pa ljubljena hčerka počivaj v miru, dokler se ne vidimo nad zvezdami. Žalujoči ostali: JOSEPH in MARY JAKŠA. stariši; JOSEPH in FRIDE-RICK, brata; MARY, ELIZABETH, AMALIJA in ANNA sestre. New Duluth, Minn., 3. nov. 1925. nntiMifeirrrMir'-rin Božič je tukaj! in tisoče, to je skupno vsako leto tako tudi mi Slovenci kupuje-prijatelje in znance. — Ali ni res? Seveda je! KDO pa spravi dobiček, ki ga dajo naši rojaki pri takih kupčijah trgovcem? — Ga dobite Vi slovenski trgovci in obrtniki? Ako ga ne — zakaj ga ne? — Poročete, ha, naši ljudje gredo rajši h judom in drugim, domačih trgovcev ne podpirajo. Ako veste to, potem morate vedeti tudi zakaj gredo drugam? ' TOREJ zakaj gredo h tujcem?! — Zato ker tujec kriči, oglaša v časopisju, pojasnuje potom oglasov kupcem, kaj ima itd. Vidite, zato vlečejo ljudi v svoje trgovine. Slovenski trgovci in obrtniki pa smo navadno tiho, pa je tudi tiho v naših trgovinah. Vidite vzrok. Le pazite pa boste videli, da je res. LIST AMERIKANSKI SLOVENEC najdete danes že v vsaki slovenski iiiši po vseh slovenskih naselbinah. Ta list prinaša slovenskim družinam, svetovne novico, vesti iz naših naselbin itd. In kako lahko bi ta list prinesel tudi našim slovenskim družinam vesti, namreč kaj prodajajo naši slovenski trgovci in obrtniki v naših naselbinah. Povejte v Amerikanskem Slovencu sedaj pred božičnim praznikom, kake stvari pri Vas lahko kupijo, za isto ceno kot drugje pri tujcu. In videli boste, da bedo naši ljudje prišli k Vam in pustili svoj denar pri domačih trgovcih mesto pri tujcih. AMERIKANSKI SLOVENEC je za letošnjo božično sezono poskrbel posebne klišejc — "cuts," ki so jako privlačni v oglasih. Primerno besedilo sestavimo na željo mi, to jc za one, ki sami ne pošljejo besedila. Potrebno je le, da nam sporočile, kako blago boste prodajali, kaj je Vaša obrt in če hočete zraven navesti cene, ali brez njih. Klišeje imamo primerne za vse vrste trgovce in obrtnike. SLOVENSKI trgovci in obrtniki napravite lahko veliki promet v vaših trgovinah in podjetjih s pomočjo Amerikauskega Slovenca božični sezoni za primerno malo ceno, ki jo računamo za oglase. Pišite za pojasnila in omenite, kaj bi radi oglašali na: AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West 22nd St. Chicago, 111. "SMgRIKANSEI SLOVENEC —— M—IIIIWM —Hill ■■■HMHi IMHMMMii ■MHM Spoštljivo je stal pred visokim sanhedri-nom, nekoliko oddaljen od svojih ujetnikov, in je nagovoril predsednika s ponižnim glasom podložnika, ki se zagovarja zaradi prevelike gorečnosti v izvrševanju svojih dolžnosti, in ni mu bilo videti tožitelja, ki obtožuje izdajstvo in zahteva zadoščenje in pravice. "Izročam svojo zadevo v roke visokega sanhedrina in ga pozivljem, naj razsodi, ali sem prekoračil meje svoje oblasti, ali pa koga dolžil krivičnih dejanj brez dokazov. Le to prosim, da bodite velikodušni do vojščaka, ki je njegova dolžnost, da brani mesto in ki mu je sumljivo vse, kar bi utegnilo biti za njegovo mesto usodno. In brez izjeme vse člane visokega zbora, od Matije, sina Boetovega, pa do Fine asa, sina Ezrinega, vas prosim, da me blagohotno poslušate. — Tule stoji človek, ki sem ga zajel danes popoldan. Prišel je naravnost od Tita, pismo je nosil seboj, naslovljeno na nekega pogana v hiši Eleazarjevi, — tukaj pred vami stoji! Pismo pa je od poveljnika desete legije. — Ali ni bila moja dolžnost, da sem vso zadevo takoj predložil najvišjemu zboru? Ali ni stvar važna dovolj, da se visoki sanhedrin bavi z njo?" Matija je s strogo resnobo nagubal čelo in rekel: "Ti skrivaš svoje misli pred njimi, ki jih prosiš naklonjenosti! Janez iz Ciskale, ti si izvežban vojščak in ne pomeriš svoje puščice v prazno in ne svojega kopja v zrak. Povej svojo obtožbo, pošteno, pogumno, brez strahu pred komurkoli, — ali pa miruj s svojim-jezikom!" Nekoliko splašen po teh besedah se je Janez iz Giskale z negotovim pogledom ozrl po obrazih, ki so bili vanj obrnjeni. Nevoljo, ne-zaupnost, pričakovanje je bral v njih. In drzno je pogledal v predsednika ter povedal svojo obtožbo: "Dolžini Eleazarja, sina Manahemovega, izdajstva in dolžim tale dva moža, da sta mu pri tem pomagala! Naj se zagovarjajo, ako se morejo!" < IX. - * t Kamenita dvorana. Vse oči so bile obrnjene v Eleazarja. — Nepremično je sedel in kazal na zunaj mir, ki ga ni bilo v njegovi duši. Divji boj mu je trgal dušo. Ali naj vstane pogumno in naj pove, da je res poslal svojega brata v rimski tabor s predlogi o predaji? Dobro je vedel, taka izpoved bi pomenila isto ko skloniti tilnik pod nogo Janezu iz Giskale. Kdo — in če bi bil tirdi njegov najzvestejši prijatelj, kdo bi bil imel pogum, bi bil verjel, da je imel s tem domoljubne namene? Kdo bi se bil zadovoljil s takimi razlogi? Sanhedrin bi ga obsodil, — in to bi pomenilo njegov padec, njegovo smrt. In če bi njega ne bilo več, kdo bi rešil Jeruzalem —? Ta misel ga je mučila bolj ko misel na smrt in na nemilost, ki mu je grozila —. Toda — ali naj zapusti brata, ali naj zanika, da ga je on poslal —? Brata je ljubil nad vse na svetu. Če bi ga ne ljubil, bi se morebiti bal, ga zapustiti, njega, ki je ravnal po njegovih naročilih in tve- gal toliko zaradi:njega. — Pa globoko v srcu mu je nekaj šepetalo, da so si žrtve in dolžnost sorodne, in da je moral žrtvovati brataj ker ga je ljubil —. Vkljub temu je hlastno šinilo njegovo oko po tovariših, ki so v globokem premišljevanju sedeli krog njega, in je seštel svoje pristaše. Skoraj ravno toliko jih je bilo kakor njegovih nasprotnikov. Pa vedel je, da se bodo mnogi v svoji odločitvi ravnali po predsedniku. In od tega resnega starca ni mogel druga pričakovati, ko strogo, nepristransko pravico. Ni si upal, pogledati v Kalho, ni si upal, si zakriti obraza z rokami da bi se za trenutek skril pred njegovimi hladnimi, sivimi očmi —. Bridki, kruti so bili trenutki, — pa pomislil je, da gre za rešitev mesta, in da tak plemenit cilj posvečuje sramoto in trpljenje in žalost in tudi greh in sklenil je, žrtvovati vse, tudi svojo lastno kri, da si ohrani prvenstvo v mestu. Pa ni mu bilo treba storiti usodnega udarca z lastno roko —. Matija, vesten in natančen v vseh vprašanjih pravice, jo odločil, da noben član sanhedrina ne more postati obtoženec, dokler ni jasnih dokazov zoper njega. Sklenil je, da bo sam izpraševal ujetnika in ugotovil ali je res zakrivil Eleazar kaj takega, da bi ga smel in moral izključiti iz sanhedrina in nanovo sklicati zborovanje — četudi v pretečih, nevarnih trenutkih ni bilo dobro, odlagati z odločitvijo v tako težki zadevi, tembolj, ker se je dan že nagibal h koncu in ker je bila drugi dan sobota. Zapovedal je torej, naj se ujetnika postavita v sredo dvorane, resno ju je pogledal in začel svoja vprašanja s strogim glasom maščevalnega sodnika. Mirno obnašanje Kalhino in njegove krotke oči so bile v močnem nasprotju s temnim obrazom in z žarečimi očmi predsednikovimi. "Tvoje ime, starec," mu je dejal osorno, "tvoje ime, potomstvo in rod!" "Kalha, sin Simeonov, sin Manahemov. iz hiše Manahemove in iz rodu Judovega." "Ali nisi brat Eleazarja, sina Manahemovega, ki sedi tamle. na svojem prostoru in je član sanhedrina?" Preden je odgovoril, je pogledal Kalha kradoma k Eleazarju. Z vsem naporom svoje volje se je Eleazar silil, da bi vzdržal njegov pogled. Pa ni ga mogel. Nekaj je bilo v obrazu njegovega starejšega brata, kar ga je prisililo, da je moral povestiti oči —. Toda že je bil predsednik nevoljen nad počasnim odgovorom. Nevoljno mu je rekel: "No! Nikakega zavijanja, starec! Spomni se usode tistih, ki se drznejo lagati v navzočnosti sanhedrina!" S krotkim očitanjem je pogledal Kalha predsednika. "Jaz stojim v vse višji navzočnosti nego v tvoji, Matija, sin Boctov!" mu je rekel. "In Manahemovih otrok ni treba opominjati, naj govorijo resnico pred Bogom in pred ljudmi!" "Ali si čul obtožbo, ki jo je dvignil zoper tebe Janez iz Giskale ?" je nadaljeval predsednik. "Ali se moreš zagovarjati z jasnim čelom in s čistom srcem?" Katoliška Tiskarna SE PRIPOROČA V NAKLONJENOST -vsem slovenskim društvom in organizacijam, —vsem slovenskim trgovcem in obrtnikom, —za vsakovrstna tiskarska naročila. —Naročila i z del ju jem o lično, točno in hitro, —naše cene so vedno med najnižjimi, —poizkusite in prepričajte se. —Naša špecijaliteta so zlasti društvena dela, —društvena pravila, in vse druge tiskovine, —izvršujemo prestave na angleško in obratno. KADAR RABITE KAKIH TISKOVIN, PIŠITE VEDNO NAJPRVO NA SVOJO KATOLIŠKO TISKARNO: Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL'. domača trgovina za domače potrebščine DOMOLJUBNO ravna, kdor podpira trgovine v domači so« seščini. — Ako podpirate trgovce v domači soseščini, podpirate one, ki pomagajo dvigati vašo soseščino bodisi v veljavi posestev in drugače. ZA DOBRO POHIŠTVO se obrnite vedno na najzanesljivejšo trgovino pohištva v domači soseščini. Pri podpisani trgovini lahko kupite vaše pohištvo in druge raznoterosti, ki jih rabite za vaš dom najceneje za gotovi denar ali pa na jako lahka mesečna odplačila. — V naši trgovini dobite vse, kar rabite za vaš dom. — Pridite in prepričajte se. J. L. Telser Furniture & Housefurnishings, Fonografe in Radio CHICAGO, ILL. 2107-11 WEST 22nd STREET, Phones: Canal 6138 Roosevelt 2107 Ustanovljeno 1912 NAZNANILO IN PRIPORO- CLEVELANDCANJE! ČILO! kadar potrebujete pogrebniks s< Vsem cenjenim naročnikom, »pomnite vedno m orrf «io»n.«k dobrotnikom, kakor tudi vsem drugim rojakom v državi Colorado in Wyoming naznanjamo, da jih bo te dni o-biskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mladič, ki je pooblaščen pobirati naročnino, za list Amer. Slovenec in Ave Maria, oglase ter vse drugo, kar je v zvezi z gori imenovanima listoma. — Rojake, zlasti naše naročnike uljudno prosimo, da mu pomagajo in gredo na roko. Gre se za ojačenje katoliškega tiska in vsi ste pro-šeni, da Mr. Mladiču pomagate zlasti do novih naročnikov. Posebno priporočamo, pomagajte mu pridobivati nove naročnike za list Amerikanski Slovenec, s tem boste pomagali podjetju, da bo lahko izdajalo večji in boljši list. Uprava Amer. Slovenca. DRUŽINSKO PRATIKO ZA LETO 1926 smo poslali vsem našim lokalnim zastopnikom po naselbinah. Kdor izmed rojakov jo ! želi, naj se zglasi pri naših lokalnih zastopnikih in jo bo dobil. Ponovno povdarjamo, da letošnja Družinska Pratika je lepša kot kdaj prej$. Dobili 1 smo jo le omejeno število, zato opozarjamo vse, ki jo žele, da se takoj požurijo in jo dobe. Uprava Amer. Slovenca. pogrebni zavod GRDINA IN SINOVI 1053 — E. 62n d St. CLEVELAND. OHIO Primite ta bližnji telefon i* po kličite: _Randolph 1SS1 4SM LOUIS STRITAR •e priporoča rojakom t« naročila premoga, katerega prip» l j am na dom. Prevažam pobi «tv* ob času selitev in vse lesi spada v to stroko. Pokličite me po telefonu J 2018 W. 21 st Flmem CHICAGO, ILL. Phone: P.osevelt 3221. Phone: Canal 4340. VINKO ARBANAS Edini slovenski cvetličar v Chicagi. 1320 W. 18th Street, CHICAGO, ILL. Vence nopreb^. šopke za neveste in vsa v to -troko spadajoča dela izvršujem točno. Po naročilu dostav lj.,m na dom. Cene zmerne. *1436 E. 95th St. CLEVELAND, OHIO. Stoji, stoji in bo stalo — krščanstvo. "Krščanstvo Se stoji," som zapisal. G. Molek replicira: "Da, in moharnedanstvo tudi. Ponekodi še kanibalstvo stoji." Čas baje ne dokazuje ničesar. Zopet vrže vse v eno'vrečo. Krščanstvo je bilo od začetka do danes preganjano z vsemi sredstvi, tudi g. Molek ima pri tem svoj delež; druge vere sicer obstajajo, pa se razblinijo, kakor megla, če zavejo le najlahnejši veter kakega preganjanja. That's the difference, in v tem je zelo važen zgodovinski dokaz, ki stoji. * * =5 Naprednjak proti napred-njaku. Glas Svobode je pel slavo materiel nemu blagostanju v članku : "Bog revežev,"* in trdil, da tako blagostanje že po svojem bistvu zamori vsako vero in naredi Človeka nehote za — ateista. Druge plati Glas Svobode seve ne vidi, ker bi * ske resnice se to uresničuje. O teh in enakih piše apostol Juda (10-13) : "Preklinjajo, česar! ne vedo; kar pa znajo naravno, kakor nespametne živali, otem se pogubljajo. Gorje jim; ker hodili so prt potu Kajnovem in za plačilni Bileamovo zabredli so v zmoto ; in v nasprotju Ivore so poginili. Ti so pri bratovskih poedi-njah vaših zapreke, ko se goste skup brez strahu, same sebe pase; oblaki brez vode, ki jih gonijo vetrovi; drevesa po-znojesenska, brez sadu. dvakrat mrtva, izkoreninjena. Divji morski valovi, ki iz-penjavajo lastno sramoto; zvezde tavajoče, katerim je mrak teme hranjen vekomaj." Morda bodo to smatrali za grozeiije? Pa naj. Taki so v svojem početju, kakor jasno dokazujejo listi dan na dan, radi "groženja" naj pa se obrne- ju na apostola. * * * Bo nekaj odveč. bila neprijetna in bi ga udarila. "Enakopravnost" ima v u- Iz Latrobe, Pa., se poroča v vodnem članku št. 21 \ stavek:;Prosveti št. 2o nekem socia-"Amerika je jako npateriali- lističnem shodu, ki je bil zelo stična dežela, kar je naravno,'slabo obiskan. Ko bi šlo samo ker je materielno najbolj boga-! za politično ali stanovsko orga-ta. To je v veliki meri odgovoi« nizacijo delavstva, bi tudi jaz no za silen razmah zločinstva." ,slabo udeležbo utegnil obžalovati, dasi ne simpatiziram s socialisti. Poročevalka sicer ne uspeva omenja ničesar, a znano je, da Vse ne se 'šče delavske nasprotnike v i— klerikalizmu, udriha se čez • farje, vero. . . in to vleče le pri j gotovih ljudeh. Je pač odveč, i I- napačno, zato pičla udeležba, se | * * * Slepa kura je našla pšenično zrno. Ne bo pod vsakim Vsekako je pa ako se trdi, da verstvo samo v senci revščine, gre na eno kopito. pogojem, nesmiselno, O izključenem protestant o v-skem škofu W. M. Brownu je POTREBUJEMO SO MOŽ. ki bi imeti veselje učiti se zidarske obrti. Lahko zaslužite od $12.00 do $16.00 na dan. Učimo zvečer in po dnevi. — Cene zmerne. Mi vam pomagamo preskrbeti drlo. 1322 Clybourn Avenue, Chicago. HI. To bo "cmav." Zločinstva se v Ameriki no množe. Naravno je, da skuša priti temu zlu vokom. I Pri tem pridejo cerkve in vere j v poštev, ne ravno tudi takega ! prestiža, kakor člankar v Enakopravnosti meni. temveč iz či- ______j , i - . ... . .... _w 1 zarkometar povedal nekaj res- sto moralicnega stališča. Ivato- * j • .... , „. . , ničnega. Brown je svoje sodm- liska cerkev vrsi svoio dolz- < __j-, * , v , . j . . . , J „ ke posadil v vročo kaso, ko jih nost, dasi ima pn tem silne tez- - .... , , , . . . . je uprasal po avtoriteti, glasom koče. ravno tudi od strani onih, - T1. . - . % , . , - , . . ,. - j v* j i katere ga izključujejo. Sodni- ki bi sami radi videli, da se zlo , - • „ . , ki nimajo te oblasti, ker so jo omeji in zatre. Kaj druge cer- • ... .. i j i«* i • m sami zavrgli, ko so zavrg i ed - k ve delajo, nas ne briga. Ako - Z- a \ a i Ai -. no avtoritativno cerkev. Brown mislijo, da bodo zlo odstranile - - , , , . m , , v. . . . je zašel, a zašli so tudi njegovi s tem, da zlocmstvo nekako ... , .. ., i j • . ,, , sodniki v svojih prednikih. Bil advertajsajo v dnevnih li- - ti ,- • . . .__ . : je samo bolj na krivem potu, stili, je to njih lastna zadeva. ■, . . ,-, u . , , na katerem so vsi. Veliko uspeha ne bodo imele,| ker zlo se mora prijeti pri ko- * * A renini. Zločincem se mora pri- Ali je W. M. Brown mučenik? ti do živega le, ako se more u-plivati na njih vest. Nekateri poizkušajo ali priporočajo — molitev. Tudi zna- JOSEPH CIESLAK 1815 W. 22nd ST. CHICAGO, ILL. na debelo in na drobno potrebščine za vodovode—zaloga barve—železnina in hišne potrebščine. Tudi vedno v zalogi steklo, olje in varneži i i lil ijg i ni A. Brisbane je o tem pisal. Ne zanikujem moči molitve, a samo,to bo "cmav." Ne toliko drugi, temveč zločinec sam se mora privesti do molitve. To bo pa zopet mogoče le tedaj, ako bo imel kaj vesti in vere. Za takega se dela, pa se moti. Ako je to res, kar je on učil n. pr. da ni Boga, potem bi imel sam dosledno, kakor pravi g. Molek, "zagnati škofovo palico skozi okno." Če ni Boga, tudi škofov ni treba, ni treba vere, in škofova služba ni bila a mere graft, goli "kšeft," kakor se nam predbaciva. Ako se je ... . , .'-.i SEVEDA FOREST CITČANI Vedo, da se kupi najboljšo vsakovrstno žele znino, ki se jo potrebuje bodisi pri grajenju domov, garaž ali - A. karšnegakoli poslopja, kakor tudi najboljše raznotero pohištvo po najnižjih cenah pri znanem trgovcu BEN J. E1GHH0LZER Trgovec z vsakovrstno železnino 527 — Main Street. Forest City, Pa. (T.) Drugače ni mogoče. Kjer ni vesti, tam je zlu vse na i T'* ^I™ PaliC6 stežaj odprto. Vesti pa ne mo- m leteI eelo k Posvetnemu sodre biti, kjer ni vere na višje Potem samo pnea, da bitje, na odgovornost pred nik^or ni odkritosrčen, toraj njim, na kazen za izvršen zlo- PraV noben mucenik' čin. Kdor spodkopava v narodu vero. pospešuje zločine, dasi' morda zločinov samih *ne odo-| Francoski minister financ, brava in se bori za idealne stva- Caillaux, je prišel sam v Ameri-ri. Na torišču golega materia- ko in se je gotovo nadejal, da lizma mora uspevati zločinstvo, bo vse gladko šlo. Pa ni šlo. Me-v tem se strinjam z člankar- sto biljonov je obljuboval letno nekaj miljonov. Ampak to še ni vse. Morda je upal, da bo stric Sam kar zagrabil, ker Ameri-kanci včasih zaupajo pošteno- jem v Enakopravnosti. * * * Zaušnica 1, aprila. G. Molek ne vidi nobene ža-ušnice vtem, kar je pisala Mrs.|sti gotovih evropejskih diplo-Pečjak. Marsikdo ne vidi niče- matov, ki je ni. Ateist Cail-sar o tem, kar je pač neprijet- laux je predstavnik neke klike, no. Tudi v jeseni se more člo- ki ima drugače dobro francos-veku kaj neprijetnega pripeti- ko ljudstvo v svoji oblasti. Ta ti, ako je pa to še za 1. april, klika pa bi se prav nič ne obo-pa še bolj skeli. tavljala, da bi se odtegnila dolžnostim in snedla besedo, saJ so vsi skupaj gorki ateisti, Ko bi za resničnost evange- ki se ne bojijo ne Boga, ne lju-lijev ne imeli drugih dokazov, di. Za enkrat ji ni uspelo Na-bi zadostoval za resnične is- rod je pošten, a ateistična po- kalce resnice tar, da se ponav- štenost diši po _ olju, kakor lja v današnjih dneh prav do je Glas Svobode nekoč govoril picice to, o čemur so apostoli o krščanstvu petrolejske milo-pisali ze pred skoro 2000 leti. sti, ali g. Molek govori o oljna- . udi ,.na na®>h slovenskih ti omiki, "jurišarjih" na cerkev in ver-! * * * Živ portret. t..... *