OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ bvrkjemo таакотпЈЕдв tiskovine ENAKOPR EQUALITY neodvisen dnevnik za slovenske delavce v amerik« IV ADVERTISE Ш THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commercial PzWmg of All Kind# LETO XXXVII. ^yngman Rhee pred kongresom; Rhee se pogaja ^ Eisenhowerjem je ''ON, 28. julija — Predsednik Južne Kore- žbo . Rhee je danes govoril na skupni seji spodnje senata. Pečal se je z vprašanjem komunizma na vzhodu in opozarjal ameriške kongresnike in se-]g v to, da se bo komunistična Kitajska posluževa- ^ladalje sile, zato pa da Združeni narodi in Združene rnoraj. biti pripravljene na oborožene spopade, j^v Ј6 zavzel za izdatnejšo ameriško pomoč pri obnovi Koreie D ' riki ■ Rhee ostane v Ame-" CLEVELAND, ОШО, WEDNESDAY (SREDA), JULY 28, 1954 ŠTEVILKA (NUMBER) 142 l)pf A • 1(0ђ, Včeraj je imel dolgo v Beli hiši. Te kon- ^eretice Pred! se je udeležil poleg Eisenhowerja tudi Ц tajnik John Foster Dul- opi.stil ideje o zdru-^hee je star 79 let! via^ bri anski predsednik кођ, y ^ostor Ihurchill za svoj tu_ Politr .. cilj—mir na sve-Hhee stari Syngman сЦј življenski politični bi ^ Korejo, kakršno "lovil ^^"^^'"^kance je Rhee na- ја John Foster Dulles in sta oba državnika dne 7. avgusta 1953 sklenila naelednji dogovor: Ce bi propadla mirovna pogajanja s komunisti, se bodo zastopniki obeh držav nadalje po-razgovorili, kako priti do zedi-njene Koreje, ki bo prosta in neodvisna. V smislu besedila o premirju na Koreji bi morala politična komisija Združenih narodov rešiti politično vprašanje Koreje v 90 dneh. Ta rok je pretekel in kakor znano, pretekel tudi brezuspešno. Rhee se drži te pogodbe in naj se v Washingtonu sedaj odloči s kakimi sredstvi bo Washington л; . . -- •*** v-JI, wctjctii avu- _ ~ ■ žitve. besede zahvale, ko 7 borili Z| 8 na Koreji, dajali svo- prj , ®vojo pomočjo pomagali ni p ^°yi Koreje. Rhee pa tudi , ^abil na stare očitke, kate- ге ^bin obnovil, da so Amerikanci do ђ ■" dano obljubo, da bo-pri akciji za zdru-^orejo. Amerikancem ogitai, KofpjS položaj na so zgubili korajžo. je vojaškem pogledu. Tf ge, je postavila na no- Svojo z ameriško pomočjo, ht^Vj^ armado. Rhee za- t'odv ta armada skoraj opj,g^.'' obenem pa moderno obi^gt'" Ameriška vojaška oi-Qj. sama priznava, da je ^^GMotno na Koreji, za-ki, y' so zastareli tipi le-ђа ђЈ,- ^^(itagomi obravnavajo vprašanje, da se ame-Kofg. letala umaknejo iz Oitjjj vojaško postojanko iti gjj tam pa se pregledajo Tudi gre za vpra-Kofg. ^^^ko dati armadi južne razpolago atomskega , I'olit Je. '^"8, vprašanja: Znano je pred podpisom pre-pri , "ena ■»»k ^hep„ Koreji nahajal ^^riški državni tajnik! nji dogodki na Daljnem vzhodu. ^LADNO Tako Združene države, kakor Združeni narodi so slovesno izjavili, da je njihov cilj združena, svobodna in neodvisna Koreja. Toda Dulles in Rhee sta se takrat sporazumela v tem, da ne bo nobena država uporabila enostransko orožja v času, ko se bodo vršila politična pogajanja glede Koreje. Kot povdarjeno, je ta čas pretekel in po črki bi se Rhee lahko poslužil orožja. Rečeno je namreč bilo "za časa pogajanj." Torej takrat naj ne govori orožje. Nastane zopet vprašanje kakšne bi bile splošne politične posledice, če bi Rhee udaril na severno Korejo in ali bo ta spor ostal omejen le na Korejo? Ali bo južnokorejska armada sama od sebe zmožna izvojevati si odločilno zmago nad komunisti severne Koreje in če ne? Ali naj da pomoč zopet Amerika ali ni to prvi korak v nov svetovni požar? Če vzamemo še v poštev osebnost Syngmana Rheea, zagrizenega in trdovratnega politika, nam postane še bolj jasno, da so pogajanja v Washingtonu trn jeva, otežkočajo jih pa tudi zad- ZADNJE VESTI Ostanemo v vročini. Za danes je napovedana najvišja temperatura 94 stopinj, najnižja pa (56 stopinj. Včeraj je bilo 93 stopinj, najmanj pa 58 stopinj. Ni nobenih znakov, da bi se ta vremenski položaj spremenil morda jutri. Vroči val gre nadalje iz Texasa in imajo doli na jugu 100 stopinj vročine z vlago. V aferi zdravnika Samuela Shepparda je bila včeraj tri ure in i>ol zaslišana Miss Susan Hayes. V Cleveland je prispela letalom iz Los Angelesa, spremi jena od policije. Rekla je, da je prišla na zasliševanje prostovoljno. Priznala je, da je imela v Calif orni ji z zdravnikom Samuelom Sheppardom intimno razmerje in da sta si po tem tudi redno dopisovala. Kot znano, je Samuel pod prisego vse Le okolnosti zanikal. Danes se nadaljuje zasliševanje Susane Hayes. Ali bo Izšlo povelje za aretacijo Samuela Shepparda, ali bo slučaj predložen poroti, trenotno še ni jasno. V Washingtonu bodo danes TI je važni dogodki. Predsednik Eisenhower bo imel tiskovno tonferenco, na kateri bo odgo-arjal na tale vprašanja: Kaj je s položajem na Daljnem vzhodu, v Indokini in ob kitajski obali, kjer se je streljalo na potniško letalo. Kaj je rezultat razgovorov s predsednikom južne Koreje, Rhee jem? Kako gleda na sporazum glede Sueškega kanala? Čeprav Amerika ni bila formalno pri teh pogajanjih, je bil ameriški poslanik v aktivnem ozadju. Senator Flanders pa bo v senatu zahteval glasovanje o svoji resoluciji, s katero se obsoja način kako senator McCarthy vodi preiskave v svojem pododboru. ST V ZAPADNEM BLOKU INGTON, 27. julija—| omenil tudi podporo Velike Bri- W (Јђ Л^^Ј^к zračnih inciden-, tanije in njenega zunanjega mi-^iši ^ ajski obali, tudi v Beli nistra Edena. Omenil je podporo Amerike in državnega tajnika Satno ^^shingtonu ne gledajo John Foster Dullesa. Ko je izustil imeni Velika Britanija in Anthony Eden, so mu poslanci ploskali. Ko je spregovoril imeni Amerika in John Foster Dulles, je zbornica ostala popolnoma hladna Angleški lord Beaverbrook je lastnik največjih časopisnih te zadnje dogodke, splošno ameriško zu-V^°j^Politiko. gre za predsednika je o njem trdijo, da zelo nerazpoložen. 36 premirje na Koreji. l8i2 države prvič po letu Ite. p bile v vojni zmagoval-v Indokini znači za diplomatski in vojaški i Podjetij v Veliki Britaniji. Nje-Voi^j ^tudi Amerika ni bila v j gov "Daily Express" izhaja v »listi udeležena. Komu- j štirimilijonski nakladi. Beaver- Kitajskem so prišli na i brook je bil v prvi svetovni vojni 1950 in se lahko po-so odnesli dvoje zapadne velesile, tu- iiuiu iicr stiuids M) Strciinht as \vl\en he -Sroops 10 helt> n boy'' 50th ANNtVfRSARY BIG BROTHER MOVEMENT Prijatelj Frank Lunka mi bo mogoče zameril, da delam reklamo za Kanado. V Ohio je toliko lepot, toliko raztresenih slovenskih družin, da bi jih bilo naprej treba obiskati. Tako bo rekel gospod Limka. Jaz pa pravim, .da se bova končno v zadnjem cilju oba strinjala. Vzbuditi željo po potovanju v prelepi deželi Združenih držav, tam kjer je še ni. Tam pa, kjer že obstoja, jo podkrepiti, da gremo s korajžo v božanstveno naravo. Pri tem pa ni važno ali gre za naravne lepote Združenih držav, ali pa za sosedo Kanado. Oba se bova končno strinjala v principu, da hočeva Slovencem v Ameriki samo dobro. Potovanje, ogled narave kjerkoli pa že, spada v standard življenja modernega Amerikanca, tudi Slovenca in užitki so del tega standarda življenja. Kanada je sama na sebi zanimiva. človek, ki gleda z odprtimi očmi, primerja nehote jcanadski utrip srca in gospodarskega življenja z ameriškim. Človek vidi neke razlike, pa se sprašuje zakaj so te razlike potrebne. Pa zopet lahko ugotavlja, da je geslo o enakosti pač beseda, ki se v življenju ne bo nikdar uresničila. Tudi kraji se ne bodo nikdar popolnoma zednačili, tako, da bi bilo vse eno. Razlika nas ravno mika in na potovanjih jo vidimo. Najprvo ena pripomba, ki bo po mojem mnenju precej držala. Na kanadski strani gre za umirjeno življenje, na ameriški strani za produkcijo. Že če stopimo na bregove velikih slapov Niagara, vidimo ogromno razliko med kanadsko in ameriško stranjo. Angleška kanadska stran naj s svojimi nadvse krasnimi vrtovi, cvetličnjaki, parki, sploh umetnimi nasadi opozarja človeka na kulturo, neko umirjenost in uživanje narave. Seveda vse skupaj brez dolarja. Na ameriški strani prevladuje okrutni dolar, to je, da se zanimamo za Niagaro le v tolili^o v kolikor nese. Kanadska stran je prepredena z odličnimi cestami. Ko sem bil pred dvemi leti na istih krajih, o modernih cestah še ni bilo sledu. Takrat še ni bilo potrebe. Danes so krasne državne ceste zgrajene in lepota Kanade pripomore k temu, da se v avtomobilu gibljemo kakor na majhnih valovih morja, ko se vzpenjamo in nalahno padamo pri vožnji. Nekaj je zopet gotova resnica, namreč, da kljub silnemu prometu ni opaziti na straneh teh velikih cest nobenih odpadkov, ker se tako voznik, kakor potniki zavedajo, da se vozijo po -deželi reda in čistoče. Sam sem premišljeval ali bi pustil zavitek, v katerem so bile popreje spravljene cigarete, v avtomobilu, ali pa bi ga zagnal skozi okno. Prevladal je čut naj se ne kvari čistoča narave in spravil sem ga kratko-malo v žep. Opisovanje potovanja po Kanadi naj bi bilo vzgojnega značaja. Morda bo kdo vprašal, kaj pa je s stroški ? Kanada ima pre-lestno lepe kraje, je pa preskrbela vse potrebno, da se vsak gost, ki išče gostoljubja v Kanadi, lahko počuti dobro in poceni. Slovenska družina, ki ima svoj lastni avtomobil na razpolago, dobi v kabinah krasno zatočišče. Recimo, da stane najemnina za imenovane kabine kakih najvišje vzeto $20 na teden, pa pridajmo stroške domačega gospodinjstva, ki se lahko udejstvu-Je v teh kabinah v popolni raz-košnosti, pa bomo prišli do računa, ki je za vsako slovensko družino zmogljiv, samo, da je podana dobra volja. V Združenih državah smo navajeni na avtomobilski promet. Ne mislimo, da bi kanadski za njim zaostajal. Bil sem priča temu prometu, ko so se Kanadčani vračali v nedeljo zvečer s svo- jega obiska slapov Niagara. dale^ sem slišal neko bobnenje, ki je lastno pripravljajočemu se potresu. Zemlja je bobnela, bobnela je glavna cesta. Pa sem na vprašanje, kaj se tam dogaja, dobil pojasnilo, da po kanadskih glavnih cestah (highway) odhajajo izletniki nazaj na domove, ko so se poslovili od veličastnih Niagara slapov. Bobnenje kakor ob potresu. Promet, ki zajezi člo" yeško domišljijo, kako se giblje-jo ljudske množice, natrpane v modernih prevoznih sredstvih, ^udi Kanada napreduje! Zelena Kanada nudi odpočitek utrujenim očem in utrujenim možganom. Zeleno na levi in na desni. Mir* no življenje kamorkoli pogledaš-Lepote Kanade so divne. Od pi'* jateljev sem bil opozorjen na kanadska jezera. Jezero Simcoe J® svetovno znano. Nehote sem se spomnil na alpska jezera s čudovito okolico in s čudovitimi odsevi te okolice v vodi. Trenotno sem mislil, da gre za ime po kakem indijanskem plemenu, sem se kasneje poučil, da gre ^а ime angleškega governerja ist®' ga'imena, po katerem je dobilo ime tudi jezero. Pa pojdimo dalje. Jezero pri jezeru, malo P'"' velikem in obratno. Skoraj P""®' sega človeško domišljijo, če se znajdemo na kraju jezera Wasa* ga, kjer je plaža posuta s pravo mivko, dolga celih devet milj-kjer ob tem obrežju promeniraj^ avtomobili in kjer ob lepem sončnem nedeljskem dnevu uživa kopanje, kakor tudi naravo celih sto tisoč ljudi!! Človeka zanimajo v Kanadi tudi socialno družabne razmere-Z materialne strani se lahko trdi, da je plača povprečnega kanadskega delavca dolarjev 50 na te* den. Delavci hočejo imeti lastno streho. Hiše so na prvi pogl^® cenejše kot pa v Zdr uženih državah. če pa zračunaš vrednost komforta v hišah v Ameriki, vidiš, da so Amerikanci tudi ko grc za standard bivanja, veliko boljšem. Če bi imeli Kanadčan^ vse to kar imajo Amerikanci, kanadske hiše z notranjim kom* fortom stale vsaj toliko kot one v Ameriki. Človek pa pri potovanju -P" Kanadi le obstane pri pogledu kanadska stanovanja. Gre za zH' nanjo obliko hiš, katerekoli vrst® že. Preprosti delavec gre za tem, da stanovanjske prostore cio^ bolj skoristi. Računa kakor sta* rokranjski penzijonist, da mu izplača hišo" najemnik, tudi dva po številu. Luknja pri nji, toda vse bo plačano. S stali šča stanovanjske politike pa med Kanado in Združenimi žavami le velika razlika. V AmC' riki absolutna prostost, tudi ko gre za izbiro zunanje oblike b®' doče hišice. V Kanadi so druga^' ni predpisi. oGtove četrti so zidane po kopitu, gotove zopet P® drugem. Padlo je v oči, da kaH" nadska oblast dovoljuje stanovanja celo v kleteh, samo, da so prostori izdelani kakor je prcd' pisano. V Ameriki so, kolikor J® meni znano, stanovanja v kleteh nedovoljena. Kanadska tradicija družabne' ga življenja posnema angleŠk«; Amerikanca večkrat moti. ZakaJ naj se pivo toči samo med 12 i" eno uro ter nato šele zvečer? 2»' kaj ne bi imel zakonski par do' stopa v isto gostinjsko sobo i" mora iti žena ločeno vstran o« svojega moža, če naj použije ca-šo piva. Toda Angleži so znani ^ svojih tradicijah in ta tradici]® jih v gotovem oziru tudi di ži po' konci. (Dalje prihodnjič) Ooln th* €ROUND OBSERVER CORPS CALL CIVIL DEFCNSl ENAKOPRAVNOST OPOMINI S'mAN 8 na potovanje v staro domovino preteklo leto Piše JOSEPHINE ERJAVEC. Joliet, Illinois Romanje na Šmarno goro in drugi doživljaji (Nadaljevanje) ta dan, se odpravimo sem imela, od kar sem f-jubljano, da obiščemo PrihM Ogovorimo se za Рћ z bratrancem ® Lesjakom in Minko Sko- S®ro ћ tudi na to malo цјЈјЈ^ ^siravno je pripekalo ne- Ved park ter začnemo gled ° "avzgor. Od daleč za-^^■^0 malo cerkvico, posve-oied 5'^' Obiskovanju, nato pa občudujemo male zgrajene med jg kJ . bratranec pojasnu-3® ob ° ™ kedo tam. Bila j potu dolga klop in tu se Ш ^^a se malo ohladimo Vfh° P°^Uemo. Nadalujemo do inke pridemo do cerkvice, čila že potrebni okrep- ''očin! že poldne, ga na- l(j ^ gostilni na vrhu Rožni-se usedemo k mizici in ђј Ljubljano od te stra- jj je Ljubljana krasna od leč c[ zagledam od da- Pok ^abriko, kamor je moja ^fsto ' ■ zahajala dolgo Tu »Рагцј. 'to let pa tudi Sedf-; P'^Gdno se je poročila. Грђ ^uui mnogo deklet in ko_^®® ,^edno pohaja v to fabri-Чје ^ ^^■služijo za svoje življe- Тц v Па vrhu Rožnika mi poka ^watro^.. , kati ^tranec krasen kip Cankar- p . ^^ega sem takoj filmala. gremo navzdol in zač-da]; '^ti načrte še za naše na-g. ° bivanje v Sloveniji. tam v Jugoslaviji že pa še nam ni bila "»est obiskati glavno Mili smo se zgovorile z obiščemo tudi ta del Ker je ona imela ^ Beogradu, ji piše, da U( se torej v Ljubljani in na vlak ob pol osmih čagj "^to se začne vlak po-'litre nato pa čim t)eji Tu na vlaku smo v ku-z Mili opazovati naše Bile so nekatere uči-Ča]g . Beograda, ki so se vra-Žilg ^sriza, kjer so se udele-Zajjj, ^'^^^rence. Kmalu smo vse fatiQ prihodnje jutro za ijstg'. ° nekateri še spali, se v Zagrebu. Nekateri li ђ ^rugi, kateri smo ime-k viai,^^ ^ti v Beograd, samo bi opazovali Zagreb. Ako 'ago , več časa na razpo- greb',- ■ ^ tudi mi ustavili v Za-Od kat Grega se spominjam še iti smo se tam mudili, Tod- ^a-ko je to mesto krasno, v^a. t)ft ол • сце Qj^ ^ mmutah se vlak pri-bujjj ^Uevati postaji v Zagre-y «0 nadaljujemo našo pot. fprispemo ob šestih lika h daleč zagledamo ve-tirugg apartment poslopja in ^ vlaj^ '^^'ssne stavbe. Komaj na postaji, že za-starega znanca, konzula v Chicagi, "^^Pfoti '^^ca, ki nam je prišel .'■ ""G ravno tako zgodaj Wl je potrudil, da nam je Stiio j v vseh ozirih. Ni- rezervacije za hotel, ^ifal kaj hitro skoman- ®fe(3j g "otelu Moskva, ki je v кгајц ®°Srada in v pripravnem 'jai 'Vsak ogled mesta. Pe-J® zajutrek in nato *^0 načrte—kam gre- ^^ђе! jg kam drugi dan %Q Se ^^P načrt, s katerim Па1ђ strinjali. Povedal je, ko Se L ° razpolago celi čas '1 hočg naudili v Beogradu ^^^rišk ^res- pokazati po ° ^ real good time." Moravec, še dobro zna јјс 2a -J ' seveda bilo to vese-Ronita, ki sta ga ^ili J X svoji sredi. Medve z smo pa šle za s naše stvari v ^ odstiani, da nam ogled po mestu, pa Mili pokliče svojo svakinjo, da pride tudi ona k nam. Ko začnemo turo po Beogradu, sem omenila Jožetu Mora vcu, da bi rada najprej uredila neko privatno zadevo z ameriškim konzulom. Takoj me je peljal tja, rekoč, da me počaka zunaj. Prišedši v poslopje ameriške ambasade, vprašam za gotovo osebo po angleško—na moje začudenje pa vidim, da je tam zaposljeno, večina osebje—srbski domačini, ki so znali malo angleško. Ven pride druga višja oseba, kateri razložim, kaj da želim. Pove mi naj se usedem dokler ne pride po mene. Tako tu čakam in čakam. Čez čas pride nazaj in mi sporoči, da osebe, katero želim videti, ni ob tem času v uradu ter naj pridem popoldne. Tako sem se poslovila. Jože Mo-ravec me vpraša, če sem uredila zadevo. Povem mu, da ne, in da sem bila kar malo nejevoljna ker sem morala tako dolgo čakati na odgovor, tem bolj, ker je to bilo v ameriški ambasadi. Rekla sem mu, da se tako počasi kretajo tukaj, kakor v kakšnem drugem uradu v starem kraju. Zasmejal se je g. Moravec moji pripombi ter rekel: "No, so se že vaši Amerikanci navadili našega načina življenja." Ko je bil Mr. Moravec v Chicagi za konzula, se je že navadil hitremu kreta-nju po naši ameriški navadi. Peljal nas je, da vidimo razna zgovodinska poslopja ter razvaline zadnje vojne, ko so ob Veli-kinoči Nemci pridrveli nad Beogradom s stotimi zrakoplovi in v par urah uničili cele "bloke" poslopji in na tisoče in tisoče ljudi. Z grozo sem vse to opazovala. Na drugem delu Beograda sem tudi videla, da se je velik del razvalin že popravilo, ker Beograd je zelo moderno mesto, čisto, in ima lepo lego. Razni kraji, kjer nam je razkazoval, so mi znani še od leta 1938—toda vse eno sem si rada še enkrat ogledala te lepe kraje. Jonita in Ronald sta pa vedno ponavljala "So, This Is Beograd the Capital of Jugoslavia!" Trgovine so tako moderne kakor v kakem ameriškem mestu. Do-aiš tam kaj hočeš in tudi cenej še kot V Ljubljani. Bilo je že poldne in gremo kositi. Tu so bili pa še bolj počasni s postrež-30 v restavrantu kakor v Ljubljani, ampak je jed zelo okusna in poceni. Popoldne, ko se vidimo ponovno s svakinjo Mili, se gresta Ronald in g. Jože Moravec kopati—nato je pa že bil čas, da gremo ponovno v ameriško ambasado, kjer sem imela namen, da svojo zadevo uredim. Sedaj je pa že šlo vse bolj hitro. Z Jonito vstopim na dvigalo, katero je imela v službi "elevator girl"— Amerikanka iz Texasa. Zelo nas je bila vesela, ko smo po angleško med sabo govorili in tudi ona je začela praviti, zakaj je tukaj. Da je že osmt mesec In da se ji zelo dopade. Nato po dolgem hodniku že od daleč zapazimo urad, katerega smo iskale. Ko vprašam za osebo, takoj dobim prijazen odgovor In mi uredi vse potrebno, kar sem želela. Tukaj v tej sobi so bili sami Amerikanci, ki so nas bili zelo veseli in smo se pogovarjali o "the Good USA." Bili so zelo prijazni in postrežljivi, hoteli so vedeti, kako dolgo bomo še ostali v Beogradu in kako se nam dopade tukaj v splošnem. Govoriti znjimi se mi je zdelo, kakor da sem doma v Jolietu. Ko se poslovimo, mi še rečejo: "We hope to see you here soon again." Torej, moja zadeva je bila rešena, in predno gremo iz poslopja, nas ustavi gotovi uradnik, ter prosi, da vstopimo v prednjo sobo. Tu nam podajo njih register, da se vpišemo. Pojasnili so nam, da radi imajo imena Amerikan-cev ter tudi od kraja, od kjer prihajajo, za svoj seznam. Načrt, kje bomo kosili, je bil narejen. Predlagana nam je bila restavracija, ki je izgledala kakor vojaška trdnjava "fort," ker je obzidana od vseh strani. Strinjamo se stem, in Mili takoj pokliče sorodnike kje se bomo dobili ta večer. Ko dospemo tu, si izberemo mizico, kjer se je slišala godba, in bil krasen razgled po Bepgradu. Pridejo še drugi, katerim smo bili predstavljeni, in tako nas je bilo veselo okrožje. Na poti domov smo se še ustavili v lokalu, kjer so imeli program, nakar smo se poslovili za prvi večer. Drugi dan zjutraj nam je g. Moravec že preskrbel vozne listke za v Sarajevo, kakor sem mu naročila. Nas je že čakal avtomobil, da smo si zopet ogledali Beograd. Pot nas je vodila po ulici, kjer smo videli jugoslovanski parlament, nato ambasade Francije, Anglije in mnogo drugih narodov po isti cesti. Zdelo se mi je, kakor da bi bila v Parizu, ker so ulice tako slične z drevoredi. Omenila sem, da se na Oplanec nočem peljati, ker nisem pozabila naše vožnje pred 15 leti, ko smo se peljali po tistih hribih s tako veliko brzino okrog ovinkov, da sem mislila, da nikdar ne pridem živa navzdol. Voznik je bil malo vinjen in ni nič gledal, kako vozi. Radi tega me je vedno strah iti na hribovita pota. Ampak, če pomislim, smo bili napravili enaka hribovita pota ko smo se vozili to pot po francoskih alpah,, bili smo na visokem in ceste so bile ozke; nato po švicarskih alpah, ki so bile takoj boljše, po avstrijskih, ki so bile zopet ozke, samo daje naš voznik lepo in previdno vozil, med tem ko mi je oni pred 15 leti ostal v strahu ih v živem spominu. (Dalje pilhodnjlč) Coprnice v Raduljah "Dolenjski list," ki izhaja v Novem mestu, je nedavno priobčil sledečo coprni^ko zgodbo: Če bi zapisali pripovedko, ki bi imela 'kaj verjetnosti vsaj v ljudski domišljiji, bi morali začeti takole: "Bilo je pred 350 ali več leti, ko so v tej in tej vasi coprnice zavdajale živini, se vozile ponoči na metli in počenjale druge vragolije ter bile strah in trepet mirnih vernikov ..." Ker pa hočemo zapisati nekaj besed o podobnem dogodku, ki se je do-godil v dvajsetem stoletju, v dobi priobrazbe gospodarstva in ljudi, ko je od sežiganje zadnje coprnice poteklo nekaj sto let, moramo začeti drugače. Od adventa do velike noči mladi gospodinji na številki 18 v Raduljah pri Šmarjeti kokoši niso prida nosile jajc. (Ne, vemo, komu jih nosijo v tem času). Imela je tudi druge težave v gospodarstvu, katerim skupaj' z možem nista znala najti pravega vzroka, dokler mlada ni nekoč zasumila: Veš, tale in tale je "coprnica," tam na številki 55 ima svojo domačijo. Ta je kriva vsega, saj še v cerkev ne gre, ker jo je sram." To njeno domnevo je potrdilo še naključje, da je nekega jutra našla krog svoje domačije raztreseno koruzo. Nihče od domačih jo ni raztresel, zato je sum spet takoj padel na sosedo "coprnico," ki je hotela s koruzo zavdati kokošim, da bi še manj nosile jajca. Z velikim trudom in s svetim strahom v očeh je gospodinja pobrala koruzo in jo vrgla v peč. Stem je bila baje njena čarodejna moč uni-čena, kajti po prepričanju vašča-nov te vasi, samo ogenj lahko "nevtralizira" zločestni coprni-3'ki naklep. (Ob neki priliki so v isti vasi žanjice našle na strni-šču jajce in gospodar je takoj prinesel kup dračja ter ga zažgal na jajcu, in glejte ter sti-mite, prav takrat je baje prišel mimo tisti coprnik, ki je, seveda iz zločinskih naklepov nastavil tam jajce, ker ga baje zažiganje njegovega coprniškega objekta hudo boli. Tudi to se je dogodilo v Raduljah letos.) Pod vplivom trdnega prepričanja (!) je Y coprnije verujoča ter od njih "oškodovana" gospodinja iz številke 18, zabrusila v obraz gospodinji na številki 55, da je "coprnica," ker ji povsod dela škodo. To svoje prepričanje je izrazila že poprej tudi pred svojo taščo in ji še potarnala, češ da nima sreče pri hiši, ker ima vse zacoprano od te coprnice, ki niti 'k maši ne gre, ker jo je sram. Dozdevna "coprnica," v resnici Marija Pelko iz številke 55, je šla tožit Marijo Pelko iz številke 18. V coprniški spor sta bila potegnjena še moža obeh, oba aktivista iz NOB. Coprniško zadevo so najprej razpravljali na občinskem ljudskem odboru v Šmarjeti, potem pa še dvakrat na sodišču. Ker je bil v zadevo pritegnjen tudi advokat in zaslišanih več prič, je copmlja požrla nekaj tisočakov. Marija Pelko iz št. 18 je bila obsojena na 200 din pogojne kazni, mož pa na 500 din pogojne kazni, ker je klevetal moža Marije Pelko s številke 55, oba skupaj pa morata plačati vse stroške in še 200 din povprečnine. Ne vemo, če bosta aedaj Marija Pelko in njen mož iz številke 18 tudi smatrala, da ju je ta kazen zadela po krivdi kakšne coprnije? Kdaj bodo ti srednjeveški mračnjaški nazori v Raduljah in okolici izgubili plodna tla? Kdaj bodo ljudje nehali verjeti v take najbolj bedaste stvari, ki povzročajo med njimi smrtno sovraštvo in so huda ovira za napredek, obenem pa kažejo neverjetno zaostalost prebivalcev teh vasi. —NEW ERA, glasilo ABZ ТШ LETA Z JADRNICO PO MORJU Francoz Marcel Bardiaux se je oktobra 1950 z majhno jadrnico lastnega izdelka odpeljal iz pristanišča Le Havre na širno morje. Jadral je cela tri leta, te dni pa je prispel na Auckland na Novi Zelandiji. Na vožnji proti Riu de Janeiru je doživel štiri hude viharje, ki so njegovo jadrnico hudo zdelali, t&ko da jo je moral več dni popravljati. Bardiaux pravi, da je bil najlepši del njegove naporne in nevarne vožnje ob divji jugozahodni obali Cila, kjer segajo velikanski ledeniki naravnost v morje in kjer je več krasnih f jordov kakor na Norveškem. Tu je zašel med ledene plošče in s hidroplani so ga več dni zaman iskali. Naposled je srečno prijadral do Valparai-sa, kjer je moral ostati šest mesecev, da je svojo jadrnico toliko popravil, da je vožnjo nadaljeval. AMERIŠKA IN EVROPSKA OZNAČBA MER Pri čevljih je razlika v označbi 32^ do 33 točk, iki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih. Na primer: če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7, št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11. Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št. 6, št. 37 št. 5, št. 36 št. 4. Ženske obleke: št. 40 je ameriško 32, 42 je 34; 44 je 36; 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere. * Pri moških oblekah pa se začenja v Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 45. (Se vrti med 10 11 točk razlike.) * Približna metriona dolžina po ameriški meri; 1 centimeter — 0.3»37 inča. 1 meter — 3.2088 čevlja ali 1.0936 jarda. 1 kilometer — 0.6214 "statute" milje oziroma dolžina milje, sprejeta potom zakonodaje. 1 kilometer na vodni površini je 0.5369 "nautical" milje. Enako je pri deklicah drugačna evropska mera. Št. 38 je DELO DOBIJO ŽENSKE DEKLE, KI JE DOVRŠILO ŠOLO, DOBI DELO V PISARNI. Naslov se naj pusti v uradu tega lista. HIŠE NAPRODAJ Slovenska družina išče stanovanje s 5 sobami; (2 spalnici) od Lake Shore Blvd. in E 185 St. Dva mirna otroka, stara 8 in 15 let; oče je zavarovalninski zastopnik. Plača se do $85 mesečne najemnine. Kdor ima za oddati, naj blagovoli pusti naslov v uradu tega lista. HIŠA NA WESTPORT AVE. od E. 200 St. Lep 4'/j-sobni bungalow; klet pod vso hišo, gorkota na plin, garaža in dovoz. Zagrajen jard zadaj. Cena $15,500. Za podrobnosti se obrnite na KOVAČ REALTY 960 East 185tli St.—KE 1-5030 ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16; 44 je 18 in 46 je 20. * Moške srajce: št. 35 je ameriško 13 in pol; 36 je 14; 37 je 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 in pol; 40 je 15%; 41 je 16; 42 je 16 in pol in 43 je 17. Zastopniki *%nakopravnosti # Za St. clairsko okrožje: JOHN REN KO 1016 East 76th Sfrcet UTah 1-6888 e Za collinwoodsko in euciidsko okrožje; JOHN STEBLAJ 17902 Nottingham Road IVanhoe 1-3360 e Za newburSko okrožje: FRANK RENKO Diamond 1-8029 11101 Rever« Avenu« RAZNO SLOVENKA želi dobiti naročila za kuho in pečenje peciva za svatbe, zabave ali veselice. Ima tudi pomočnico. Pokličite Ml 1-3630 Za finejic in najnovejše mode, čisto volnene Suknje, (Plašče) Suite, (Kostume) štev. 8 do 44 ali garantirane Kožuhe direktno iz tovarne, po nižjih cenah kakor na kateri razprodaji, na Will Call. se obrnite z zaupanjem na: Benno B. Leusfig-a 1034 Addison Rd., EN 1-3426 CENE SUKENJ DRUGJE $55.00 do $149.00 PRI MENI SAMO $42.00 do $100.00 PREDELUJEM Ш PRENAVLJAM kuhinj* in kopalnice ler napravim lep# rekreacijske »obe. Vlagam aifaltne pode in itene obijem x vsakovrstnimi ploščicami (tiles). Dobro, zadovoljivo delo po zmerni ceni. Vprašajte za proračun. STANLEY DOLENEC 19870 OHMISTON AVE. KE 1-6597 DOSPELA SO DOLGO PRIČAKOVANA NOVA VINA: Laški rizling, sladki refoško in srbsko vino prokupac Narodni domovi, gostilničarji, trgovci in prijatelji dobrega vina— takoj naročite po vaši želji in okusu. Poleg omenjenih vin imamo vedno v zalogi še sledeča vina; Šipon, traminec in silvanec iz ljutomerskih goric., rizling iz Haloz, kraški teran, kabernet in modri pinot iz Slovenskega Primorja. Hvala za pretekla naročila. Drenik Beverage Distributing, Inc. EUCLID, OHIO 23776 LAKELAND BLVD. » JOHN DRENIK. predsednik. Telefon RE 1-3300 / Alec sspii can M safe on my M.. butYDU hav6 only ONE liie" Wont to join four million unlucky folks? That's how many were injured or killfed in one year in home accidents. They tripped over toys, on the stairs or in the dark. Caught their heels on loose boards or torn rugs. Keep your home a safe place and remember... BE CAREFUL.»»Им tlfe ум lave may be your ownl An effltlel ijubllt »elvic« m»inifle pre. t>ors«l by Th»'Adv*rtiilnj Ceunell th coop, •ration with th( NatteMil Sef«ty Council. Sponsored in tht interesi of home lafeiy by ENAKOPRAVNOST STRAN 4 ENAKOPRAVNOST f I«! ZAPRTA VRATA' I SPISALA JULIJA BRACIC (Nadaljevanje) Kakor v sanjah sta hodila vso dolgo pot proti domu. Lucija se konec. Tako lepo ji ni bilo še ni-je bala samo, da je bo prekmalu koli. Z njima se je pomenkovalo nebo z mescem in vsemi zvezdami, ki so bile vsako minuto svetlejše in zgovornejše. Objela bi bila tisti večer to dobro nebo in CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 REAL ESTATE FOR SALE HIGHLAND PARK — Offered by owner, English* brick 2 story, 3 bedrooms, 3 baths, large living room, dining room, recreation room. Near school and park. Many extras. Must see to appreciate. Under $30,000. $6,000 cash down will handle. Highland Park 2-8945 for appt. BY OWNER — 3 large bedroom brick veneer, ranch home. — $14,500. Immediate possession. Fllmore 4-6562 1831 N; 20th Ave. Melrose Park Hts. LEAVING STATE. Immediate possession. 5 room brick residence. Tower entrance. Sunken living room with natural fireplace. Cabinet kitchen, cedar panel basement. 1 Vi. baths. On beautiful landscaped lot. Garage. By owner. $22,500 or reasonable offer. 1624 Wesley Ave*. STanley 8-7355 OWNER SELLING — Attractive . 6-year old 6-room home; 2 large bedrooms, basement, block to new school; near transportation; paneled family room, 1st floor. $17,500. Lombard 3938 STICKNEY — Lastnik prodaja 4-sobiio zidano hiša; % tone Vor-nado nap^va za umetno prezra-Cenje; "tile" kopalnica; avtomatična gorkota na olje; kabinetna kuhinja; preproge od stene do stene. Koolvent "awnings," zaprt porč. Garaža za 2 avta. $16,000. G Under son 4-4124 ZA TAKOJŠNJI PREVZEM — Zidan bungalow s 5 lepimi, prostornimi sobami. Kuhinja s kabineti. Fornez, zmrzovalnik, avtomatični stroj za pranje in sušenje. Preproge, "Draw Drapes," lepa lota. Garaža za dva avta. Dajte ponudbo. Pokličite ME 7-2353 NORTHLAKE — Lastnik sam prodaja hišo za eno družino; 6 sob; polna klet, - kuhinja s kabineti. Zimska okna in mreže. "Servel'' hladilnik, fornez na plin. Preproge od kraja do konca. "Cornices" in razne druge posebnosti. Velika splanirana lota 50x150 nasajena s sadnim drevjem. Mnogo zabave za otroke. Garaža za dva avta. Dober nakup. Tel. Fillmore 5-0764 kar naprej poljubljala veter, edino pričo svoje lepe ure, ki jp nosil Rokove besede in njene pritajene vzdihe prek zaledenelega polja. Sladka bolečina jo je grela na dnu srca. Obstala bi, ne, legla bi na to velikansko, z belim posuto posteljo, zamežala in prav počasi, požirek za požirkom srkala to čudežno roso, ki diši lepše kakor rožmarin in bre-žuljka. Obstala sta ob potočku, kjer se križajo poti: proti Žabljeku in Dolgemu vrhu. Lucijo je zazeblo, da je šklepetnila z zobmi, šibka in drobna je skoraj kar izginjala poleg Roka, ki je bil tudi majhen, vendar pa močan, širokih pleč. Chicago, Uh WANTED TO RENT RESPONSIBLE Couple, 2 children, need 4-5 room heated apartment. Good location N.W. Moderate rental. Mulberry 5-7824 RESPONSIBLE Trucking Supervisor, wife, 1 child, need 2-3 bedroom unfurnished house or duplex. W. or N.W. Moderate rental. CLiffside 4-1400 — Berry BUSINESS OPPORTUNITY Look — Wonderful Buy — BEAUTY SALON in Brookfield. Good clientele. Established over 25 years. See to appreciate. Best offer. HUnter 5-8608 No Competition — GROCERY STORE - DELICATESSEN for sale. Fully equipped and stock, bakery included. Low price. PAlisade 5-9175 Good Buy — CONFECTIONERY STORE — Good chance for right party. Good going business. Near 2 schools. LAkeview 5-9862 GROCERIJA in MESNICA NAPRODAJ — Trgovina in oprema v izvrstnem stanju. Kitchenette. Mesečna najemnina $33. Se mora prodati. $1,500 v gotovini. Pokličite DAnube 6-9335 TRGOVINA z opremo za restavracije. Z modelom za razstavo. Kombinacija, ki prinaša dober dohodek skozi celo leto. 50 milj severno-zapadno od Chicago "Chain O' Lakes" okolica pri Round Lake parku na prometni glavni cesti. Zalaga restavraterje na 25 milj daljave. "Cena $25,000. Kompletno poslopje oddano v najem. Pišite lastniku E. R. Edwards, 21-212 E. Main Round Lake, m., tel. 6-8937. "Konec!" je grenko spreletelo Lucijo. "On bo šel po oni stezi tamle, jaz pa po tejle tu. Kako da se ne domisli, da me bo samo strah iti dalje po tej samotni poti in še skoz gozd?" Tak se je približal dekletu. Prijel jo je za trepetajočo roko, primaknil se ji k obrazu in se ji zagledal v oči: "Pa reci, Lucija, če ni res, da laže hodita dva kakor sam! Vsaj ne zaideš, ker dva para oči le bolje vidita kakor eden." "Misliš?" je zinila, a to ni bilo, kar je hotela reči. "In tudi to mislim, da bi bila kar se da pripravna gospodinja za Lapornikflv grunt." Prav ob sebi je začutila njegovo naglo dihanje in prej ko se je utegnila začuditi, se je fant nagnil še bliže, jp trdno uklenil roke in v prihodnji sekundi se je vroč dih preselil z. njegovih ustnic na njene. Luciji je zastala sapa. V glavi ji je zašumelo, zatučalo. Kakor bi se nekaj velikega, trdnega podiralo, obenem pa bi preko tega starega, preživetega, vihari-lo novo, silnejše, lepše. Hkrati jo je obšel strah, ki se je večal z vsako minuto, ker je rasel iz nje same, in se vzpenjal v grozo. V tej blazni mešanici nasprotujočih si čustev je naglo iztrgala roko iz njegove in se mu izmaknila. Rok je molče stal in gledal za njo. Nato se jfe zasmejal. Na ves glas. Lucija je odbrzela dalje in njene stopinje so hrustale po za-mrzli travi. Rok je zavriskal iz polnega grla. še enkrat. In čez čas tretjič. Potlej je vtaknil roke v žepe in žvižga je odšel na žablješko stran. Precej daleč je že bila Lucija, ko se je ozrla. S težavo je še razločila iz teme znano senco. Obstala je. Srce ji je tolklo, da si je morala pritisniti roko pod ogrinjalko. šele tedaj je videla, da je vsepovsod krog nje tema. Tistih nekaj zvezdic je tako slabotno mežikalo, da ni bilo vredno besede. In še v tistih nekaj zvezd se je zagnal oster krivec, kakor bi jih hotel sklatiti na zemljo. Hkrati se je živo zavedala: domov se vrača, k Zormanovim, čeprav se je bila zjutraj napravila v službo in v Maribor. A za to zdaj ne gre. Gre le za ono drugo, česar ji je polna glava. Ni vedela, kdaj je prešla domači gozd. Ustavila se je šele nekaj streljajev nad hišo. Ni se ji zdelo iti dalje. Ko pa se ji prav za prav nikamor ne mudi. Kadar bo prišla, bo prekmalu. Sedla je na širok smrekov štor ob poti. Bil je ves poledenel, a Lucija ni čutila mraza. V sencih ji je klju-valo, v prsih razganjalo, hromilo ji vse ude. Vendar je z vso to nedopovedno trudnost kipelo iz nje sladko, komaj sluteno: "Morebiti se mu je zares zazdelo, da bi bila pripravna za La-pomikov grunt." Drhtavica jo je spreletela. Zamežala je, da bi mogla v temi bolje razmisliti. Da, morebiti, človek bi ne mogel nič BRIGANCE Scoops the Used Car Market LOOK! BRAND NEW 1954 BEL-AIR 2 DOOR $1S9S — All Taxes Paid — All Models and Colors — Immediately Available Chicago Ave. at Austin Blvd., Oak Park, Illinois Open Evenings. Open Sunday — AUitin 7-8826, Village 8-5211 reči. Rok je bil z njo ves dan povsem drugačen, kot so dolgo-vrški fantje. Ona pa mu je na koncu tako grdo ušla. A ni mb-gla drugače. Res ni mogla. Bilo je tako čudno, nepričakovano — "Ko bi mu ne bilo nič zame, zakaj bi me bil poljubil! Ni bilo čuti, da bi Lapornikov vlekel dekleta za nos. Če pa misli zares, moj Bog, če res misli--- Lucija ni čutila ne noči ne mraza. Sanjala je. Dvoje črnih oči je živelo sredi teh sanj. Tedaj je na lepem začula neko hihitanje. Sprva plaho, a vedno glasnejše. Nekje se je najbrž utrgalo iz teme ali iz šumečih smrek nad njo ali iz nje same, kdo bi mogel to vedeti. "Govori, kakor bi žago pilil, hihihi!" Kos temne noči se je odkreh-nil in se splazil v Lucijo. "Samo poglej se. Lahko postaviš kakor piko na i, da se Lapornikov ne bo ženil pri Zorma-novi Luciji.'' Kos temne noči je v Luciji rasel, hotel je prepreči vse kote. Dokler je ni od tam pregnala mladost. "Resda nisem lepa in ne znam govoriti kakor drugi ljudje, a on ne bo gledal na to. Rok da največ na pridne roke, saj mi je pravil, in na pošteno ime." In Lucija je nehote sklenila raskave dlani: "Bog nebeški, ki si dober! Da bi se mi ne sprevrglo in ne spake-dralo to lepo današnjega dne, očenaš---" V trdi temi je pritipala do vrat domače hiše in vstopila. Tiho se je zavlekla v hiško, kjer se je preoblekla. Nato je prišla v hišo in obstala ob peči. Nekaj kratov je pobožala si^etle zelene pečnice "—sveti Florijan z golido je bil vtisnjen v vsako—in si pogrela premrle prste, potlej je zlezla na peč. Ko je pozneje prinesla Ana večerjo na mizo, se je na peči potajila, ko da bi spala. Nihče je ni nič vprašal, ne brat Jernej ne Ana in še oče'si ni upal drezati vanjo. Samo Ani so nekaj kratov privoščijivo zablisnile oči, a ko ni našla pritrjevanja v moževem resnem pogledu, jih je še sama sramežljivo umaknila. Drugo jutro je zadela Lucija na glavo škaf s plenicami in ga odnesla k potoku, da jih izpere. V nedeljo po tistem se je Lucija mnogo dalje obračala pred ogledalom kakor druge krati. Svilena ruta ji kar ni hotela stati, kakor bi jnorala. Ko se je vračala iz cerkve, je opazila v gruči fantov tudi Roka. Srečala sta se s pogledi in oba hkrati zardela. Ona je odšla s sosedovo Meto, on pa s svojo družbo. Potlej se je mimogrede izpeljala zima iz doline in svet je oze-lenel. Tedaj se je nekega deževnega dne oglasil pri Zormanovih Lapornikov Rok. Obstal je pred vrati in zaklical v vežo, kjer je pometala Lucija: "Ali te je zima vzela, ka-li, da te ni nič na spregled. Pokaži se no malo, Lucija, da bom videl, če se te še držijo vse kosti!" Dekle se je prijazno nasmehnilo: "Stopi, stopi v hišo, da te ne bo zunaj dež razmoćil!" "Ne boj se zame, dekle! Meni dež ne more do živega; se mu znam ogniti,-hodim kar med kapljami." A so ga le spravili v izbo. Mladi Zorman je pritresel polič vina, Ana je odprla miznico in vzela iz nje načet hleb kruha. Prisedel je tudi oče Simon. Ni kar tako, če pride v hišo Lapornikov z Žab-Ijeka. Trden grunt je to, trden čeprav ne največji, in na dobrem glasu. Zmeraj pridelajo dovolj zase in ob dobrih letinah jim še ostaja. Tudi gorico imajo dobro, njihov vinograd v Kameniku meji na Zprmanovega. Pogovor je tekel o vremenu, letini in živini. "Viš me, cepca! Kmalu bi bil pozabil, po kaj sem prav za prav prišel. Mati so mi naročili, naj poprosim za tisti semenski fižol, ki sta se zanj že z Ano zmenili. Te vrste ga pri nas nimamo, a se dobro obnese, pravijo." "Izbranega še nimam, a ga bova v teh dneh." Ana je iskala z očmi Lucijo na njenem prostoru ob peči, kjer je prej šivala, a je ni našla. "Bom že rekla Lu ciji, ki mora tako drugi teden po opravkih ,na Žabljek, da vam ga bo spotoma prinesla." "Naj bo tako dobra. Mama težko hodijo, noge jih kar ne drže prav," je rekel Rok. Lucija se je mudila v kuhinji. Nalašč ni hotela v izbo; bo vsaj videla, če jo bo kdo pogrešil in jo poklical. A se vsi drže, kakor da bi ne bil prišel Rok zavoljo nje, Lucije, ampak zavoljo onih notri. No, pa to bo še videla. Sedla je na kuhinjski prag in čakala. Nazadnje so se le odprla vrata. Lucija je planila pokonci in si dala opraviti pri svinjs'kem kotlu. Rok je stopil v temačno kuhinjo. "Pridna si, Lucija. Kar naprej delaš in delaš." "Moram." Dekletu je pohvala dobro dela. Z veliko kuhalnico je drezala v kotel, čeprav ni bilo nič potrebno, ker je svinjska kuha že zdavnaj od vrela. Potem si nista vedela reči nobene več. Fant ji je kmalu dejal: srečno! in odšel, njej pa so na-vrele solze v oči. "Tak tako hodijo k meni v svate." Ob tednu je vzela vrečico s fižolom in, se odpravila na Žabljek. Lapornikova jo je sprejela na moč prijazno. Prinesla ji je kruha in vina in še gnjati je nareza-la. v vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slo-' vencev, bi morala dohajati Enakopravnost Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti "škoda, da ni Roka doma', bi se kaj pomenila. A ga je spet neslo po kupčiji. Za kravo se pogaja nekje na Vrholah." "Saj je vseeno," je menila Lucija, a je vedela, da je prav to narobe, močno narobe. . "Težko zmagujem, viš, Lucija. Kaj se mara vaši mladi, ko ima tako pridnega dekleta pri hiši, jaz sem pa sama za vse. Dopovedujem in dopovedujem Roku, a se nič kaj prav ne zmeni. Preveč pa nočem tiščati vanj, ker se bojim, da bi se prenaglil, in taka stvar ni nikoli kaj prida. Tudi tako je: dokler si še gospodinja, si še gospodinja, ko ti pa mlada vzame kuhalnico iz rok, si dobra za na peč. Da bi si vsaj takšno izbral, ki bi me ne devala preveč v nič. Hudo je, če si vse življenje garal in vlekel, nazadnje ti pa tuji ljudje ukazujejo." Luciji se je zadrgnilo grlo. Le počemu ji Lapornikova vse to pripoveduje? Pa ne, da bi ji bil kdaj Rok--ne, ne. 0*ti moj ljubi Bog, jaz bi vas po rokah nosila, mati, če bi kdaj prišlo zares na to, je pomislila, preden je spravila iz sebe: "Rok je preveč pameten, da bi si ne izbral take, ki bo pravšna za vašo hišo." V zadregi je pogledala proti svinjaku, od koder se je še v hišo čulo kruljenje prašičev. "Mnogo dela imate, rada vam verjamem." Lapornikovka je pogledala n* levo, pogledala na desno sluhnila v vežo, potem je potisk la glas: "Sem mu že rekla. ne stika predaleč naokoli in je na Dolgem vrhu pri vih taka, ki bi bila za nas.' je iskala Lucijine oči, ta j'" je zabodla nepremično v 'pred okni. "Nič hudega , ibilo pri nas, malo nas je рг' у zdaj bo šel še Lipek zdoma-mesto smo ga dali v šole, mu gre v glavo, za delo je P& mc. 'Samo norcev nikar ne bril' te!" se je po sili nasmehnila cija. V grlu ji je še huje pis * kakor druge krati, morebiti. se je spomnila Lipeka .. • ^ se ji je vlažno posvetilo. (Dalje prihodnjiČ^^^^^__^ ALI KASUATE? ^ Pri nam imamo Ixborno da vam uitavi kaieli in Lodi Mandel. Ph. G.. ^ MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo nd—KE Pošljemo karkoli prodal" kamorkoli. Dva pogrebe* iBvoda Zrn zanesljivo izkušeno simpatično pogrebniško postrežbo СЕНЛНГ*KI JIH VI DOLOČITE pokliči!# Zakrajsek Funeral Home, Inc. 6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicoii 1-3113 Naznanilo in zahvala Potrti in užaloščeni naznanjamo našim sorodnikonv prijateljem in znancem, da je preminula dne 2. julija treh zjutraj, previdena s sv. zakramenti, naša ljuba babica in prababica Marijana Jontez roj. JENKO Pokojnica je bila rojena dne 11. decembra 1876 Cerkljah na Gorenjskem hišna št. 28, odkoder je šla * 1919 z družino za možem Johanom v Ameriko. Mo* I' je umrl v Clevelandu 2. februarja 1925 in je bil pokopa" na pokopališču Kalvarija. Zadnje mesece svojega živij® nja je prebila na bolniški postelji. Pogreb se je vršil dne 5. julija iz Želetovega pogrebnega zavoda na E, 152 St. v cerkev sv. Vida, kjer je i^^P' nik g. Li B. Baznik daroval sv. mašo zadušnico in odtod na pokopališče Kalvarijo, kjer smo jo položili k večnem" počitku. G. Bazniku se na tem mestu iskreno zahvaljuie-mo za izvršene cerkvene obrede in spremitev na pokopa* lišče kakortudi za podelitev poslednjih zakramentov. Prav tako se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so P"* šli pokojnico kropit, ki so poslali izraze sožalja, ki darovali za sv. maše, ki so poslali vence in cvetje in so jo spremili na zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo Slovenskemu oktetu, k' je zapel ob njeni krsti troje lepih žalnih pesmi. Hvala tudi društvu Waterloo Grove No. 110 WC cvetje in društvenima uradnicama za spremstvo na P°' kopališče in opravljeno molitev. Krsto so nosili sinovi Ivan, Jože, Tone in Frane vnuka Vladimir in Bruce. Hvala tudi pogrebnemu zavodu Joseph tele in sinO' vi za lepo urejen pogreb in vsestransko obzirno postrežbo- Pokojnica nam je bila ljubeča in požrtvovalna mat' in stara mati. Kakor večina ljudi, smo tudi mi šele ob njC' nem grobu spoznali, koliko je pomenila za nas, koliko je žrtvovala za nas in kako globoka je bila njena materi"' ska ljubezen. Zato nam bo spomin na njo vedno svet >" drag. Naj v miru počiva in večna luč naj ji sveti. Žalujoči ostali: IVAN, JOŽE (PHIL), TONE in FRANC, sinovi MARIJA por. KNAFELC, hči Zet, snahe, vnuki, vnukinje, pravnuki pravnukinje Cleveland, Ohio, 28. julija 1954.