2IVL1EN7E IN fVET ŠTEV. 18. V LJUBLJANI, DNE 4. NOVEMBRA 1934. KNJIGA 16. lir JESEN V PARKU (Foto) KAKO RASE KRUH JANKO KAČ Čast bodi in slava Amonu očetu, ki rast da pšenici. Nalije kravi mleka v vime, zaplodi misel v glavi človeka, življenje nam siplje z odprto dlanjo iz veka na veke. (Stara egipčanska himna soncu) j o je stopil v sivi davnini prvi človek — kdo bo povedal kdaj, kako in odkod ? — na našo zem-I ljo, padel je na obraz pred silno svetlobo in častil edinega boga ___I Sonce. Daleč pa je bilo sonce, zemlja pred nosom. Oči so se tudi bale žarkovitega sonca, zato so se usesale v zemljo. Sonce je bilo tajna, zemlja resničnost. Saj je dala človeku vode in sence, sadov in živali v izobilju, da si je tešil glad in odeval telo pred mrazom. Mater je imenoval človek zemljo in se je tako zamaknil vanjo, da je povsem pozabil na očeta sonce. Pravkar seje kmet pšenico. Če ga vprašate, odkod bo zrasla, vam bo rekel: »Iz zemlje!« Tako bo tudi marsikateri izobraženec odgovoril na to vprašanje. Pa vendar je to naziranje prav pogrešno. Že davno je dognala znanost, da zrasejo vsi sadeži naše zemlje po veliki večini iz zraka, vode in sonca. Kakor je za ljudi resničen izrek: Od zraka ni mogoče živeti, vendar je rastlinam zrak glavna hrana. A ne ves zrak, temveč samo del njega in sicer prav neznatni del, ki mu pravimo ogljikova kislina ali na kratko CO2 služi rastlinam za hrano. V 100 hI zraka je tega plina komaj 2 litra. Kako pa dosežemo, da je pšenično zrno v resnici nastalo iz zraka? Zažgimo 100 kg pšenice, pa bomo videli, da nam ostane le 10 kg pepela od vsega stota pšenice. Od teh 10 kg pepela je dobila pšenica iz zemlje le kakšnih 5 kg. Poizkusi so pokazali, da dobi rastlina približno polovico svoje gmote v obliki ogljika iz zraka, ostalih 40 odstotkov pa dobi od vode. Vse to pa se izvrši le v zelenem listu žive rastline pod vplivom sončne sile. Sonce je pravir vsega življenja. Njegova svetloba daje vsemu svetu toploto in združuje mrtve stvari v živež in rastež vsaki živini: rastlini, živali in človeku. Ko pade prva zarja jutra na zeleno listje, prične obrat najmanjših tovarn — rast- linskih celic. Prav nič niso podobne našim delavnicam iz betona in opeke. Pa kako majhne so! Najmanjše dosežejo komaj 15 milijontink milimetra, celo največje, kar smo jih doslej našli, so prave igračke, 25 cm dolge in nekaj milimetrov debele. Ime celica ali stanica je prav nesrečno izbrano, saj nam vsiljuje napačno predstavo, da so celice stene. Niso pa celice le stene, saj jih mnogo celic niti nima. Celica je vsebina, vidne stene so le del celice, kakor ni odrt ovčji meh ovca, temveč kar smo iz njega izluščili, in tovarna ni poslopje, temveč stroji in ljudje v njem. Kaj pa je potemtakem celica? Celica je skupek v vodi raztopljenih in razdrobljenih rudninskih snovi, ki so spojene v živo bitje — živ (proto-plazma). Kakor vsako podjetje, ima tudi rastlinska celica ravnatelja — jedro, ki skrbi, da podjetje uspeva in snuje, ko je čas, nove podružnice. Prav kakor je treba za ravnatelja izobraženega človeka, je tudi jedro celice sestavljeno iz žlahtnej-še snovi kakor ostala živ. Kaj bi pa počelo ravnateljstvo s še tako dobro urejeno tovarno, če bi ne imelo delavcev, ki strežejo v plavih jopičih strojem. Tudi celica ima polno takih delavcev v zelenih oblekah, ki so razdeljeni v skupinah po vcej celici in jim pravimo klorofilna zrn-ca. Po naše bi jim rekli zelena zrnca in sestoje iz zelenega barvila klorofila. Še preden nastane dan, je vse pripravljeno v celici. Voda je na mestu, naprave za precejanje glavne sirovine za rastlinsko hrano zraka, katerim pravimo reže, se odprejo, da bodo srkale iz zraka ogljikovo kislino. Tovarna čaka le na signal, da prične obratovati. Ta signal je jutar-nja zarja. Sončni žarek pade na zeleni list in prinese pogonsko moč celici. Zeleni delavci se zganejo in pričnejo urno razbijati trdno spojeni kisik ogljikove kisline od ogljika. Le-tâ sproščeni ogljik brzo zvežejo s pripravljeno vodo in sicer tako, da dajo šestim delom ogljika šest delov vode in nastane tako sladkor (Co H12 Ou), ki ga kupici rastlina čez dan, kamor ga le more, prav do najtanjših korenin. Kisik, ki odpade pri delu, pa mora takoj iz celic, da ne sili nazaj k ogljiku. Ves dan delajo neutrudljivi zeleni delavci brez prestanka prav do mraka. Ko pa leže noč na zemljo, pa iztisne rastlina iz sladkornih zalog vodo in v rastlinah ostane glavna sestavina pšeničnega zrna, škrob. Ko je rastlina do kraja zgrajena in začne cvesti, je ves tok sladkorja obrnjen v cvet, da preskrbi hrano v obliki škroba za potomce. Iz zemlje vzame rastlina le prav malo snovi, kakor smo že zgoraj rekli, da stvori iz teh prstenin (kalija, apna, fosforja, magnezija, kre-menca, železa, žvepla) zametek za svoje potomce, ki jih varno položi v obilno zalogo škroba. To zibelko varno odene z rjavo odejo, ki ji pravimo, kadar jo mlinar sleče s pšeničnega zrna, otrobi. Tako rase kruh iz zraka, vode in sonca, zastonj, le 5 odstotkov prstenin dâ zemlja, dokler je spočita prav tako zastonj. Ko smo potegnili meje in postavili mejnike pred njivami, pa mora kmet vračati zemlji kakšne tri odstotke. Ni je cenejše tovarne od rastline, ki da sama skoraj vse sirovine. Zastonj bi bil kruh, če bi še kmet podaril svoje delo in polja. BREZŽIČNO KRMA IMEN JE PODMORNIC Doslej je bilo tako, da je bila podmornica, ko se je potopila v vodi preko teles-kopove dolžine, popolnoma slepa in gluha. Pri vzdrževanju smeri se je morala zanašati na kompas, kar pa se je dostikrat izkazalo za pomanjkljivo.. Marconi K'va družba v Londonu je zdaj konstruirala za podmornice posebne orientacijske aparate, ki delujejo s pomočjo brezžičnih valov: Slično, kakor lahko določujejo ladje in letala svojo pozicijo v prostoru s pomočjo ene ali dveh brezžičnih postaj, od katerih sprejemajo znake, bodo v bodoče tudi podmornice vpraševale za svojo pozicijo brezžične postaje na ladjah ali na kopnem. Mar-conijevi aparati delujejo popolnoma zanesljivo: do globine 12 m pod vodo. PREDSODEK RIBIČEV Če ribiča na glas vprašate, ali ribe prijemajo. ti bo takoj dejal prst na usta, da se ribe ne bi preplašile. Tolikšna obzirnost pa v resnici ni potrebna, ker govorenje rib prav nič ne moti. Ribe namreč niso samo neme, marveč tudi skoraj popolnoma gluhe ali vsaj močno naglušne, če se hočemo po človeško izraziti. Dojemajo namreč samo zvočne valove, ki se prenašajo neposredno po vodi. Le prav močni zračni tresljaji se prenašajo na vodo s tolikšno ja-kostjo, da jih lahko slišijo ribe. Ribič se lahko kolikor hoče glasno razgovarja med lovom, pa ne bo preplašil rib. Nasprotno pa se bodo ribe takoj razbežale, če se le nekoliko stresejo tla od tršega koraka, ker se ti tresljaji z veliko jakostjo razširjajo tudi po vodi. ŽALOSTNA POKRAJINA IZ KRANJA V CHICAGO DR. FRED C R O B A T H NADALJEVANJE Niagarski slapovi ' z Detroita smo se odpeljali po Niagarskem ozemlju v mesto Buffalo »Niagara E^alls«, kamor smo dospeli popoldne. Vožnja je bila precej enolična, ker _ ob progi ni večjih krajev. Nastanili smo se v nebotičniškem hotelu »Niagara« in se takoj popoldne napotili v okolico. Mesto je majhno in docela urejeno za tujski promet, ki od njega tudi potnik in vsako vozilo mora plačati tudi precej visoko takso. Niagarski slap se deli v dva dela. Prvi, na strani Zedinjenih držav se imenuje »Forth Schlosser«, in je 330 m širok, ter v sredini 47 m visok, drugi del pa nosi ime »Horseshoe-Fall« (podkvasti vodo-pad) ter je 900 m širok in 44 m visok. Če vračunamo še globočino vode, se lahko reče, da je višina Niagarskega slapu 100 m. Nad obema deloma vodopada so R.E kA - oT DULUrH' NlSblPIM^ MONTREAL SX f KAN'AD A ч *** ONT A P-10 QUEBEC СН1СААОШ COHNWAU VV5UA*ŠSE> NIAÇAB.A Severnoameriška jezera, ki imajo po reki Sv. Lovrenca zvezo z Oceanom. Med jezeroma Erie in Ontario je znameniti plovni kanal, v katerem morajo ladje po 4 splavnicah premagati višinsko razliko 100 m živi. V mestu je mnogo obratov električne industrije. Vse mesto z bližnjo okolico je odeto v zelenje in zlasti ob slapovih so zasajeni lepi veliki parki. Ker smo imeli lepo vreme, je bil pogled na Niagarske slapove in na vso rečno sotesko nenavadno zanimiv in romantičen. Vodopadi so iz večine na kanadskih tleh. Od slapov drži v Kanado dolg železen most, preko katerega je zmerom zelo živahen promet in se zaradi tega zelo natančno pregledujejo potni listi. Vsak speljani lepi mostovi, razen tega pa so zgrajene še tri vzpenjače, s katerimi se lahko pelješ v podzemne jame pod vodnim zastorom. Po drzno speljanih mostičkih lahko prideš do najnižje točke slapu na bregu, tako da ta veličastni prizor opazuješ tudi od spodaj navzgor. Izletniki se, kakor rečeno, lahko sprehajajo tudi pod slapovi. V ta namen dobi vsakdo proti odškodnini 1 dolarja gumijast plašč. 100 m nizdol po vodnem koritu je voda tako mirna, da se je mogoče prepeljati z brega na breg z majhnim parnikom, ker se šele nižje v strugi voda iznova razburka. Zvečer smo se prepeljali čez reko na kanadsko stran, da smo si ogledali slapove še v bajni umetni razsvetljavi, ki se preliva v vseh mavričnih barvah. Tri ure so vsak večer razsvetljeni slapovi in kogar zanese tjakaj, ne sme zamuditi tega prizora. Na bregu je zmerom živahen promet in proti visoki vstopnini se smeš ustaviti na nekaterih razglediščih, od koder je pogled na slapove posebno očarljiv. Za nas izletnike vem, da se kar nismo mogli dosita nagledati te izredne naravne lepote. Naj omenim še, da zgrmi pri normalnem vodnem stanju po slapovih vsako minuto pol milijona kub. metrov vode. Skalnati prag čez katerega grmi voda v globočino, je iz masivnega apnenca, vzlic temu pa ga voda nenehoma razjeda in izpodkopava, tako da se prag na leto pomakne približno za pol metra po rečni strugi navzgor in sicer v celi širini. Znanstveniki so pri pregledovanju struge zlahka dognali, da so bili slapovi pred 300 leti še za 150 m nižje v strugi kakor zdaj. Naslednji dan je po 15 vročih dnevih slednjič vendarle orosil zemljo hladen dež, kar je vso družbo prav poživelo. Ta dan smo se odpeljali z električno železnico vzdolž rečne soteske nekako 7 km od slapov proti jugu, kjer se reka počasi umiri in postane plovna za parnike. Elektrarne pod slapovi Niagarski slapovi dajejo v glavnem vodno silo za 3 velikanske električne centrale, med katerimi je zgrajena ena za pol milijona konjskih sil na kanadski strani, druge pa so v mestu Niagara pod samimi slapovi. Celotna vodna sila Nia-garskih slapov je preračunana na 6 milijonov konjskih sil, od katere je zdaj izrabljenih šele poldrugi milijon. V bližnji bodočnosti bodo nastale tu še nove orjaške vodosilne naprave. Ogledali smo si eno najmodernejših električnih central z učinkom 500.000 ks. Po več 100 m dolgih kanalih je napeljana voda, ki se prestreza v strusi nad slapovi do globine 70 m pod zgornjim tokom. Po teh rovih, ki imajo po 4 m v premeru, teče voda na horizontalne in vertikalne turbine z ličinki od 15.000 do 70.000 ks, ki so neposredno sklopliere z električnimi peneratorii. Vsi agregati sn postavi ieni v eni sami vrsti v nedogledno dolgi strojnici z ga- Niagarski slapovi lerijo in mogočnimi električnimi žerjavi. Tla strojnice so pokrita z bleščečim lino-lejem in močna svetloba se odbija od gladkih sten, da se ti zdi, kakor bi bil v salonu, ne pa v elektrarni. V tovarni keksov Popoldne smo si ogledali v mestu Nia-gari tovarno keksov, ki je kar najmo-derneje urejena na principu tekočega traku. Iz več 100 m oddaljenih žitnic prihaja žito po traku neposredno v stroje, kjer se najprvo deloma prekuha, potlej pa zmelje in takoj nato v posebnih strojih zgnete v testo, ki teče v obliki neskončnega traku pod stroje, kjer ga režejo in modelirajo v kekse. Surovi keksi padajo na koncu traku v posebne ponve po 15 in 15 naenkrat. Ko so ponve napolnjene, se mehanično pomaknejo naprej proti pečem, kier jih pobirajo de-tavci na posebne pladnje in jih potiskajo v peč. Pečena roba se vsipa na vozičke, ki jih odvažajo v prostore za hlajenje. Od tod romajo keksi iznova po tekočem traku m'mo vrste dp'avk. ki ii^ spravljajo v večie in mam'5p zavoičke in jih odnremliajo po tekočem tmVn v zgornje nadstropje, kjer se zavoji skladajo v za- boje za razpošiljanje. Ekonomija tekočega traku, ki stremi za tem, da se nobena sekunda ne potrati, je v tem podjetju prav posebno očitna. Orjaške splavnice med jezeroma Erie in Ontario Ljudje, ki vedo kaj je v Ameriki vredno, da si tujec ogleda, so nam svetovali, naj obiščemo kakih 17 km od tod v Kanadi ležeče splavnice za ladijski promet med jezeroma Erie in Ontario. Tu je treba omeniti, da imajo ob velikih severnoameriških jezerih ležeča mesta prav za prav neposredno zvezo z morjem. Celo največje oceanske ladje lahko vozijo preko mesta Quebeca v Kanadi po reki Sv. Lovrenca do Montreala. Tod pretovorijo blago na manjše parnike, ki plovejo iz Montreala po jezeru Ontario, potlej preko omenjenih splavnic v jezero Erie in po njem naravnost v Détroit. Od tu gre pot po plavni reki preko Huronskega in Michiganskega jezera v Chicago. Prav tej plavni zvezi se mora Chicago v prvi vrsti zahvaliti za svoj velikanski razmah. Prekop med jezeroma Erie in Ontario, ki obide Niagaro in ki tvori člen v omenjeni vodni poti od Oceana do Chica-ga, mora s 4 splavnicami premagati višinsko razliko 100 m. Splavnice so po- dolgovati, nad 100 m dolgi, 40 m široki in 25 m globoki betonski bazeni, katerih vsak je na obeh konceh zaprt z nekakšnimi vrati, ki opravljajo isto funkcijo kakor navadne zatvornice. Če pripelje ladja iz Montreala do Ontaria, ki je najnižja točka v zveznem kanalu, jo spuste skozi zatvornična vrata v prvi bazen. Zatvornična vrata se nato zapro in skozi velike odprtine v dnu bazena se začne iz zgornjega dela kanala z velikim pritiskom vsipati voda, ki v nekaj minutah napolni bazen do vrha in dvigne seveda tudi ladjo za celo višino, to je za са< 25 m. V nekaj minutah je dviganje ladje v prvem bazenu končano in takoj se odpro zatvornična vrata drugega, 25 m višje ležečega bazena, ki se tudi napolni z vodo in dvigne ladjo iznova za 25 m. Na ta način se ponavlja dviganje tudi v tretji in četrti stopnji, v kateri se ladja že dvigne na vodno gladino jezera Erie, po katerem odpljuje naprej. Splavljanje ladij je tako zanimivo, da se ga človek kar ne more nagledati. Dolge ure smo si kratili čas, opazujoč delovanje teh znamenitih splavnic. Naš izlet semkaj pa je imel še drug namen. Hoteli smo se seznaniti tudi s pristnim ameriškim podeželjem. Slika, ki si jo tu ustvariš je nekaj svojevrstnega. Ves ustroj ameriškega podeželskega živ- Eden izmed ogTomnih kanalov, po katerih se dovaja voda z zgornjega toka Niagara na turbine električnih central Ijcnja temelji prav za prav na avtomobilizmu. Vse kraje prepreza mreža izvrstnih betonskih avtomobilskih cest, povsod pomaga človeku v borbi z zemljo motor. Vse življenje tamkajšnjih ljudi sloni tako rekoč na motorju, bencinu in gumi, kar je seveda tukaj vse tako poceni, kakor nikjer drugod na svetu. Svojo turnejo smo s temi ogledi dokončno zaključili in se zvečer z ekspre-som odpeljali nazaj v New York. O STRUPENIH ŽIVALIH DR. HUGON GLASEK Pri tem naslovu misli človek pred vsem na kače kot one nosilke strupa, s katerimi priha- _ jamo v prirodi najčešče v do- tiko. Pri podrobnem ugotavljanju strupenih živali pa se takoj spomnimo na mnoge druge živalske vrste, ki izločajo slične človeku škodljive snovi. Ako gremo po lestvici živalstva navzgor, naletimo takoj za bakterijami, ki tvorijo prehod med rastlinstvom in živalstvom, najprej razvojno nizko stoječe zajedal-ce, pred katerimi je treba imenovati zlasti povzročitelja malarije in krvave griže. Znatno višje stoje že one živali, ki se v svojo obrambo poslužujejo jedkih, človeku in živalim neprijetnih snovi. Te jedke snovi izločajo osobito morske živali, n. pr. morski klobuk, in pred njimi imajo nabiralci spužve mnogo prestati. Pri mnogih živalih deluje strupeno tudi izloček morskega ježka. Gliste Za človeka imajo izvesten pomen gliste ne samo, ker povzročajo težave in motnje, marveč ker s svojimi izločki zastrupljajo tuji organizem. Vročica, bljuvanje, srbečica, malokrvnost in motnje vida so neposredne posledice takih izločkov. Najopasnejša je okrogla glista, ankylostoma, ki je znana tudi v južnih krajih Evrope in nadleguje zlasti rudarje. Ta zajedalec je okoli 1 cm dolg in biva v tankem črevesu ter povzroča često smrtno slabokrvnost, najbrž ne samo s tem, da pije človeku kri, marveč s svojimi strupenimi izločki. Bolezen te vrste nastopa epidemično zlasti tam, kjer živi množica ljudi ob neugodnih zdravstvenih pogojih, tedaj pri rudarjih, pri delavcih v opekarnah ali v predorih. V naših krajih zdravstvena oblast zelo pazi nanjo, v neomikanih deželah pa je strahotno razširjena. Na otoku Cejlonu pobere ta majhna glista več ljudi nego kolera. Tudi druge gliste povzročajo izpre-membe v krvi, zato njihove izločke či- sto mirno lahko štejemo med strupe. Strokovnjaki si niso še edini, da-li povzroča opasno malokrvnost še živa glista s svojimi izločki, ali pa šele mrtva, ko njeni razpadajoči ostanki okužujejo človeka. Dejstvo pa je, da izvira od glist pomanjkanje rdečih krynih telesc in krvnega barvila. Tudi degeneracija belih in rdečih krvnih telesc je v zvezi z glistami. Vse to pa ne velja samo za omenjeno okroglo glisto, marveč tudi za trakuljo, ki živi kot zajedalec v človeku in v mnogih živalih. V tropskih deželah je seveda še več takih zajedalcev, ki mučijo človeka in žival. Bilharcijo povzroča črviček, ki se naseli v krvnih posodicah. Deli se pa v različne vrste, od katerih eden živi v odvodnicah jeter, drugi v mehurju, vzhodnoazijski pa se loti jeter in vranice. Prisotnost črvička je zvezana s splošnimi pojavi zastrupljenja, zato se da često zelo težko ugotoviti. Pri nas se tu pa tam pojavi echinokokus, črvič, ki prehaja s psa na človeka in povzroča najtežja obolenja. Nevarni črviček si napravi mehurček s svojo zalego v jetrih ali celo v možganih. Tekočina v mehurčku je seveda strupena • in ako je vbrizgnemo kuncu nekoliko kubičnih centimetrov, pogine živalca v par minutah. Echinokokus je pri nas precej redek, je pa zato tem opasnejši, ker se po znakih obolenja ne da vedno sklepati nanj. Med mnogimi vrstami mehkužcev imajo nekatere žalosten sloves, da so strupene. Najpogostejša so zastrupljenja z ostrigami in drugimi školjkami. Žrtev dobi opekline, kakor od kopriv, krče in koleri podobne simptome, kar so vse znaki hudega zastrupljenja. Večji del zastrupitev pa ne prihaja neposredno od školjk samih, marveč so se slednje že same okužile v nečisti stoječi vodi ali pa so jih napadle bakterije. V takem primeru so človeku seveda vedno nevarne. Škorpijoni Med živalmi, ki jih človek poleg kač pozna kot strupene že iz davnih časov, se je treba spomniti škorpijona. Spadajo v vrsto pajkov, imajo pa močno razvit rep, ki je na koncu opremljen z želom in dvema žlezama, izločujočima hud strup. Živi v raznih krajih in znanost pozna do 500 različnih vr§t škorpijonov. Kadar je napaden, se s svojimi škarjami oprime napadalca, rep pa vpogne v loku naprej in zada z želom pik; skozi rano spusti nato vso zalogo svojega strupa. Pri tem delu je zelo spreten in manjši nasprotniki mu vedno podležejo, med temi celo tarantela, ki zna sama Strupeno vpičiti. Gaščarice, kače in opice zelo rade žro škorpijone. Največjega nasprotnika pa ima škorpijon v samici, ki po paritvi brez vseh pomislekov redno požre svojega druga. Samica rodi žive mladiče, ki so spočetka še neokretni in žive na materinem hrbtu. Škorpijonov strup je temeljito preiskan. Tarantela mu podleže takoj, ptiči, mnogi metulji in hrošči so zanj takisto zelo občutljivi. Vrabec po piku ohromi in pogine v par minutah. Aristotel poroča, da je po škorpijonovem piku poginila svinja. Zgodovina medicine navaja tudi nekoliko primerov, da je celo človek podlegel strupu. V tropskih krajih umirajo baje otroci od škorpijonovega pika, kar je verjetno, ako primerjamo njegov učinek na živalih. Običajni znaki so slabost, bljuvanje, krči, omedlevica in bolj ali manj hude lokalne motnje, odvisne od tega, v kateri del telesa je prišel strup. Škorpijonov pik se leči slič-no kakor kačji. Za tropske dežele se izdeluje pos*ben serum proti njegovemu strupu. Tarantela, muhe in drugi Že omenjena tarantela je med strupenimi pajki najbolj znana. Njen pik, kakor tudi pik nekaterih drugih pajkov, ne povzroča samo lokalnega zastruplje-nja, marveč se opažajo simptomi po vsem telesu. Isto velja tudi za pršico, klošča, stenico, bolho, stonogo, uš in drugo golazen te vrste. Strun teh živali se tvori v žlezi-slinavki in pride ori piku ali uerizu v kri nanadenca. Tudi v tem pogledu imajo prebivalci vročih dežel dosti več nrestati neso mi Evropci. Saj živi v iužni Ameriki povodna stenica, dolga deset centimetrov, ki s svojim strupom mori manjše ribe. V ostalem se stenice po večini hranijo z rastlinskim sokom, kakor se to zdi meščanu nekoliko neverjetno. Velika nadloga so tudi nekateri dvo-krilci, muhe, komarii, obadi. Nekatere mušice samo pikajo, druge pa tudi zastrupijo vpičeno mesto, da se po cele tedne ne zazdravi. Tretje so prenašalke malarije, trodnevne mrzlice in spalne bolezni, ki jo širi muha ce-ce. Pri prena-šalkah trodnevne mrzlice je značilno, da samo samice sesajo kri in raznašajo bolezen s svojo slino. V krajih ob dolnji Donavi je doma črna kolumbaška muha, ki se pojavlja v silnih rojih in neznansko muči živino. Njeni piki povzročajo huda, pogosto smrtna zastrupljenja. Tudi pri človeku se njeni piki zelo težko celijo. Največja nadloga v Evropi so obadi tako za konje in govedo, kakor za človeka. Psa in ovce se nikoli ne lotijo. Obadi imajo oster rilček, s katerim pre-bodejo kožo in sesajo kri. Tudi njihova slina, ki prihaja pri tem v rano, je strupena, toda gnojne mehurje povzročajo bakterije, ki jih obadi mimogrede puste v rani. Opasnost je zato le s te strani velika, kar velja po večjem delu tudi za naše muhe. Gosenice lahko s svojimi ostrimi dlačicami povzroče huda vnetja, Delavke, ki razmotavajo kokone sviloprejke, imajo pogosto velike neprijetnosti zaradi ostrih dlačic, ki se jim zapičijo v mehko kožo ali pod nohte. So gosenice, ki se jih ne dotakne nobena ptica in pred katerimi ceio vsa divjačina pobegne iz gozda, brž ko se pojavijo v velikih množinah. Edina izjema med ptiči je kukavica, ki jé tudi kosmate gosenice. Go-senčje dlačice so nevarne zlasti očem. Španske muhe in ljubezen Popolnoma drugačna opasnost pa preti človeku cd španske muhe. To je zlato zelen, do dva centimetra dolg hrošč, ki ima v svoji krvi hud strup, kantaridin. Na koži napravi že ena de-settisočinka grama hude opekline, vnetja in mehurje. Zato so v prejšnjih časih uporabljali špansko muho pri izdelovanju obližev, ki tvorijo mehurje. Poleg teea z-jželjenega učinka pa ima kantaridin še zelo slab vnliv na ledvice in izzove na njih hudo vnetje. Koliko žrtev so zahtevali rr"»»n'eni obl'ži. seveda ne da niti približno oceniti. Zaradi učinka na ledvice so smatrali v preišni'h časih, da ie šnanska muha najboljše sredstvo za vzbujanje ljube- ženskih želja. Vse čarobne ljubezenske pijače so v glavnem vsebovale kantari-din. Nešteto pohotnežev si je s takimi pijačami pokvarilo zdravje, nič manjše pa ni število onih, ki so nevede postali žrtve tuje pohote. čebelin strup Celo želo naše nedolžne čebelice ne povzroča samo bolečine, marveč prinaša tudi strup. Vrabec, Id je med živalmi sploh zelo občutljiv za strup, pogine po dveh ali treh čebelnih pikih. Ako trebuh čebelice nalahko stisnemo, priteče po želu drobna kapljica strupa, ki je zelo odporen proti mrazu in vročini. V zvezi s čebelo je zelo zanimiv pojav neka vrsta ose, ki napada posamezne čebelice. Borba med obema se konča redno s smrtjo čebele. Razbojniška osa je hitrejša in spretnejša ter kmalu zasadi svoje želo čebeli v glavo. Nato stisne mrtvega nasprotnika ter povžije v čebeli nabrani med. Trupelce odnese morilec v svoj osir, kjer ga pojedo požrešne ličinke. Vsekako je čudno, da je vča-si tudi med strupen. Ksenofont, ki se ga vsi gimnazijci in bivši gimnazijci spominjajo morda z zelo mešanimi občutki, poroča v svoji »Anabezi«, da je grška vojska pri Trapezuntu našla velike množine medu in je po zavžitju hudo obolela. Stvar ni brez podlage, ker je med nekaterih cvetk v določenih časih res zelo strupen. To velja za med azalej in našega planinskega svišča. Slednjemu pravijo prebivalci planin tudi bljuvanec, meščan pa ga imenuje z grško besedo rododendron, t. j. rožno drevo. Nekateri strokovnjaki v čebelarstvu so mnenja, da čebela pobrizga med s svojim strupom, da bi se ne skisal. Tudi nekatere ribe imajo strupene žleze in bodice. Tako n. pr. morska žaba, strahovit nestvor iz družine zmaje-glavcev. Krastače, žabo in močeradi izločajo najbrž vsi strupene sokove. Pes, ki je pograbil močerada, prav lahko dobi krče, vročico, bljuvanje in zastajanje delovanja srca. Razen tega je še mnogo živali, ki so strupene, vsaj za bitja drugih vrst. Tudi človek — homo sapiens — je često strupen svoji sorodni okolici. Njegov strup je v besedi in dejanju. Toda to ne spada več v biologijo. GOSJA MAMICA Levo zgoraj: Nj. Vel. kralj Peter II. s svojo babico, rumunsko k p-materjo Marijo — Levo spodaj: čiščenje 170 m visokega spominskega obeliska gea Washingtona iz marmorja — Zraven: V Ameriki snujejo žensko letalsko r j. članici te rezerve v uniformi vidimo na sliki — V sredi zgoraj: Filmski rej Ailles pripravlja zgodovinski film »Kleopatra«, v katerem bo igrala na« i vl°g° Claudetta Colbertova — Zraven: Vseučiliška ,................. ....................... ........... . __ knjižnica v Cam- W- bridgeu na Angle- tt < Дрј^ ч - t v fl^ ^J^fesL; škem je dobila no- [ £јв^Ж? il vo poslopje v obliki S јРКцШк. Ц * 11| *'•' nebotičnika — Des- ï jMfc ^Н t» *< 7 | no zgoraj: V Ane- f , «B lit* riki delajo poskuse ГЈ||к 1 IH^HlIfl z novim letalom * * .S »"Hal < * ,. 1111 |l| brez repa in z : ' ■ I lili majhnim motor- ' зИННп * S ji II j jem. Krmarenje wp 1 шШшВпгГ , ] Mil' vrše nosilne plo- p. .! ™' '^yS/W' ■ | V Belgiji so z ve- '"^lj' ffi ТДЈм^ Д ^tfjjfSff /^W likimi svečanostmi ^^^^^ ^ ^Ш^ИЖ dobil naziv »Kanal BBfj^, "'^J : mvmxAi* "JMA&.G1TA. 'MATCH ESC r • NADALJEVANJE N' aë prihod je pomenil nemalo senzacijo. Nikdar niso divjaki videli nekaj tako sijajnega ka- _ kor je bil naš kapitan v svoji pestri paradi in nikdar še niso videli bele žene. Nosila sem ostanke dežnega plašča, ki sem ga kupila pri svojem odhodu iz New Yorka, ki je pa bil sedaj že ves oguljen in skoro luknjičast. Kodroglav dečko se ga je dotaknil s svojimi umazanimi prsti in spoštljivo vzdihnil »hm«. Slišala sem na svojem potovanju že večkrat tak vzdih, toda nikdar še v takem tonu. Pod slamnato streho je ležal velik slavnostni boben, skrbno izrezljan. Pod drugim podobnim krovom so dobili velik in lepo oblikovan čoln, kakor jih nahajamo le v okolici Manusa. Bil je nad 10 metrov dolg, izdolben pa iz enega samega ogromnega debla. Še v nedovršeni obliki se mu je poznalo, da je prišel v delo izvežbanim in spretnim rokam. Rilec mu je bil obit s pestrobarvnimi školjkami in okrašen z raznimi rezbarijami, v katerih so se neprestano pojavljale gotove slike, najbrž predstavljajoče grb plemena, kakor imajo ob reki Sepik n. pr. glavo aligatorja ali prašiča. Jadra za te čolne tkejo iz posebne rastline in so tako trpežna in tako mehka kakor iz platna. Tony in kapitan sta bila že na drugem delu vasi, kjer sta barantala z domačini za barvaste kroglice. Ves čas potovanja sem iskala redek ritualni predpasnik iz majhnih kroglic, kakor ga nosijo na Admiralskih otokih. Tukaj sem imela srečo. Veljalo me je samo besedo, in že je Tony pripeljal iz neke koče mlado ženo, držečo v rokah prav res krasen predpasnik, spleten iz rdečih, modrih in belih kroglic. Obrobljen je bil z majhnimi školjkami, peresi in barvastim kamenjem, na ledja pa se je privezal z usnjenim trakom. Niti denar niti tobak nista zanimala žene in njenega moža. Hotela sta imeti samo kroglice, da si lahko spleteta nov predpasnik. Tony mi je rekel, da bi veljale kroglice za tak predpasnik kakih osem šilingov in da ima toliko materiala v svoji trgovini. Tako smo sklenili kupčijo. Dogovorili smo se, da prideta naslednjega dne mož in žena na plantažo, kjer jima bo Tony izročil jagode. Plačala sem Tonyju osem šilingov ter vzela predpasnik. Ni mi znano, kdaj so zašle pisane jagode na Admiralsko otočje. Ondotni oto-čani se krasijo z njimi, odkar se spominjajo beli naseljenci. Skoraj gotovo je, da so prvi beli naseljenci v osemnajstem stoletju podkupili te zaostale ljudi s koščki pisanega stekla. Naš kapitan se je pogajal silno energično. Kupil je že dve debeli kokoši, vsako za šiling, in je izdal nalog, naj ju odnesejo na ladjo. Sedaj sem ga videla, kako je bil v nad vse vročem razgovoru z neko domačinko za njen raztrgan predpasnik. Obesili smo mu od moljev že napol razjedeno cunjo okrog precej rejene-ga trebuščka, da bi videli kako izgleda, pri čemer je svetla čelada, ki jo je imel na glavi, napravljala zelo zabaven vtis. Očividno se s prodajalko nista mogla sporazumeti glede cene. Razlagal je začudenim divjakom, ki so se zbrali okrog njega, napake in pomanjkljivosti predpasnika. Slednjič smo mislili, da so le dosegli neki sporazum. Pet kosov tobaka. Toda vsi smo ga začeli zmerjati, da je predpasnik nekaj strašnega, nakar ga je dostojanstveno vrnil začudeni ženi. Morali smo se vrniti k Mogeri, če smo hoteli dospeti tja, preden je padla noč. Ko sem se vračala iz ograde, nam je prišel naproti star, sključen možakar in izročil Tonyju sijajno izrezljano okrasje za glavo, kakršno rabi pri svečanih prepevanjih. Dejal je, naj ga izroči beli gospe. Ta okras je najlepša stvar, ki sem jo prinesla s seboj z Melanezije. Mogera je bila prava džungelska idila, potopljena v rožnato svetlobo pod ši-lastim listjem kokosovih palm. Poglavarjeva žena je stala pred kočo, ko smo stopili v mirno naselbino. Njene roke so bile od zapestja do ramen pokrite s širokimi zapestnicami iz steklenih jagod. Njena lepo oblikovana glava je bila obrita do temenu. Gosti travnati šopi njenega predpasnika so le slabo zastirali njeno vitko postavo. Trakovi nanizanih pestrabarvnih kroglic so ji zakrivali noge do kolen. Bila je podobna kipu iz brona, ko je stala tako nepremično in nas opazovala, kako smo prihajali izza s slamo kritih koč. Voščila sem ji dober večer. Ne da bi mi odgovorila se je priklonila in stopila v hišo. Domačini pa so noeili ovratnike iz nanizanih pasjih kosti. Med ljudmi je bil tudi prav majhen zijavček, črno namazan od glave do pete. Bil je pastorek in namazali so ga z ogljem za čas njegove žalosti. Pred nekimi vrati je sedela lepa in prikupna žena. Pela je otožno pesem. Do polovice pasa je bila pobarvana s kričečo rdečo barvo, ostala polovica telesa pa je bila počrnjena z ogljem kakor pastorek. Bila je vdova. Gruča drugih žen ie stala in čepela okrog nje. Stopila sem bliže, da bi si pobliže ogledala to izredno bitje. Moj prihod je povzročil celo senzacijo. Nikdar dotlej še niso videli bele žene, zato tudi niso vedeli, kam bi me postavili. Grda stara babnica je stopila pred me in me ogledovala nič manj radovedno kakor jaz njo. Zarežala se mi je, kar naj bi pomenilo, da me pozdravlja. Zato sem se Domačija v Melaneziji ji tudi jaz nasmehnila. Pozdravila sem jo z »dober dan«. Nezaupno je stegnila svojo roženo roko ter me skrbno otipavala, očividno začudena, zakaj je imela moja postava toliko nepotrebne obleke. Naenkrat me je začela vsa druščina radovedno otipavati. Zašla sem v smešen in neroden položaj in skoraj sem že hotela poklicati Tonyja na pomoč. Toda na licih domačink nisem opazila nobene sovražnosti. Hotele so očividno le ugotoviti, kakšno čudno bitje sem prav za prav. Zato sem, namestu da bi kriknila na pomoč, odrinila tucat rok, ki so me tapljale in ščipale, ter potegnila iz žepa tobačnico. Začela sem deliti cigarete, nakar sem se ločila od ženske v največjem prijateljstvu. DALJE ŠVICARSKI NARODNI PARK I predvojni dobi, a še bolj po nji j si vse kulturne dežele bolj ali I manj vneto prizadevajo, da bi I posebno lepe ali značilne kose -' svojega ozemlja, kjer se je narava ohranila kolikor toliko v prvotnem stanju, zaščit le pred napredujočo civilizacijo in ohranile vsaj nekatere ostanke nekdanje divjine. Amerika stopa v tem pogledu pač na čelu vseh drugih držav Osnovala je rezervacije in zaščitna ozemlja ki so nekatera tako velika kakor marsikatera srednja evropska država. Pri nas prvačijo v tem bam svojega gospodarskega življenja in tujskega prometa vendarle, ne pozabljajo, kaj so dolžne naravi in bodočim pokole-njem. Za primer vzemimo Švico, nje prekrasni narodni park ob dolini Ina, ob zgornjem Engadinu. Potnik, ki se pelje skozi to dolino, gorato in ne preveč značilno pročelje tega narodnega parka, bo opazil sprva samo visoka gorska pobočja, posamezne daljne vrhove. Tu pa tam se skozi ozke soteske zlivajo šumeči potoki iz njegovih bel švicarskega narodnega parka. V ozadju Piz Pisoc, eden najlepših vrhov v zaščitenem ozemlju pogledu Nemčija, Češkoslovaška in Poljska. Tudi v Jugoslaviji, ki ima še dovolj nedotaknjene prirode. narašča od leta do leta gibanje, ki stremi za tem, da se vsaj nekaj ohrani v tem nedotaknjenem stanju našim potomcem Prvi večji poskus v tem pogledu je bil naš božansko lepi narodni park pod Triglavom, Komna in Dolina sedmerih jezer. Vemo pa vsi, da je ostal ta poskus, deloma zaradi nerazumevanja lju-d', deloma zavoljo premajhne odločnosti oblasti bolj na papirju in da preti tudi temu najlepšemu kosu slovenske dežele žalostna usoda mi » 'iih drugih, danes za večno zašušmarjenih in oskrunjenih predelov. Zadnji čas je da nastopimo v tem pogledu drugače in da si vzamemo za vzor druge napredne dežele, ki navzlic vsem potre- nevidnih in samotnih dolov v In. Vse svoje naravne lepote odkrije zaščitena deželica samo potniku, ki se spusti na ozke in drzne steze iz Sehanfa, Zerneza ali Scuola. Steza iz Zerneza vodi v zibelko prirod-nega parka, v dolino Cluozo, ki jo je Švicarska zveza za zaščito prirode pred 25 leti kot prvo proglasila za rezervacijo. To je divja dolina, vsa preraščena s temnimi borovci, presekana po kuloarih in melišč h, nad katerimi se dvigajo skalne stene. S teh se točijo hudourniki, ki se spodaj družijo v ozki soteski, odprti edino proti dolini Ina. Za stezo skozi Cluozo ob podivjani vodi ni prostora Dvigati se mora daleč od dna do višine 2000 m, nad navpično pečevje. Čim bolj se dvigaš, tem divnejši pogled se ti nudi na prastaro vasico Zernez, na sinje ovoje Ina, na prekrasno zeleno in rumeno, skrbno obdelano dno Engadina, na mračno sotesko Cluozo in na čedalje številnejše vrhove, med katerimi se beli zasnežena piramida Piza Linarda. Potem, ko se je steza ovila okrog hriba, ki zapira Cluozo, in je dosegla svojo najvišjo točko, se razgled povsem spremeni. Ne da bi pokrajina postala grandiozna ali še posebno slikovita: divjina doline, širina gozdovja borovcev, v katerih je nekoč vladal medved, sive pogreznine, kjer se raz-letavajo sikakii plazovi, grla, v katerih bobnijo razpenjena vodovja, samotni pašniki, na katerih zaman iščeš sledov človešikih bivališč vsa ta samotnost in prvobitnost je tisto, kar se te dojmi. Ostavil si Engadin z bogatimi vasmi, razkošnimi hoteli in vrvečim življenjem, tu si pa našel nena-dejano nasprotje, osamelo žemljico, ki se polagoma povrača v nekdanje stanje. Sredi borovega in macesnovega gozda, na desnem bregu potoka in na dnu doline, naletiš hipoma na edino človeško zgradbo v tej žemljici, majhno planinsko kočo, zgrajeno iz drevc/nih debel. Preprosta je kakor vse koče Švicarskega planinskega društva, postavljena samo za to, da se v nji spočiješ po celodnevnem, napornem hodu, da si okrepčaš telo, da se dobro naspiš na navadnih slamnicah. Vedno boš našel v njeni udobni in topli glavni sobi kakšnega prirodoelovca ali starega člana Zveze za zaščito prirode, a tudi oskrbnik koče ti bo vedel povedati nešteto zanimivosti iz preteklosti in življenja teh krajev. Še ob koncu preteklega stoletja so živeli tod medvedi, risi i