t
II
le«
sk‘
er/
IzhBja v Trstu'
TsalJ0 sihoio ojioludus.
Rokopisi se ne vranjo. Nefrankovana P‘sma se ne sprejemajo.
Oradništvo in upravništvo
a*- del Lavatoio
*t. I, |.
tELEFON I8-G7.
A	1»
Posamezne štev. se
prodajajo po 6 vin.
Inserati se računajo na milimetre v širo-kosti ne kolone, in sicer po 8 vin. za vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru.
Nar očni n a za celo leto K '4'—; za pol leta in za četrt leta razmerno.
h Glasilo „Narodne delavske organizacije^ v Trstu.
In
vozniki tržaške okolice — zmagali!
f
zopet je zmagala pravična
■	'ar! Štrajk okoličanskili voznikov Ie 2avr,šil s zmago in sicer p o p o 1-ll0.zm9go. Na svoji seji, dne .">0. y .rila t. 1. je mestna delegacija po
0,8m razpravah in vzlic temu, da da ° vI°^enih še drugih ponudeb, dala dobavljanje gramoza za posi-jjaijje mestnih in okoličanskili ulic,
/*si vrli »Zadrugi voznikov na Pri-
°rSkem se sedežem v Trstu'1, in
V2kter s 16 P° sto poviškom na yf''Cnih cenah! Vspeh je tedjij po-1 eD> moralen in gmoten
Kakor znano, so naši vozniki sto-I*1*1 v stavko dne 12. januvarja t. 1.
, ^aj pred približno štirimi m e-’ech Ta svoj velepomembni sklep ®torili potem, ko so sprevideli, da dosedanje življenje izkoriščanja d strani zasebnih podjetnikov — špe-n'antov bilo nedostojno zovednega e*avca. Od tega časa so ustrajali JledStrašeno v stavki do danes, to je e k o m 4 mesecev. V tem Času S° toaši vozniki podali najlepši vzgled Požrtvovalnosti, ustrajnosti in never-J mega zatajevanja. Slednjič je tudi tr2l'«ka mestna delegacija potegnila la stran naših voznikov, s čemer je /'a sama na neopovrgljiv način iz-r®kla našim voznikom priznanje na 1’1'h junaškem nastopu. Naše veselje
■	danes preveliko, da bi danes raz-fdtrivali vse pojave, ki so prišli na
51,1 tekom tega štrajka. Mislimo nam-^ na razne domače slovenske Aleute, podle duše, ki so z vsemi i ^ni, v časopisih javno in tajno - 13«a 1 i oslabeti odporno moč naših '°2nikov, trošiti mednje neresnične ?°'’orice, sejati med njimi razdor in jodlati istim ves pogum. Vspeh na-'d' junaških voznikov hodi za iste d;,jvečja — obsodba. V prihodnji jd^vilki priobčimo natančneje podat-
di
dtivduSonjem: ,,S 1 a v a okoličan-* k i m voznikom, slava vo-' 11 e 1 j e m stavke!11
o tem velikem in velepomembnem °godku. Danes pa kličemo kipečim
Zmaga N. D. O.
v bilo je v prvem začetku delovanja D. o., ko je ta skromna, »rakitična-, »Protidelavska11 organizacija, ta „vol-k°v brlog(kako .jo je vže svoječasno ustilo tukajšnje giasilo socijalne demo-yratigne stranke, „11 Lavoratore"), bila stanu uzbujati le neprikrito pomilo-u.dje v vrstah njenih nasprotnikov, a Pokrito omalovaževanje v vrstah njenih Vbateljev. Umevno, N. D. 0. je morala i'6 le zbirati svoje moči. Vse delovanje bilo le zunanje, agitatorično in orga-'zatorično. Treba le pomisliti na raa-?rijal, ki ga je N. D. O. našla. Slovenil delavci, med katerimi jc N. D. O. ^acela prepovedovati novo vero, so bili ]..Veliki meri nezaupni. Bilo je takih, j1 so pripadali mednarodni socijalpi detiiokratični stranki. Le ti so imeli prožnosti naveličati se velikih obljub 'I bobneče frazeologije na eni, a negodnega delovanja in nevspehov na j/.rugi strani. Bilo je pa tudi takih, ki s° še pripadali nobeni organizaciji.
Take delavce se jc moralo z velikim trudom še le vneti za pomen organizacije. Kje so pa velike ovire, ki so nam jih, posebno v prvem času, delali nasprotniki, inednarodovci rdeče in črne barve ? V N. D. O. so videli le navadno izobraževalno društvo, tovarno narodnih razgrajačev in vojakov ..narodnjaške11 garde. N. D. O. je vzbujala škodoželjno pomilovanje, bila je ,,hipen11 pojav, kakor se je o njej izrazil dr. Tuma, ni bila resna in se je zaradi tega ni moglo niti držati za resno! N. D. 0. se na vse to ni ozirala in se je ustrajno in neustrašeno pomikala naprej po trnjevi poti. y
('asi so se spremenili. X. D. 0. ni več smešna, ona je postala resna, zelo resna, in vsaka javna oseba, prijatelj ali nasprotnik, mora danes ž njo računati. — Vzgojila je cele regimente narodno in razredno zavednih delavcev, vsaki čas pripravljenih poseči za orožje v obrambo svojih narodnih in delavskih interesov. Vzbudila je v dosed^j še nevedni duši narodnega delavca prepričanje v istinitost socijologičnega izreka: „Vera združuje a gospodarstvo razdružuje11. Vera združuje, to je moralo pomenjati za narodnega delavca: vera v kulturen pomen narodnosti v sedanjost in prihodnjost naroda naj združuje vse narodne, delodajalčeve in delavčeve, moči v borbi za narodna prava. Gospodarstvo razdružuje, to je zopet moralo pomenjati za narodno delavstvo: da gospodarski interesi enega razreda, enega stanu zahtevajo posebno zastopstvo, da se prvi ne morejo vjemati z drugim in da zaradi tega mora delavec nevstrašeno in odločno uveljavljati svoja prava nasproti kapitalu.
To vero je N. D. O. znala vcepiti narodnim delavcem globoko v srce. To je bila prva faza razvoja.
Časi so se pa naprej spreminjali. X. D. O. je sama iz sebe, po svojem delovanju in brez tuje pomoči, morala še dokazati, da ni protidelavska, da ni „volkov brlog11 v katerega so imeli zaiti narodni delavci, ampak da je prava strokovna organizacija, odporna moč v odbijanju napadov izkori-ščevalnega kapitala, a ofenzivna bojna falanga v zahtevanju delavskih pravic. Tudi to vero je X. D. O. v zadnjem času globoko vcepila v dušo vsacega organiziranega in neorganiziranega delavca.
X. D. O. je tekom štirih mesecev prestala dva veleresna in velepomembna štrajka. Štrajk vslužbencev električne železnice v Ljubljani na eni, čez 31/* mesece trajajoči štrajk voznikov v tržaški okolici, na drugi strani. Velika zmaga pri prvem, popolna zmaga pri drugem ! S tema dvema konstatacijama je menda dokazano več nego z najobsežnejšimi in najduhovitejšimi polemikami.
Toda, naj ne misli nihče, de se bo N. D. O. hvalisala teh vspehov in izbob-nala svoje zmage v vse konce in kraje, kakor delajo socijalni demokratje in klerikalci. Xe. S vesta si svoje naloge in zaupanja, ki je vživa pri svojih somišljenikih, bo N. D. O. nadaljevala po dosedanji poti in se spolnjevala. Treba je še veliko in veliko dela! To so le začetki. Toda častni in velepomembni začetki, memento vsem prijateljem in nasprotnikom, da se bodemo dosledno držali gesla: „Kdor ni z nami, je proti nam!“
DELRVCI!
vpišite se v ..Konsumno zadrugo"
članov M. D. O.
Proslavitev 1. majnika
V TRSTU.
Že ob 9. uri predpoludne Začeli so se zbirati slovenski delavci, stari in mladi, na trgu pred ,.Nar. domom", praznično oblečeni s zelenjem v rokah ali na suknji. Vsem se je braia radost raz obraza, vse .je veselo pozdravljalo lep dan vreden imena 1. majnika. Živo je razpravljalo o čudnem 80cijaino-demokratičnem pojavu posebno z odrom na njihov 1. maj. „Na Corsu sem srečal peščico ljudij z godbo na čelu, ki sš je kaj malomarno pomikala naprej11, tako in enako se je govorilo med množico nahajajočo se pred „Nar. domom-1.
Mej tem pa se je polnila dvorana radovednega ljudstva in kmalu ne bi imel človek prjstora, ki bi za nekoliko minut zakasnel. Točno ob uri se je pokazal na odru tov. predsednik, dr. Mandič, in ipnožica ga je burno pozdravila. Komaj je biJo ploskanja in „živio“-klicev konec je odprl tov. .laklič, burno pozdravi en, raa-nilestacijski shod, opozarjajoč množico na velepomemben dan 1. majnika, ter podal besedo tov. predsedniku dr. Josipu M a n d i č - u.
Dobisedni govor predseduika o no-menu 1. majnika za slovensko delavstvo prinašamo na drugem mestu.
Po shodu se je začel pomikati sprevod po glavnih ulicah tržaškega mestu, na čelu društvena zastava. Nikdar ni še plapolal, naš delavski prapor po tržaških uli-■<fab tako veličastno, nikdar ni še vidci za seboj tako množico ljudstva, ki je pazilo s paznim oč?som na svojo zastavo, nikdar ni še poslušal kakšen slovanski prapor, da bi ga h valili cel) najhujši sovražniki, kakor se je to zgodilo na 1. ma.nika. Za vedno nam ostane pogled na lepo razvrščeno množico broječo najmanj na 3000, ki se je mirno in dostojanstveno pamikala po celem Corso mimo namestništvene palače ob mor j u nazaj pred „Nar. dom11.
Tukaj je pred vežo še enkrat pozdravil odhajajoče tov. Jaklič ter jih vabii, da se tudi popnludne udeležijo sprevoda k Sv. Ivanu. Minula je predpoldanska slavnost in ljudstvo se je mirno razšlo.
In zopet se je začelo zbirati ljudstvo v večjih gručah pred „Nar. domom11. Grozno je peklo takšno počenjanje naše „ljube" sosede. Jezili so se, jadikovali, zasmehovali mimoidoče z raznimi »kulturnimi11 izrazi a vedno mnogoštevilnega, je postajala množica. Burno je pozdravila zopet svojo zastavo, lepo se razvrstila, in zopet se je p mukal sprevod proti »Sv. Ivanu. Mirno nemoteno, d istojanstveno in samozavestno je korakal naš delavec po ulici, kjer si dosedaj skoraj ni bil življenja svest. Veselega obraza je „marširal“ za godbo, ki je svirala same slovenske komade na čelu sj l evoda.
Vrt v „Nar. domu11 pri Sv. Ivanu je bil veliko premajhen, da bi sprejel take množice ljudstva. Maogo se jih je razpršilo v razne druge gotilne in se zabavalo tam, ker vsi niso mog i poslušati petja pevskega društva „Ilirije11 in „Kola" na vrtu v „Nar. domu11. Vsa čast vrlim pevcem in. pevkam !
Zabava se je končala s plesom v dvorani „Nar. doma1, ki je nehal pozno v noči.
Ta dan je pokazalo slovensko delavstvo svojo solidarnost in veliko zanimanje za N. D. O. ; ta dan se je živo čutila nujna potreba strokovne organizacij in ta dan bo ostal marsikat remu prijatel,u in neprijatelju v živem spnninmy
v gorici:
V obče moramo reči, da goriško delavstvo. toliko slovensko, kolikor italijansko, ni še zelo prebujeno, — najlepši dokaz, kako malo »delavska11 je bila pri nas so-cijalnodemokratična stranka, ki je imela časa za delo in organiziranje več ko dovolj, — nad dvajset let. Letos je bila zlasti
od soc. dem. strani agitacija za udeležbo na majnikovi proslavi večja ko druga leta. Zdelo se je, kakor da se prijatelji „so-drugi-1 boje, da jih bo manj, ko nas... Zato so zbobnali skupaj vse „sodruge“, ne samo italijanske in tisto peščico slovenskih iz Gorice, ki jim je še ostala, marveč tudi vse iz Podgore, Ločnika, Moše, obeh Vr-tojb, Bilj, Solkana, Štandrcža itd. Vendar jih na shodu na Telovadnem trgu ni bilo več ko okrog 300, in razven tega kakih 100 goriških meščanov obeh narodnostij, ki so i: radovednosti prišli poslušat soc. dem. gromovnike. Govorila sta Kristan in neki Piazza, slednji priznano — slabo. Po končanih govorih eo „sodrugi“ z godbo korakali na Gorišček. Tudi v obhodu jih ni bilo čez 350, — in to iz toliko krajev zbobnanih!
„Narodna delavska organizacija11 je priredila majniški shod na obširn°m dvorišču Gorjančeve gostilne v Attemsovi palači na Kornu. Zbralo se nas je nad 300. Tov. Knatlič je v dveurnem govoru razlagal zgodovino delavskega gibanja in postanek socijalnih teori-, nato revizionizem in narodnostno idejo in poljudno obrazložil sedanji program N. D. O., ki stremi z\ narodno in gospodarsko povzdigo slovenskega delavstva, ne da bi hotela brezplodnega prerekanja z raznimi drugiiii strankami. Govor, ki je mestoma imel značaj predavanja, je bil jako obširen ia temeljit in so mu tovariši z velikim zanimanjem sledili.
Ko je g -vornik h konca^pozval tovai-iše k solidarnosti in k vztrajnemu delu v pro-speh tlovenskega delavstva, v prospeh naše organizacije, katere prvi majmk danes obhajamo, je nastalo veliko navdušenje. Enoglasno smo zapeli „He) Slovani11! Nato se je razvila neprisiljena prosta zabava. Koncem je znani vrtojbenski Gorkič nekaj izpraševal tov. Knatliča, pa ga je kmalu minilo veselje in odkuril jo je, odkoder je prišel.
Naš majniški slnd bo mnpgo pripomogel k temu, da se bo tudi pri nas naša organizacija močnejše razvila, tla bomo šli sigurno naprej po tej poti, katero smo si začrtali. „Mi vstajamo, in njih je strah U
Govor lov. dr. Mandiča na manilesta-cijsta Mii v „Nar. domu" 1. majnita.
Ob deseti uri je napolnila ogromna množica našega zavednega delavstva vel ko gledališko dvorano v Narod. domu. Milo po deseti uri je otvoril podpredsednik tov. Jaklič zborovanje. Pozdravil je v kratkih jedrnatih besedah navzoče, ki so se sešli, da izrazijo svojo solidarnost z delavstvom celega sveta in podelil besedo predsedniku Dr. Mandiču, ki je govoril o pomenu prvega majnika — praznika dela sledeče :
Delavci ! Prvi majnik je praznik narave. Odložila je svojo odejo, ki jo je pokrivala tekom dolgih dni. Zasijalo je solnce, ki s svojimi žarki ogreva vsa živa bitja. Povsod veselje, prevajanje. To je praznik veselja pomlajene narave.
Ali prvi majnik je tudi praznik delavstva. Iz dolgega srednjeveškega spanja probujeni delavce je pr.šel uo solnca, do Spoznanja svojega položaja. Nekdaj orod|e je oživel in spoznal, da je človek nič manj in nič več nego drugi. Vsplamtela je luč spoznanja o njegovi gospodarski in družabni važnosti. Človeška družba je bila doslej zelo krivična ž njim. Ali obupati ni bilo treba. XIX stoletje je delavcu zapustilo dragoceno volilo: spoznanje, da dosedanje trpljenje ni večen in nespremenljiv pojav v človeški družbi, da je le od delavca odvisno, da se teši in sicer po sebi in potom sebe.
Danes je praznik dela. Od vseh strani širnega sveta se dvigajo slavospevi dela. Prva gibanja proletarijata so provzročila velik hrup in potres in danes se mora računati z delavstvom kakor faktorjem produkcije, kakor faktorjem povzdige človeške
družbe. Zakaj praznujemo ta praznik ? Ne samo radi tega, da pokažemo svojo številno moč. Ta praznik je večjega pomena: do izraza mora priti dejstvo, da je delavstvo poglavitni činitelj človeške družbe, da je delo glavni faktor in da na njem sloni splošna blaginja človeške družbe. Dovolj je, da mi odložimo orodje in vse na svetu zastane, vse mora počivati. Do izraza naj pride velika važnost delavstva za vse gospodarsko življenje. Ako delavec neče delati, tudi nobenega dela ni več.
Prvi majnik pa naj bo tudi dobro agitacijsko sredstvo, pogled v prošlost in bodočnost. To je dan velike manifestacije delavskih interesov. Letos slavimo v Trstu ta delavski praznik v jako važnem trenotku, v trenotku ko se ima izvršiti čin velike važnosti za varstvo naših narodnih in gospodarskih interesov. Dne 13. junija se imajo vršiti volitve v tržaški mestni svet in deželni zbor. Te .volitve so za delavstvo največjega pomena. Do izraza mora priti naša volja, da mora prodreti v tržaško zbornico novo življenje. Konča naj se ona doba neplodnega dela. Odločiti se mora: ali za stranko, ki se vedno naslaja na zgodovini Rima, ali pa za ljudstvo, za stranko plodovitega gospodarskega dela. Vse delavstvo mora ta dan nastopiti na volišče, da spolni svojo dolžnost proti narodu, sebi in slovenskemu delavskemu elementu v Trstu !
Pri tem nas mora v veliki meri zanimati gospodarski element. Kajti vsaki politični ideji je gospodarski element podlaga. Tudi slovenski delavec mora hrepeneti po gospodarski osamosvojitvi, da ne bomo hlapci drugih, ampak gospodarji na lastnih tleh. V tej smeri smo že storili prve korake. Začeli smo snovati naše zadruge. Imamo vže nekatere zadruge, druge se že pripravljajo. Vsi delavci naj se ozko oklenejo svojih zadrug, ki store iz konsu-mentov — producente.
Danes se pokažejo po ulicah tudi druge stranke. Vprašati bi utegnil kedo, zakaj ne nastopimo v dosego tega cilja skupno z delavstvom socijalne demokracije ? Če smo vsi eno in isto, zakaj bi se ne v bratskem objemu, ne glede na politično prepričanje, ne glede na državne in deželne meje ljubili in skupno delali? To so za danes še utopije. Razlika med stremljenjem narodnega delavstva in onim socijalne demokracije je za sedaj še prevelika. Baš pa izražamo željo, da bi brez razlike nastopali složno za svoje stanovske in razredne koristi!
Socijalna demokracija je bila poklicana pred 10 leti, da se bori s vso odločnostjo proti italijanski buržoaziji, a sr daj ie od dne do dne bolj odvisna od nje. Berači pri buržoaziji za glasove.
Vidimo tudi, kako se potegujejo so-cialnodemokratični poslanci za interese visokih uradnikov. Odprimo oči in spreglejmo, da socijalna demokratična stranka v Trstu ni druzega nego pomlajena italijanska nacijonabstična stranka. To niso nikaki internacijonalci. Sleherni dan vidimo, kako jim gredo italijanski delodajalci na roko in soc. demokratje jim vračajo milo za drago. Tako se razvija soc. demokratična stranka vedno bolj v meščansko stranko.
Mi pa se zavedamo kaj dolgujemo solidarnosti proletarijata in kaj dolgujemo svojemu narodu. Pomnzimo svojemu narodu do enakopravnosti in potem še le bo odprta pot, da se sklenemo v vrste proletarijata celega sveta. V spomin kličem lepe besede češkega pesnika Svatopluka čecha, ki ste jih čitali danes v uvodniku „Narodnega delavca" :
Po vsej pravici se spominjate bratje, da imate drugo stališče, kot delavci prostih narodov, zasiguranih v svojem bitju, odločujočih samostojno o svoji usodi : oni morejo osredotočiti vso sile v boju proti vladajočim domačim slojem, ki jim odrekajo njih pravice ; vi pa občutite poleg krivic, ki vam jih dela kot delavcem družabni red, še tudi tudi kot Slovani krivice, ki jih trpi celi naš narod in veste, da morate poleg boja za lastne pravice pomagati tudi njemu v težkem boju za osvo-boienje od tujega jarma in za pridobitev jednakopravnosti v družbi ostalih narodov!"
Danes, ko stopimo na tržaško ulico, naj si vsak reče: „Jaz pokažem danes svoje delavske žulje ali ob enem se bom »prehajal po ulicah kot slovenski delavec. Se danes živi v spominu francozkega proletarijata geslo :
„Umreti v borbi! Živeti v delu !“ To je tudi naše geslo: Vsak človek mora delati ! Kdor hoče živeti naj dela, kdor noče delati naj umre!
V tem imenu kličem : „Živilo svobodno delo — Hvilo svobodno delo v rokah slovenskih delavcev v Trstu1'.
Itako c. k. mliislerstvo iMi
Osrednji uprava odbor ..Deželne jed note železniških uslužbencev kral. Češkega, obmejne grofije Moravske in voj. Šleske" je naslovile na gori navedeni naslov v „Ceškoslovanske želez-nični listy“ sledeči memorandum :
Uravnava razmer uslužbencev c. kr. državnih železnic na podlagi medsebojnega dogovora med zastopniki per-sonala in zastopniki visoke vlade od c. k. ministerstva železnic leta 1905. obljubljena, do sedaj ni v polnem obsegu izjecljana.
Avtomatično avanziranje, odrejeno z iznosom c. kr. ministerstva železnic z dne 30. aprila 1907 št. 23.300 ni nikakor izpolnilo pričakovanj, ki so se skladala na to reformo temeljnih ocf-nošajev avanziranja. Cela vrsta železniških uslužbencev je doživela z avtomatičnim avanziranjem samo malenkostno uravnavo in zboUanje, da celo često so prišli do prepričanja, da nove razmere niso spremenile čisto nič na dosedanjem stan.ju, kar se tiče želja po uvrščenju v višji službeni razred, respektive pod-uradniški razred.
Ker ni bila nadalje spolnjena jako važna zahteva radi izjemnega avanziranja vseh onih uslužbencev, ki so bili pred izdanjem tega avtom, avanziranja definitivno nastavljeni z jako nezadostnimi plačilnimi razmerami — s čemer bi se diferenca med starejšimi letniki uslužbencev c. kr. drž. želez, in mlajšimi letniki vsaj deloma v oziru pravičnosti urav-
nala — je treba to zahtevo kar najodločneje povdarjati, da se z enostranskim reformiranjem autom. avanziraja ne store nove krivice, večje nego pretekle!
Delavci uslužbeni za dnevno dnino nimajo do sedaj določen temelj dnevne dnine v tem ali onem kraju svojega zaposlenja, isto tako nimajo določen čas za doplačila k svoji dnevni dnini. Tu je res potrebna kar najtemeljitejša obnova, da bo imelo delavstvo gotovo in zanesljivo poroštvo, da ne bode samo po pravilno in natančno spolnjevanih službenih dolžnostih v razmerju k današnji draginji dovoljno plačevano pri svojem sprejetju v službo c. k. državnih železnic, ampak da se bode tudi zvišanje dnevne mezde delavca do te dobe, pred no bo definitivno nastavljen, proizvajalo v gotovem časovnem' razmerju, tedaj tudi avtomatično.
Novo upeljane nočne nagrade so povsem nepovoljne, kajti cela vrsta uslužbencev c. kr. državnih železnic je s te delne gospodarske’ koncesije izvzeta, ker se kaže na dejstvo, da na tej ali oni postaji ni toliko mest normiranih, kolikor uslužbencev v resnici nočno službo proizvaja Vsled tega prihaja do naravnost neumljivih pojavov, da med tem ko se pripadnikom ene in iste kategorije nagrade priznavajo, se odrekajo drugim pripadnikom, na isti postaji uslužbenim, nočne nagrade sploh.
Delavstvo z dnevno mezdo pa je skoro popolnoma izvzeto od podeljevanja nočnih nagrad, dasi je vsled naravi službe k nočnemu službovanju navezano. Tudi stražnikom proge se ne priznava nočnih nagrad. S tem se kaže naj večja krivica, ki se mora odstraniti na vsak način!
Naravnost nezadostno odmerjenje nagrad za stanovanja se opaža skoro na vseh postajah. S tem, da se je zrušilo 40°/0 razred in ga pridelilo v 50°/„ se ni zgodilo za uravnavo nagrad za stanovanja skoro ničesar, kajti ostali so nedotaknjeni drugi razredi, ki pri današnjih odnošajih glede stanovanj skoro nikjer več ne zadostujejo.
(Dalje sledi.)
Žalostni pogled v bodočnost za konsumente.
Zivljenske razmere se vedno slabšam. Vsa živila so do krvi draga in vzlic temu, kot vsi znaki kažajo, še ni višek draginje prekoračen. Najbrž9 mora biti še slabše, da bo moglo postati zopet bolje.
Najbolj kruto se nam kaže draginja pri kruhovinah. V aprilu 1908 je zaznamovala pšenica v Pesti 10.60 K in danes povprečno 14.40 K, na Dunaju lani 11.75 ir« letos 15.60, v Pragi lani 10.11 a letos 15 kron.
Cene pšenice so narasle okroglo za 30.46 od sto tekom enega leta.
Istodobno s ’ ceno pšenica je rasila tudi cena moke. Nula zaznamuje danes 4G kron, to je v resnici nezaslišana cena. Tudi cena moke se je zvišala okroglo za 33 od sto ali za celo tretino.
To zvišanje cen dotika se najobčut-
neje konsumentov.' Če se mora za 18 množino moke izdati na teden name8*0' recimo, 3 Iv, 4 K, je to obtežkanje, o8' terem mora vsaki priznati, da kruto obrt menjuje proračune posebno manjših gosp0 dinstev. Nastaja dvoje. Ali se izda o11* četrta krona za moko in potem se m<>[8 rodbina omejiti na drugi strani ali pa f ne izda in tedaj se kupuje manj moke 1 rodbina je prikrajšana pri živilih. V ob8 slučajih nastane omejitev konsuma, v <jm‘ gem slučaju pa je usodnejša in nevarneje kajti prikrajšanje pri uporabi moke 'l kruha plača se s zgubo fizično zdatnos11 in potem tudi s zmožnostjo pri pridelku.
Zalibog nastaja navadno druga eveii' tualiteta. Posebno delavstvo, maloobrtn1' štvo in drobno uradništvo nima možno9® da si izsili zvišanje dohodkov in plače ko) za celo tretino. Radi tega so omejujejo vporabi moke. Žene delavcev ne kupuj®0 danes pol kilograma ali kilogram mokf kot preje, marveč samo za ono svoto, |l1 se je preje normalno izdajala za moke-V tej obliki se javi redukcija konsu®8 moke, ki ima tudi to neugodnost, da koS' \ sument, če ne kupuje moke v navadn® enotah, ne pride, kot se pravi, k svojem11 računu. K draginji moke ima še za ua' meček slabo vago.
To so razmere v pravem pomenu be' sede obupne. Moramo se vglobiti v raz‘ mere malega ljud>tva in spoznamo, da je draginja moke in kruha za njega nekaj groznega. Zaslužki niso danes niti veliki« niti stalni. Gospodarska konjuktura om&' huje, izvoz pada, investivno gibanje je. medlo — v takih razmerah ne morejo bik zaslužki stalni. Pokazali smo nedavno na pod' lagi uradnih podatkov, da je nezaposlenost danes vel ka in da šele vsak tretji delavec zamore najti delo. In v teh neveselih raz merah mora delavec trošiti za živila za celo tretino več kot lanskega leta. Mesto, da bi imel olajšanje, zahteva se od njega, da naj več plačuje. Nihče pa ne vpraša, ali ima s česa. Najbrž si ti, ki so krivi današnje draginje, mislijo: če nimaš, ne jej ! Al* morejo te okolnosti provzročiti v krog1'1 malih ljudij kaj druzega kot obup?
Zdi se pa, da ti krogi še niso izpd1 kelih grenkobe do dna. Draginja je dane9 velika, pa bo še večja ali pa se vsaj sta' bilizira.
To se vidi pri zaznamvanju pšenice-Za oktober zaznamuje pšenica že dane) čez 11 K, ko žito začenja šele kliti. Predno pride v skednje in se pripelje n« trg, doseže pri najmanjšem staro ceno L’ kron. Morala bi priti imenitna letina, da bi visoke cene kruhovin malo padle. Ce pa letošnja letina ne bo imenitna; lahko pričaku-jemo, da cene žit narastejo še bolj in ob enem seveda tudi cene moke. Kot je že navadno, lahko pričakujemo slabejšo stvar. Pri tem pa ni izključeno, da ne bi kaka tolpa lačnih špekulantov, kot nedavno Pattenova, se potrudila, da cene kruhovin še bolj kvišku požene, kot bi stopile ped pritiskom danih okololnosti. Potem seveda bi se življenje še bol poslabšalo.
Toda pri draginji moke same se naj' brže ne bo ostalo. Pričakovati se more p o-draženje sladkorja. To bo posledica boja med reparji in tovarnarji sladkorja.
r<
2
0
1 1 81
8
d
t
1
j
t
t
t
s
i
PODLISTEK.
Princezinja Maat-Neut.
Spisal Jožef J, Svetek, poslov II.
Naglo je prijel z obema rokama mrtvi prst, o katerem se mu je zdelo, da se vedno bolj krčevito zapira, kot krempelj ranjenega ptiča. Prsti so se tresli Ajrtonu kot listje, vendar ni odnehal. Vnovič je zašumelo v tišini, in zopet je kos štuka, to pot velik kos. padel s stene. In skozi ttžak vzduh kot da bi spreletalo zaječanje.
Avrtonu se je zdelo, kot bi se temne očesne udrtine mumije v tem trenotku odprle in njih temne kot bi se upiral bolesten pcgled na Ayrtona. Tudi njedri mumije so se mu zdela dihati. Ampak Ayrton se je smejal tem mrzličnim prikaznim in vse te gibljaje se je trudil naravnim potom razložiti. Trenotek je čakal, da se umiri. 1 otem je vnovič prijel mrtvo roko in naglo potegnil za prst. To pot je prst odnehal, toda ž njim sta odnehala tudi dva členka prsta, uboga, sesušena, trhla. V tem trenotku se je celo telo mumije ganilo. Prsi so se vidno dvignile, glava se je sklonila naprej in roke kot bi se hotele raz-k eniti.
Ayrtona se je oprijemala omotica. Zlati, nežni lističi v sarkofagu so se tresli, kot bi jih mučila bolečina — Ayrton je prestrašen zrl na strohnele koščice prsta,
s literih mu je svetil in ga vabil veliki smaragd. Ozrl se je prestrašeno in groza se ga je polotila, ko je s pogledom zablodil na alabastreno oprsje princezinje. Oči prinoezinje na njem, isto tako z lapisla-zuli in obsidijana, so mu divje nasproti gorele in otne so se odprle kot v očitanju.
Toda Ayrton, ki je bil vže skoro blazen, je malomarno mahnil z roko, snel je prstan s koščic in si ga je ogledoval. Bil je to nenavadno velik smaragd, toda čudno obdelan. Zdelo se mu je kot bi bil spodaj navrtan in znotraj votel. V resnici, ni bil tako čist, kot se mu je zdelo. Nekake temnejše žilice so se vlekle v njegovi notranjosti. In bakr je bil že ves prevlečen patino, krasne, zelene boje. Za to se pa Ayrton ni brigal. Kar gorel je poželji-vostjo, da bi prstan, ki je dičil pred toliko leti roko lotosove princezinje, in ki je ž njo tukaj tako dolgo na njenih sedaj velili prstih spal, krasil sedaj njegov prst. In blesk smaragda kot bi čaral, tako jo uplival na Ajrtopa. Smehljal se mu je, obračal ga je na vse strani, ne meneč se za to, da je okolu njega vrvel vroč zrak, in posmehujoč se prikaznim, ki so se vrtile na poslikanih stenah, ne meneč se za to, da alabastrove prsi vzdihajo, da se mrtve očne jamice mumije rosijo in odumrle ustne da se odpirajo k ihtenju.
Prijel je prstan dverni prsti in ga skušal potisniti na mazinec leve roke. Toda to je šlo težko. Imela je drobne prstke krasna princezinja Maat-Neut! Ayrton je v drugič bolj nasilno pritisnil, prstan je
sicer zdrknil na prst. toda zaril se je ojs*;ro v kožo. Avrton je nagloma zaupil in skušal hitro prstan sneti, toda zaman; samo še globjc ga je zataknil. Prstan kot bi se bil zagrizel v prst. Ayrton je skušal z vso silo, a zaman. Beli prst mu je že krvavel, a prstan kot bi se bil zagrizel z malenkastim zobčkom v prst in ni odnehal.
Ayrton je bil obupan. Z grozo se je oziral na okolo, kot bi iskal pomoči, k alabastrovemu oprsju se je obrnil, toda to je že zopet kot mrtvo zrlo predse in je tiščalo brezdušno svoje kamene ustne, k mrtvemu licu princezinje je pokleknil in bo nad njim sklonil, toda s tega je vel samo tisočletni mir in spanec, k pokrovu rakve se je obrnil, toda s tega je zrla bleda slika princezinje malomarno na njega.
In v prstenu je naenkrat začele silno žgati. Kot bi kri v celi levi roki kvasila, tako je bilo Avrtonu. Kite so se začele krčevito zvijati in celo telo je spreletel grozen občutek; skušal je s zobmi sneti prstan, toda kri prsta ga je žgala v ustih kot grenak plamen; ves obupan je sklenil roke nad grozno tihim in brezbr znim licem nekdaj tako krasne princezinje; a ona ni odgovarjala; samo zdelo 89 je, kot bi njene pogasle oči za trenotek vsplamtele v očitanju in trpkem pogledu. Sklenjene Ayrto-nove roke so se same po sebi razklenile, kajti ž s je divjala v njem mrzlica. V celem telesu se je širilo strašno trganje in v odprtih ustih se je zbirala vroča pena. Si par krčevitih gibljajev je zvilo Ayrtonovo telo, njegova glava se je še enkrat naglo
dvignila, da bi se zagledala v oči alaba-strenega oprsja in v oči slike na pokrovu rakve, toda te oči so se sedaj nad njim vže popolnoma zaprle. Bile so brez bleska, brez lepote, brez zornic, kamo mrtve steklene so bile njih punčice, kot bi bile v tem trenotku oledenele.
Ayrton je strašno zaupil, obupno zaupil in se je hotel zravnati. A ni mogel več, moči so ga zapustile, roka s prstanom je omahnila negibno proti tlom in usta, zapenjena, zagrizla so se v oveli prs nekdaj tako zapeljive in sedaj tako krute princezinje.
Drugega dne je Avrtonov sluga dolgo iskal svojega gospoda. Konečno ga je našel v novo odkritem grobu. Klečal je pri mumiji in njegova glava kot bi spala na zglavnici nekdaj lotosovih prs princezinje Maat-Neut, nekdaj bogovom enake; njegovo lice je bilo zatemneno, bronasto, ko ono mumije. Leva roka je mrtvo k tlom visela, okrvavljena, z bliščečim smaragdom, sedaj čistim in prozornim, brez temnih žilic. In od prsta se je vila pod kužo kot pisan gad črna žila zastrupljene krvi notri k srcu.
Strašno se je o svetila krasna princezinja Maat-Neut, mrtva črez tri tisoč let, za skrunjenje svojega skoro božanstvenega telesa in za motenje svojega večnega sna.
Ubogi Ayrton je bil oni, čegar telo je počivalo v beli rakvi, pokriti angležko zastavo, katero so nesli v čudnem sprevodu, katerega smo srečali ob solnčnem vshodu na krvavem bregu krvavega Nila.

Priloga »Narodnega Pela\ea“ št. 19.
Bodi pribito, da je boj reparjev pra-v'čen in utemeljen. Zaslužijo, da dobe primerno ceno za repo. Tovarnarji pa so Pripustili, da je prišlo do skrajnosti in so Prisili s svojim odporom reparje* da letos 8ploh repe ne sade ali pa samo v omejeni toeri. Oe je resnica, da disponira zadruga reparjev v kraljestvu Češkem približno z 20 milijoni metr. centov repe, in da s te organizirane repe letos ne bo nasajeno niti tri četrtine, bo nastal občuten priman-kljaj v izdelovanju sladkorja, katirega bo sladkorni kartel, opiraje se ob propozicijo sedanje porabe sladkorja, vporabil za to, da zviša izdatno cene sladkorja. Morda je (a kartel zasledoval omenjeni cilj, ko je briskno zavrnil zahteve organiziranih repar Jev. A tudi če ni imel tega namena, kolčni elekt bo isti. Cena sladkorja bo gotovo zvišana — stroške boja reparjev s tovarnarji bodo plačah konsumenti sladkorja.
Tudi podraženje sladkorja dotaknilo se bo delavskih krogov jako občutno. Poraba sladkorja v teh krogih je precejšjna. So gotove kategorije delavk, ki se poživljajo celi dan s troho oslajene kave, po-/ sebno ko ostajajo črez poldne v tovarni. Sladkor se seveda konsumira tudi v drugih krogih in ti najbrže tudi ne bodo navdušeni, ko se podraži vsakdanje oslajanje. Ves napor za znižanje porabnega davka s 8ladkorjn je bil vzdrževan glavno vsled nezadovoljnosti konsumentov. Sedaj se jim Pa naloži meni nič tebi nič novo breme, bi bode tem bolj težilo, ker doleti konsu-toente ob enem z draginjo živil.
Prišlo bo tudi podraženje piva. Vlada hoče namreč deželue finance sanirati na ta Oačm, da bo sedanjo deželno pristojbino od piva (1.70 K za hi) podržavila in jo zaokroglila na 4 K (tako bo tedaj hekto-litr piva podražen za 2.30 K) in iz sku-pička prideli en del deželi. Ta namen je že minister financ Bilinsky oznanil ravno zborujoči anketi za saniranje deželnih financ. Da s tem deželne finance v resnici ne bodo sanirane, je samo po sebi umevno. Bežele bodo dobile samo par drobtin. Deficit še davno ne bo s tem odstranjen. Za to pa bo pivo podraženo. To bo že tretje podraženje. Prvo podraženje piva je bilo po upeljanju deželne pristojbine s piva, drugič je bilo podraženo vsled pivovarskega kartela in sedaj prihaja država, da pobere konsumentom zadnji groš iz žepa, ki jim je še ostal. Država bo sicer pobirala povišani davek od pivorarjev, apak ti, ker kartelirani, preneso davek brezobzirno na komumenta. Račun poravnajo tudi v slučaju konsumenti. Samo da v tem slučaju ne bodo prisiljeni tako storiti: Pivo ne spada k neobhodnim potrebam vsakdanjega življenja. More se pogrešati : Če bo pivo podraženo, bodo konsumenti enostavno prestali ga piti. Nikakor se ne da pričakovati, da bi pri današnji neizmerni draginji živil, konsumenti pili podraženo pivo. Tudi če ne bi hoteli, morajo prestati piti pivo, da zamorejo pokriti vsaj proračun živil,
Železničarji!
S 1. majnikom je začela novoustanovljena tržaška podružnica »Deželne zveze železniških uslužbencev v Pragi" svoje delovanje in se od tega dne upisujejo člani v to podružnico.
Železničarji, dosedanji člani N. D. O. se združijo torej v samostojno organizacijo železničarjev, katera ostane sicer v zvezi z N. D. O. in ima skupno tudi svoje društvene prostore, vendar pa bode njeno delovanje iz strokovnih ozirov samostojno. Na ta način se omogoči marljivo in uspešno delovanje podružnice, in sicer ne samo iz razlogov, da se združimo samostojno iz strokovnih ozirov, ampak da se združimo z toočno centralo v Pragi, katera šteje danes že nad 25000 članov.
V združenju je moč in močni hočemo to moramo postati tudi mi. In ako stori rsaki slovenski železničar svojo dolžnost, potem uspehi ne morejo izostati. Vsaki slovenski železničar mora imeti toliko narodnega ponosa, da postane član novoustanovljene organizacije železniških uslužbencev, katera hoče marljivo negovati socialno vprašanje železničarjev.
Članarina znaša na mesec 90 stotink to ima posamezni član po 1 letu nepreki-Uje nega članstva pravico do centralnega Podpornega fonda v Pragi. — Kdor pa si hoče zagotoviti pravico do podpore že v Prvem letu, in sicer po preteku 3 mesecev svojega članstva, tisti plača na mesec 20 stotink več, to je skupno 1 K 10 stot. in tou podeli podporo podružnica v Trstu, fo enem letu odpade doplačilo 20 stotink to ima posamezni član v slučajih, ki so °značeni v pravilih, pravico do podpore Pri centrali.
Vsaki član plača pri upisovanju 1 K posebej, kakor upisnino za upravne stroške. Le tisti člani, ki so do zadnjega časa pla-' čevali redno svojo članarino pri N. D. O. in tisti, ki so zaostali k večjemu za 2 meseca, so upisnine prosti.
Upisuje se člane med tednom vsaki dan od 61/* do 81/* ure zvečer in v nedeljah predpoldan v ulici Lavatoio v I nadstropju.
Železničarji, zavedajte se organizato-ričnega pomena in vašega narodnega po nosa. Toraj vsi na krov.
Predsednik.
Politični razgled.
Avstrijski državni zbor.
Aneksijski odsek je konstatoval iz predložene mu rjave knjige, da je dala vlada na škodo avstrijskih interesov in brez vsacega ugovora odobrenje za vstanovitev madžarske agrarne banke v Bosni. Vsled tega je zavladala v poslanskih krogih ne-volja proti vladi ter je možno, da pride do demisije vsega kabineta, ali pa vsaj do demisije finančnega ministra viteza Bilin-skega.
Da se dobi potrebni denar za pokritje deficita, navstalega vsled aneksije Bosne in Hercegovine, ali, drugače povedano, da se dobe oni milijoni, ki jih treba plačati Turčiji radi te aneksije, je predložila vlada načrt, s katerim se poviša davek na žganje in na pivo.
Turčija.
Dosedanji turški sultan Abdul Hamid je odstavljen. Ko je lani, meseca avgusta po samo en dan trajajoči ustaji podelil po mladoturkih zahtevano ustavo, se je celo govorilo, da je celo sam želel, da se ga k temu prisili. Sedaj se je pa pokazalo, da je bil on vedno proti ustavi. Dne 13. aprila t. 1. je v Turčiji navstala zopet revolucija, ki so jo vprizorili reakcij onarni elementje, podpirani po sultanu, v svrho, da se zopet vspostavi stari absolutistični režim. Mladoturki, branitelji ustave, so pa takoj posegli energično vmes. Bilo je dokaj prolivanja krvi. Ustavi zvesto makedonsko vojaštvo je zavzelo Carigrad, a narodni zbor je na podlagi „fetve“, ki jo je izdal Šejk ul Izlam, odstavil sultana Abdul Ha-mida, in proglasil sultanom njegovega brata Rešada, ki bo vladal pod imenom Mohamed V. Abdul Hamida so pa odgnali v Solun.
Čuje se pa že, da se reakcijonarci zopet pripravljajo na odpor.
DOMAČE VESTI.
TorariSi! Konsumna zadruga članov N. D. O. je otvorila svojo prvo skladišče v ulici del Bosco štev. 17. Dolžnost je vsacega slovenskega delavca, če tudi do danes ni zadružnik kon-sumne zadruge, priti v skladišče, da si tamkaj nakupi raznih potrebščin za svojo družino.
Šentjakobčani! V Vaši bližini se je odprlo skladišče, na Vas je v prvi vrsti ležeče, da v velikem številu prihajate.
Naznanja se ob jednem, da je skladišče odprto ob delavnikih od 7. do 1. ure in od 3. do 8. ure zvečer. Ob sobotah zvečer je skladišče odprto do 9. ure. Ob nedeljah je odprto, od 8 do 11 in pol.
Gostilna članov »N. D. O.11 Danes zvečer ob 6. uri se otvori gostilna članov N. D. O. na vogalu ulice Gegha in Car-radori.
Praznovanje 20 letnice prvega majnika. Pretečeni teden smo občudovali po tržaških ulicah velikanske lepake, kateri so naznanjali tržaškemu delavstvu, da slavi letos socijalna demokracija 20-letnico praznovanja 1 majnika. Čitali smo v prvi vrsti v dno duše segajoč in pretresajoč oklic na slovensko delavstvo. ,Za tem zelo obširen vspored cele prireditve, kar nam je pri tem najbolj inponiralo, je bilo to, da se bile napovedane kar dve godbi, kateri sta imeli nalogo dne 1. maja vže ob 4. uri zjutraj zbuditi zaspane internacijo-nalce. Napočil je osodepolni dan za tržaške socijaliste.
Godba, katera je izvršila v polni meri svojo dolžnost, ko je svirala po vseh manjših in večjih ulicah tržaških je konečno srečno pripeljala svojo prijatelje na slavnostni prostor v „fondo Wildi“, kjer so pričakovali slavnostni govorniki „ velikanske “ mase delavstva,
Vršili so trije shodi in sicer za Slovence, Italijane in Nemce. Na slovenskem shodu kjer sta bila dva govornika, smo našteli celih 62 udeležencev. Na italijanskem kacih 200 in na nemškem približno 30 zborovalcev. Kakor dopoldanski, tako je bil klavern tudi popoldanski del slavnosti. Ob 3. uri popoludne, ko so se zbirali člani N. D O. pred »Narodnim domom11, je prikorakalo celili 15 socijali-stov nemcev pod vodstvom »velicega" Jernejčiča, kateri so ponosno in prezirljivo gledali našo maso slovenskega delavstva. Pogrešali smo pač neizogibnega Kopača, katerega se je po našem mnenju nalašč odstranilo. Letošnji 1. maj je dokazal jasno kot beli dan, da nima socjalna demokracija v Trstu ničesar več iskati.
Shod zadružnikov gostilne članov N. D. O. se je vršil minoli četrtek v prostorih N. D. O. Z veseljem se je konstatiralo, da je število članov v zadnjih dneh naraslo skoraj za polovico. Tov. Jaklič je poročal o delovanju pripravljalnega odbora. Tov. Mandič je poročal o stanju zadružnih pravil ter bodvil vse tovariše k ustrajnemu zadružnemu delu. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen predsednikom pripravljalnega odbora tov. Štefan Luin. Sklenilo se je, odpreti gostilno v soboto, dne 8. maja t. 1. ob 6. uri zvečer.
---L.	J-?"--11-”1 ■"	1,1 .■■ .. I
DOPISI.
Dolinska podružnica N. D. O.
vabi svoje člane in prijatelje na domačo zabavo, katero priredi 9. maja ob 4. uri popoldne v Boljuncu v prostorih gostilne »Pri Društvu11 s sledečim sporedom :
Koncert, med katerim se pojasni potrebno o N. D. O. in posebno o podpornem zalogu in o podelitvi podpor.
Plesni venček, ki traja do 11. ure zvečer.
Vstopnina k plesnemu venčku za rnožke 80 stot. za ženske 60 stot. Čisti dobiček je namenjen v pomnožitev podružničnega podpornega zaloga, zato se radodarnosti ne Rtavi meje. Zabava se vrši ob vsakemu vremenu, ker je na razpolago dvorišče in vrt. — K obilni udeležbi vabi
Odbor.
Iz Pulja. »Narodna delavska organizacija11 v Pulju je proslavila letos prvi majnik z zabavo na vrtu »Narodnega doma11. Ker delavci, zaposleni v arsenalu, katerih je tudi največ včlanjenih v. N. D. O., ne smejo obustaviti delo na dan I. majnika, se je začela zabava še le ob 4. uri popoldne. Zabava je bila zelo animirana in je trajala do polnoči.
Tudi socijalisti so obhajali I. majnik s shodom v Politeama Ciscutti, kjer je govoril Ellenbogen, kojega govor je prevajal sodrug Cerniutz. Po shodu se je vršil nekak obhod po mestu na čelu rudeča zastavica, do »Arco Romano", kjbr se je vršila zabava. A cela njihova svečanost je pričala o velikem nazadku socijalnih demokratov, saj tudi drugače tako poznani sodrugi se niti k besedi niso prig'asili. Nekam čudno se je o tem pojavu povpraševalo ljudstvo, pa se bo že pomirilo, ker N. D. O. silno škoduje.
Tovariši N. D. O. v Gorici in na Goriškem! Novo in sveže gibanje smo započeli po vsem Slovenskem. Rušijo se stari stebri mednarodnosti, ali bolje rečeno, potujčevanja in zapostavljanja našega delavstva. Že straši nasprotnike gromki korak delavskih bataljonov, ki prihajajo, da bi si izvojevali svojo narodno in gospodarsko svobodo, ki si hočejo z narodnim bojem in gospodarskim delom priboriti mednaroden ugled in uvaže-vanje, ki nečejo biti več ponižni sluge c, kr. socialističnih korifej, ne več poslušne ovce zapeljivim demagogom. Letos, ko smo prvokrat tudi izven Trsta obhajali svoj prvi majnik, letos se je pokazalo jasno, da treba le nekaj dela, odločnega in energičnega, in na vse strani dosežemo popoten uspeh!
Tovariši! Naša dolžnost je, da delamo za vseskupno slovensko delavstvo! Na noge tedaj, tovariši, kvišku srca in na delo 1 Razširiti 8e mora naša misel po deželi, objeti mora naša srca volja vseh tovarišev ! Prša se nam morajo širiti odločnosti, — s krepko roko se hočemo postaviti v bran onim, ki nas hočejo utopiti v mednarodnem valovju !
V skupnem delu hočemo uveljaviti svoje Slovenstvo, v skupnem delu hočemo priboriti svoj kruh.
Na delo! Noben tovariš tedaj ne sme biti brez našega glasila, vsak mora biti organiziran v podružnicah, kojih število se bo v kratkem po Goriškem ne podvojilo ali potrojilo, marveč podesetorilo. V naših organizacijah združeni moramo pričakovati
prihodnjega prvega majnika, ko bomo manifestirali skupnost narodno zavednega, silnega in močnega
slovenskega delavstva.
Na delo, tedaj, tovariši! Zmaga bo in mora biti naša! Živela narodna delavska organizacija!
Deželna podružnica N. D. O. v Gorici.
1 majnik „N. D. O." v Ljubljani.
Kdor temeljito pozna delavske razmere v Ljubljani, se ne bo čudil, ako mu povemo, da se 1. maj, vzlic vsem dosedanjim problematičnem ukrepom soc. dem. stranke, ki o tej priliki bobna in samo bobna, ter hoče da drvi delavstvo za njo čez drn in strn, ne praznuje tako kot drugod. Večinoma vsi obrati so v polnem teku, tobačna tovarna dela, le par tovarn praznuje „plav’ga“ t. j. praznujejo, a na svoje stroške. Na tem stališču stoji tu pri nas 1. majnik.
Narodna delavska organizacija pa je praznovala, dasiravno obstoja komaj 3 mesece, 1. majnik nadvse sijajno, ter s tem dnem nekako stopila na vrhunec javnega življenja v Ljubljani. Štrajk cest. el. železničarjev, ki je pravzaprav bil boj med hijensko izsesavajočim delodajalcem nemškega čuvstvovanja in med našerodnim tr-1 pinom, nam daje jasno sliko položaja tuk. delavstva.
Ker ni bilo drugega izhoda, kot na izzivanje obratnega vodje Gelehovskega, ki je hotel četrti dan po preteku roka za odgovor »N. D. 0.“ in skupino v njej orga-nizovanih c. el. usl. 5c vedno zafrkavati s tem da je pozval potom župana uslužbence, naj ga pridejo v njihovem imenu naprositi, pa da jim bo čez tri tedne že kaj dovolil, napovedati stavko, se je isto ob V* 12 v četrtek napovedalo. Vozovi so se pred magistratom ustavili ter šli v polnem redu mirno v remizo. Nato so uslužbenci odkorakali skupno v »Nar. dom“ kjer so se ukrtnile važne odredbe glede štrajka, volili razni odseki i t. d. Zvečer je bil sestanek, na katerem so se uslužbenci imenitno pozabavali. Drugi dan je došel z Dunaja od družbe »Siemens, Halske & Comp.“ pogajalec ing. Zabatschek, ki je na večer sklenil v imenu družbe potom župana Hribarja z »N. D. 0.“ pakt, glasom katerega se je doseglo 74°/0 zboljšanje plače, vsak 8. dan prosto, regulacija službenega časa, popolno slovensko uradovanje in letne počitnice v smislu resolucije.
Upliv, ki ga je imela stavka na kompetentne faktorje, pokazuje dejstvo, da se je že drugi dan sklenil pakt, in da je Schwarz prepovedal pravilno sklican javen shod radi — plakatov. Da je to skrajen nered, si lahko vsak misli, ker radi pomote stavca, se k večjemu prenovi plakate in letake same, ne pa — shoda. Toda tu smo na Kranjskem, kjer se narodne soci-jalne ideje boje kot zlodej žegnane vode.
V smislu nagodbe bo imela družba nad 8000 K troškov za [zboljšanje štraj-kujočih, nad 5000 K za najetje novih mo-čij, ter bode morala i drugim zboljšati vsaj za 3000 K letno. Ako se pomisli, da je podjetje pasivno, je to naravnost krasna materij alna zmaga. Kolikega pomena je priznanje slov. uradn. jezika, se ne da opisati ako pomislimo, da se je slov. usl. po nepoznanih nemških predpisih drako-n-čno kaznavalo že v sto in sto slučajih.
Prvi maj so štrajkujoči uslužbenci praznovali s tem, da se je šlo na rožnik kjer jim je tajnik »N. D. 0.“ Škerlj pojasnil pomen in namen prvega majaj nakar se je sklenilo ukreniti vse potrebno, da bodo imeli tudi oni 1. maj sloboden. S ži-vijo-klici ua narodnost in delavsko zavednost je ta jutranji izlet končal.
Konštatiramo dejstvo da je vsa javnost spremljala štrajkujoče se simpatijami, a da je Schwarz - ta gendarmenparademann — nagnal vse kranjske proste gendarme v remizo — kjer so jim strechbrecherji čevlje čistili.
Letošnji naš prvi maj je stal v znamenju boja in zmage trpečih.
Društvene vesti.
Odbor skupine delavcev v Lloydovem arzenalu vabi najuljudneje vse delavce Lloydovega arzenala na zelo važen sestanek v prostorih N. D. O. ul. Lavatoio 1. I. nadst. v nedeljo, dne 9. maja L 1. bo 10. uri pop.
Gre se za važno zadevo in je nujno potrebno, da se tega posvetovanja vsi udeleže.
DELAVCI!
SIRITE ..NARODNEGA DELAVCA11
© W ! Q ©
SE



POZIV

k
SUBSKRPCU DELMC V. EMSUE
Ustfedni banke	českych sporitelen
Osrednje banke	čeških hranilnie
V PRAGI. —■-=
PODRUŽNICE: Brno, Vel, ndm. 28; Lvov, ul. Sykstuska 15; Dunaj, I. VVipplingerstrasse 22; Trstv Piazza del Ponterosso 3. - Odi. julija t. 1. nova podružnica v Črnovicah.
Nad 5000 spojencev-denarnih zavodov cele države. — Vlog nad K 100,000.000. — Menični posel v letu 1908. k 536,000.000.
SKUPEN PROMET 5 MILIJARD.
DIVIDENDA: za 1903. 3°/0, za 1904. 4%, za 1905. 4l/40/0, za 1906. A\\, za 1907 4l/t°/0, za 1908. 5°/0.
Na podlagi sklepa IV. rednega občnega zbora delničarjev, ki se je vršil dne 25. marca t. 1., se zviša delniška glavnica
SV' od 10,000.000 na 15,000.000 kron
z izdanjem 12.500 delnic po 400'— kron nominalne vrednosti
Akcije OSREDNJE BANKE ČEŠKIH HRANILNIC so edini dividendni papir, ki je pripuščen poleg delnic Avstro - ogrske banke za nalaganje branilničnih fondov, , ker se nanašajo na pupilarno varnost.
VP1SOVALN1 ROK do 31. maja 1909,
©
©
©
©
©
©
VPISOVBIiNl POGOJI:
a)	Dosedanjim delničarjem pritiče na 2 stari delnici po ena nova za ceno £ 410
b)	Večje število delnic nego jim pritiče po odst. a) se prepušča starim delničarjem, dalje hranilnicam, posojilnicam, zavarovalnicam ter denarnim zavodom sploh, raznim fondom, korporacijam, funkcionarjem in uradnikom denarnih zavodov za;tečaj K 415.
c)	Ostalim vpisovateljem se prepuščajo za tečaj K 420. Posebna pozornost se bo obračala na bančne spojence kot vlagatelje, posestnike bančnih zadolžnic itd.
d)	Delnice V. emisije bodo deležne na dobičku od 1. julija 1909, torej za drugo polletje tekočega poslovnega leta. Njih kupon št. 7 se bo izplačal s polovično dividendo, ki bo določena od prihodnjega rednega občnega zbora na podlagi zaključenih računov za ostale akcije kar bo označeno na dotičnem kupona.
1 e) Na pravilni vpis se izda potrdilo, proti kateremu se dobi pozneje nove delnice, fj Delnice morajo biti plačane najdlje do 30. junija t. L Pri vpisu mora za loži ti vsak vpisovatelj —- izvzemši denarne zavode — najmanj K 50 na račun za vsako delnico, ker se sicer na priglas ne bo oziralo.
g)	Po § 51. pravil se glasijo delnice na ime in se izdajajo tako stare kot nove
bodisi v posameznih kosih ali skupno v 3, 30 ali 50 in to v svrho udobnosti posestnikov z ozirom na hranitev in varstvo. Dotične želje naj se ua vpi-aovalnih prijavah izrecno označijo.	,
h)	Preplačam zneski se obrestujejo do 30. junija po 4ki se prevedejo z onim dnem na račun vpisanih delnic.
i)	Kdor ne plača do 30. junija t. 1. celega vpisanega zneska, zgubi pravico nele do novih delnic ampak i na predplačilo, ki zapade v korist rezervnega fonda banke.
Priglas« in vplačila sprejpma, ter izdaja prospekte glavni zavod v Pragi, podružnice v Brnu, Lvovu, na Dunaju in podružnica T Trsta, Piazza Ponterosso Štev 3, ter poleg tega iz prijaznosti vsak z Osrednjo banko čeških hranilnic v zvezi stoječi zavod.
Priporoča se, da se vrši,o prijave v kolikor možno z obratno pošto. Prospekt, ki obsega poročilo o poslovanju bank in razvoju banke, dalje zadnje letno poročilo in pravila, ter kakorsnekoli informacije pošilja drage volje
m
(Jstredm banka českych sporitelen.
m
S
ca
u
l
a
Bi
Tovariši, vozniki!
Podpisana Vas vabi na
I. občni zbor,
ki se bo vršil
v nedeljo 16. maja 1909
ob 9. uri dopoludne
* lonjer-ju, v prostorih ,,Kons. društva".
DNEVNI RED:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Poročilo o štrajku voznikov.
3.	Poročilo tajnika.
4.	Poročilo blagajnika o dosedanjem gmotnem stanju zadruge.
5.	Volitev novega odbora.
6.	Slučajnosti.
TRST, dne 8. maja 11)09.
Zadruga voznikov na Primorskem
reg. zadruga z omej. poroštvom s sedežem v Trstu.
Slovenski delavci!
Postrežem Vam z kozarcem dobrega in pristnega vina v svoji gostilni
„Pepi Moro“
Belvedere 49.
ter tudi vsaki dan z vsakovrstnimi mrzlimi in gorkimi jedmi.
Za obilen obisk se priporoča
Ivan Škerjanc.
Podpisani priporoča sl občinstvu in članom „N. D. 0.“ svojo
Pekarno, sladščičarno in tov. biškotov
v ulici del Belvedere št. 57. kjer ima na razpolago
W vedno svež kruh "^0
raznovrstne sladščice in najfinejše likerje. Sprejema tudi naročila za torte, potice, pince itd.	Vdani
LOVRENC REBULA.
Delavci!
v
Ce hočete dobiti kozaree dobrega in cenega vina vstopite v
VINOTOČ
ulica del Vento 20. (vogal ulice Guardia )
Prepričajte se, da četrt najboljega vina stane le 14 st., na dom po 12 stot. Za obilen obisk se priporoča
JOŽE LEBAN.
■0!so>| o>|U!H
(uupn
eAjuOAio !>M!-JCl o >jSjqo ua|.iqo uz as a^OJOdud
%,jA3fso.iq ijbjs \u\\\s ~o3 a (epasop Jo>p2>| ‘qEuao qjq.s; od ui ouabj U10SA ui nuiaoBSA |0S0j^.sod oq J0f>|
/ ajs oaohij ojanbg o||3p pj|n a (ifizvnmif) ud ieu^80{))
,oisv/idMiD uiaonuar
OU|pSOJ§ OAOU OfOAS
Bfeitt aui> ‘pnnzojd uiijn^oqii[a l>a.id ojoqos
A U0A}0 Bp ‘BfueUZBU LUBA JUBSldpOcJ
l»0 'Q M" !ual2 'ISM^I
e=3C=n=
Tovariši!
tovariši!
Vse narodno čuteče delavstvo, ki je sedaj podpiralo razne italijanske in Nemške trgovce, naj krije zdaj svoje potrebščine pri svoji, tako željno priča* kovani ustanovi.
ftonsumna zadruga članov jt 9.0.
registr. zadruga z omejenim poroštvom v Trstu
je odprla 1. skladišče
v ulici Bosco št 17.
Ni treba še posebno omenjati, da dobite v skladišču ^^akovrstno popolnoma sveže špecerijsko blago, kar se ^oraj samo ob sebi razume, ker se je novoustanovljena ^druga preskrbela tudi z novim blagom.
K obilnemu obisku vabi
ODBOR.
AUSTRO-AMERIK AN A - TRST

V,
Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko. ~NOVI-YORK, via Patraso in Palermo, odhod 3-krat na mesec.
—NOVI-ORLEANS, via Patraso in Palermo, odhod vsaki mesec.
- - - - ~ - -
BVENOS-AIRES, via Almeria, Cadix, Las-Palmas, Rio de Janeiro, Santos ali eij, . Montevideo, odhod vsaki mesec.
u transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksoznimi ,	inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav.
''formacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trstu, ulica Mollu Plocolo it. 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe.
Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu in tov. členom „N. D. 0.“, da sem odprl
|v nedeljo dne 14. min. meacoa
Novo gostilno „Pri Jelenu1
v ulici Domenico Rossetti štev. 3
Ikjer točim belo vipavsko I. vrste po 72 st. In istrsko vino po 72 st., kakor tudi Opolo po 80 Jst. lit. Domača kuhinja vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili - Točila bosta voditelja ■Alojzij In Urška Kosec. - Mojim znancem, prijateljem, članom N. D. O. in slavnemu občinstvu |se priporočam udani JOSIP FURLAN, lastnik dobroznane gostilne pri Francu v ul. Geppa
jtiatevž furlan
ul. Antonio Cntcio 11
(prej Androna del Moro).
Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo
dobroznano žganjarno
v ulici Miramar I , nasproti kolodvora južne železnice kjer toči najpristuejši kranjski brinjevec, vipavski tropinovec in prve vrste slivovec itd. Ima na razpolago tudi razne sirupe in druge likerje.
Ferdinand Pečenko.
—Pekarna i sladšžičarna
Josip Pahor - Trst
ulica Madonnina št. 39.
ima na razpolago slav. občinstva 3-krat na dan
svež kruh lastnega izdelka, vsakovrstno moko, raznovrstne sladščice in izdeluje najboljše biš-kote. — Sprejema naročila za torte, pince, potice itd , ter postreže na dom. Priporoča se za Velikonočna peoila.	Telefon št. 1190.
Književne novosti.
2-20
3.20
2-80 —■60 1-50 4-—-
GREGORČIČ: Poezije, zv. IV.
vezano
GOVEKAR:	.Dobra gospodinja'*,
gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezano.......
„Štlrl ruske allke“, povesti ....
BENEŠ: „Bro dskovakl odvetnik" .
Kip Gregor&lfia.............
Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah.
NOVOST!	NOVOST
ItaKItl zn dvorane In vrte pri :: zabavah ::
v belo-modro-rudeSlh barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev.
Vse te knjige, papir in potrebščine se dobivajo v
Slovanski knjigarni In papirnici
Josip Gorenjec
TRST. - Ulica Valdirivo 40
Pekarna in slaščičarna
$epediHt Suban
TRST, - ulica deINstria št. 12. - TRST
je preskrbljena s kruhom lastnega izdelka ter veliko izbero vsakovrstne moke In mandorlata najbolje vrste. Svež kruh 3-krat na dan. - •
SMtT Postrežba na dom "'—Sl
VESNA
imenuje se izvleček iz rastlin in drugih naravnih snovi. Izkazala se je kot edino res uspešno sredstvo za raŠČO las. Uspeh zanesljiv že po kratki uporabi iste tudi na največji in zastareli pleši. — Spričevala uglednih in znamenitih oseb na razpolago. Cena steklenici od IOO gr. K 1*50.
Dobiva se pri založniku :
M. ŠKRINJAR, Trst, ul. Solitario 25.
PEKARNA in -SLADClČARNA
Vinko skerk
TRST, ul. Acquedotto 15, podružnica ul. Miramare 9.
V moji pekarni se vdobi vsaki dan trikrat frišen kruh in se dovaža vsak čas tudi na dom. Dobi se tudi najfinejše moke iz najboljših mlinov, biškote in posebno pa specijaliteto za čaj. — Dobi se tudi veliko izbero buteljk ruma in vsake vrste čaja ter vse to po najnižji ceni.
Spoštovanjem VINKO SKERK.
Zaloga obuvala in čevljarski mojster
JOSIP STANTie
Zalagatelj c. kr. rcdarstvene straže, c. kr. glavnega carinskega urada in skladišč, c kr. priv. lloyd. orož. c. kr. Hnančne straže v Trstu, Kopru in Pulju.
TRST. - Ul. Rosario st. 2. - TRST.
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke.
Prodaja najboljše voščili (Is) C. In M.
Velika izbera Galosch
-----Cene nizke.--------
— Postrežba točna. —
Člani „N. D. 0.“ ! Pozor !
V trgovini jestvinami
ANTON ŽERJAL, vita BELVEDERE Št 3.
in v Filijalki A. ŽERJAL, v ul. Commerclale št. 18. dobite vsi K I.— blaga zaston|
ako nakupite za K 50.— blaga. Na zahtevo pošlje blago na dom.
Telefon št. 699.	Telefon št. 699.
Morana
kemično pripravljena tekočina radikalno za iztrebljenje mrčes (osobito stenic) je povsem
_______________________neškodljivo zdravlju in opravi.
Vsestransko priznavanje in mnogobrojna spričevala (hotelirjev, vojaških oblastih itd. itd.) dokazujejo izbornost „MORANE“.
Cena steklenici od IOO gr. 50 vin.
Dobiva se po večjih mirodilnicah.	... -..--•-------—
Člani „N. D. 0.“ dobe 2°/o popusta,
ako nakupujejo v trgovini jestvin
3van Vfcgcle S dr.
•• CJVSatija jttillonig) ••
ul. C, Ghega štv. 10.
: Pekarna JVIreule :
v Rojanu, ulica Montorsino št. 7
ima na razpolago
0 vedno svež kruh Q
in vsakovrstne najfiinejše sladščice.
Sprejema naročila.
Uljudno naznanjamo da
polnoma novo urejeno
smo otvorili po-
trgovino izgotovljenih oblek za
gospe, gospode in otroke
• • • •
ter zagotavljamo točno in solidno postrežbo, kakor tudi najnižje stalne cene. Priporočamo se najodličnejšim spoštovanjem
Bohinec & Co. -
Via delle Torri štv. 2
(za crkvljc sv. Antona novega.).
Trst
Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah
Jakob Perhavc
TRST — Via delle Acque — TRST
Velik! izbor vsakovrstnih nnjiinejših in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Ceno zmerne.
Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo.

Filip Ivaniševič
: zaloga dalmatinskega vina :
lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu
v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405)
v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne
„A11' Adria*4 ul. Nnova štv. 11 in ,,Ai fratelli dalmati4' ulici Zudecclie štv. 8 v katerih toči svoja vina I. vrst.



Podpisani
prevzel
naznanja sl. občinstvu, da je
Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo dobroznano
gostilno $ krasnim vrtom
K
I
pekarno in slaščičarno
Čampo Belvedere št. 2
kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh in razne sladščice, potice itd.
Udan Filip Trobeo.
Podpisani naznanja članom „N. D. O' je v ulici del Solitario št. 3 odpri svojo
GOSTILNO
,AL CASTELLO Dl DORNBERG”
«jer toči najboljša vlpavBka, izborna Istrska in najfinejša desertna vina. in ima poleg tega vedno na razpolago gorka in mrzla jedila. Postrežba točna in cene zmerne.
Za obilni obisk se priporoča vdani
R. Lužnik.
Slavnemu občinstvu in posebno članom ,,N. D. 0 “ priporoča podpisani svojo dobroznano
»Kavarno Universo“
na trgu della Caserma št. 1. tik „Narfltlnega doma“, kjer ima na razpolago najfinegše likerje ter tukajšnje in zunanje slovenske, italijanske in nemško časnike, kakor tudi najboljše ilu-strovane revije.
Za obilni obisk se priporoča vdani
Fran Bojc.
v ulici Stadion štv. 19, kjer toči kraški teran prve vrste, najboljše istrsko belo in črno vino, poleg tega izvrstno vipavsko in tudi dalmatinsko vino, kakor tudi Dre-herjevo pivo ter more poslužiti z domačo kuhinjo kakor tudi z mrzlimi jedili. — Posebno ugodno za delavce.
Za obilen obisk se priporoča rodoljub Andrej Furlan.
W Člani „IM. D. 0,“
dobe 2 «/o popuste, ako nakupujejo ^ trgovini jestvin
JOSIP LUIN
ulica Giacinto Gallina št. 6.
Podpisani priporoča svojo
GOSTILNO
u ul. teirisltlu 658
kjer toči najizvrstneja istrska vina
Na novo vrojena
Pekarna Karol Trošt1
TRST, - Čampo S. Giacomo št, 20. - TRST
(nasproti cerkve sv. Jakoba) ima na razpolago vedno svež kruh, vsako' vrstne sladščice, čokolado itd najfinejše likerje.
Jll,	,.
kakor tud*
in dalmatinski opolo. Postreže lahko tudi z mrzlimi in gorkimi jedili.
G. Babič.
Gostilna društva Jadran
ulica S. Marco št. 17.
toči najboljša
Civilna in vojaška krojačnica
Bogata zaloga tu- in inozemskega blaga in vseh predmetov spadajočih v krojaško — obrt. —
Odlikovan dne 5. aprila 1 906.
v Parizu s častno diplomo, častnim križcem in zlato kolajno in v Bruxelles-u z največo odliko „GRAND PRIX“ diplomo.
Naročbe se izvršujejo točno in se dostavljajo na dom
August Štular.
TRST, via delle Pos e 12. I. nadst.
(nasproti Smolarsove papirnice.
vipavska in istrska vina
Civilna in vojaška krojačnica
Pavel Pestotnik
Trst — ul. Farneto št. 46 — Trst
se priporoča
slavnemu občinstvu in posebno članom „N. 0. 0."
priporoča svojo
TRGOVINO Z JESTVINAMI
v ROJANU, ul- Montorsino št. 7.	(
...	kjer ima na.razpolago vsakovrstne kolonija1'’
Cene najnižje. - Delo solidno. - 1 ostrezba j |n druge jestvine, kakor tudi razne deli*® — točna. —	I teše, najboljša vina in pivo v buteljkah.
Gorka in mrzla jedila so vedo®
na razpolago, kakor tudi slovensk' časopisi. — Najnovejše avtomatiČn1 orgije, katere svirajo izbrane slovel' ske komade.
Postrežba točna. ww Cene zmerne.
Za dobrohotni obisk se priporoča
Odbor	krčmar
društva „Jadran“	Vinko Kante.
IVAN KOŠMERLJ IVANOV
/Tnovo pogrebno podjetje"^
v Trstu, ul. Vincenzo Bellini 13, telefon 1402
tik cerkve sv. Antona novega
Bogato preskrbljeno z najlepšo in vso pogrebno opravo. Mrtvaški vozovi
Pekarna
Valentin Kukanja
vogal ul. Molin a Vento in Gastaldi Ima na razpolago
- - vedno svež kruh - -
in vsakovrstne sladščice.
Jilojz Povh, urar

z
izbero, za prireditev vsakovrstnih pogrebov.
Lastna lzdelov&lnlca ln zaloga venoev ln raznih cvetlic Itd.
Prodaja vsakovrstnih predmetov mrtvašfce stroke. Zaloga vofičenlh sveč, z lastno tovarno. — Prodaja na debelo ln na drobno Sprejema naročila za prirejanje pogrebov na deže.o ln v Inozemstvo.
VODSTVO.
J

s pridelano delavnico
Trst - Via del Rivo št. 26 - Trst
Izvršuje vsako popravljanje žepnih in stenskih ur kakor tudi vsako zlatarsko in dragu-ijarsko delo po najzmernejih cenah.
Jamstvo za dve leti za vsako popravljanje.
mmr Slovensko podjetje! 4HI
Vsi Slovenci v slovenske trgovine L
V. Dobauschek
TRST, ul. Giosue Carducci 11 (prej ul. Torrente), TRST-
Velika izbera možkih in otroških oblek kakor tudi vsakovrstne druge potrebščine : srajce, spodnje srajce, spodnje hlače, ovratniki, zapestnice ovratnice, naprsniki, nogavice hlačniki, jope, hlače, telovniki, površniki itd.
Velika izbera vsakovrstnih oblek, hlač, srajc za delavce lastni izdelek. — Klobuki in čepice.
NEVERJETNO|! Prevzema se tudi naročila po meri za moško obleko po Lastna specijaliteta! Volnene obinke polfine, fine in najfinejše po K 30 do K 90.
LASTNA DELAVNICA !	GOVORI SE SLOVEVENSKO !
K 26.
O
Delniška glavnica:
K 10,000.000.
Telefon 19-95.
OSREDNJA BANKA W ČEŠKIH HRANILNIC
Piazza del Ponterosso 3.
Vlog okoli:
K 100,000.000
SPOROBl#!
Naslov za brz.:
Premijene vloge
Podružnica v Trstu
vloge na knjižice.
MENJALNICA. — BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Centrala denarnih zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/0 bančne obligacije.
- JADRANSKA BANKA v TRSTU
Via della Cassa di Risparmio št. 5 (lastno poslopje).
KUPUJE IN PRODAJA
vrednostne prpihje
(RENTE, OBLIGACIJE, ZASTAVNA P1SJVIA, PRIJOR1TETE, DELNICE, SREČKE 1 t. d.)
---VALUTE IN DEVIZE
HM
PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH.
............. Uradne ure : 9 — 12., 2-30 - 5.30. — Brzojavi: „JADRANSKA“ - Trst.
Eskoit menic Id inkaso, borm naročila
SflFE-DEPOSITS
Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk.
Menjalnica
4'
01 14 O
VLOGE NA KNJIŽIC^
— TEKOČI IN ŽIRO RAČUN ^ VLOŽENI DENAR OBRESTUJ^ SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : = ' STAVBNI KREDITI - KREDITI PRO'N DOKUMENTOM VKRCANJA.-------^
Telefon : 1463 in 793.
s Restavracija, s | Trst — Grand flote!	— Trst = s
cene zmerne.