l^j, vsak dan rM*n »obot, nedeU to pr»xnikov. L-* d«ily »»"P* S«turd«7% r8BDday. »nd HolkUjrs. YEAR XXXI. PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednotu Umdnlikl In upravniiki proatoril M67 South UwndsU A v«. Offlct of Publicatlon: t057 8outh UwndaU A v«. Ttltphon«, Rockwcll 4W4 Gena 1UU je |6.00 CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 25. AVGU8TA (AUGUST 25), 193« Bubecrlptton |6.00 Yesrly STKV.—NUMBER 167 Aeceptence for »šiling at apecial rate of postag« provlded for In teetlon 1103, Act of Oet. S, 1917, authorlied on June 14, !•!•. jska Nemčija in države I antante snubijo Ogrsko Predstavniki Jugoslavije^ Češkoslovaške in Rumunije podelili Ogrski enakopravnost v oboroževanju in odpravili restrijkcije tria-1 nonske pogodbe. Italijanski diplomatje pravijo, da so zaključki male antante v soglasju z rimsko politiko. Nemčija skuša raztegniti svoj vpliv na južnovzhodno Evropo Jimpečta, Ogrska, 24. avg. kmalu odločiti med Bledom | _ # # versko premirje Berlinom." V mislih je imel pore male antante, ki jo tvori-Jnfoslavija, Češkoslovaška in punija, da potegne Ogrsko na ejo stran, dočim se Nemčija di, da ta država pride v njen V fa zaključni seji konference Bledu, Slovenija, so repre-lUntje male antante podelili nki vojaško enakopravnost i tem odpravili restrikcije Bonske pogodbe, ki je bila Itjena po svetovni vojni. Da-io naznanili, da bodo kmalu lajeni dogovori med državami? antante in Ogrsko, ki to med drugim uključevali napadalni pakt in sporazum dt reševanja problema manj-l; Predstavniki male antante zadovoljni z uspehi, ki so bili Kženi na konferenci na Ble-, "ker so ustvarili podlago za r in varnost v centralni Ev- r fančija, ki bi rada raztegnila i vpliv na južnovzhodno Ev-», skrbno opazuje manevre iie. ki hoče dobiti nadvlado Konav.iu. Italijanski' opazo-" fc pravijo, da so zaključki k antante v soglasju z itali-ako politiko. Zdaj so se prikriti govorice, da bosta Ita-j in Rumunija sklenili prijavi pakt, ki bo sličil onemu, I« je Jugoslavija sklenila z Kjo v zadnjem oktobru, fcrski diplomatje so zadolži, ker mala antanta in Nem-i snubita Ogrsko. Iz tega da bodo dobili nekaj tonj. Niinske in militarističnd . me i<* ustvarila pogodba, * sklenjena v Trianonu I- 1J>20 med Ogrsko in umskimi državami. Ta je si-priznavala neodvisnost Ogr-omejila je njeno oboro-»«k> na .-15,000 mož. Število JJilcev Ogrske je bilo tudi »rano od 10,.>00,ooo na 7,-*>m i odcepitvijo teritorijev,' iv ™ Potem pod kontrolo »»'»vaške, Jugoslavije in ■snije. Nemčija, 24. avg. r|T,,ral Horthy. ogrski Domače vesti Obiski Chicago. — Štefan in Ivana Lah iz Springfielda, 111., sta 24. avgusta obiskala gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete. Nesreča pionirja v Kenoshi Kenosha, Wis. — Louis Rob-sel starejši, ki si je pred enim Socialistična stranka izbrala kandidate Nobene zveze z republikanci in demokrati New York. — (FP) — Socialistična stranka je postavila popolno listo kandidatov za vse u-rade. James Lipsig, tajnik državne socialistične organizacije, je dejal, da so med kandidati unionisti obeh grup. ADF in GIO, kakor tudi iurnalisti in delavski odvetniki. Med kandidati za *ongresnike so Frank R. Croasuiaithe, načel - it ki plan d. peti U. re- * mudi na obisku v Je včeraj ogledal ■nemški "Gibraltar". I* spremljal diktator I* ;,r ,! 'i-kciji trdnjav in ;rt t«m otoku, ki leži v T^m morju fc » "» o«M» odpotoval v klIl w bo nastanil v T palači , ,V0J. fc. JJ "'"-nev w,t. Ta je b). " "knttoB ^ ""'■'toT.Kon, Hitlerja. J*.<»'*e politične Z - Protestanje bodo prisegli zvestobo Hitlerju Berlin, 24. avg. — Premirje med nacijskimi avtoritetami in luteranskimi pastorji je bilo na povedano v uradni izjavi, ki je I , „D .... . XT . . bila včerai obiavliena Cerkvi ! Prošeni» dft *a obiščejo. Nahaja ona včeraj oDjavijena. Cerkve- &t Katherine bolnišnici. letom po nesreči zastrupil nogo,' nik zamorskega delavskega od-jo je izgubil te dni. Dne 17. t. m. mu je noga odpovedala in moral je v bolnišnico, kjer so mu zdravniki nogo odrezali nad kolenom, da mu rešijo življenje. Robsel, ki je doma iz Skocijana na Dolenjskem, je ustanovitelj in še danes Član društva Ilirije št. 38 SNPJ in star naseljenec v Ameriki. Člani v Kenoshi so na- ni minister pravi, da bodo vsi protestantovski pastorji prisegli lojalnost Hitlerju 30. septembra. Protestantje so se borili za versko svobodo in proti nacijski dominaciji cerkva. Voditelji protestantov so izjavili, da bodo dali koncesije na-cijskim avtoritetam, če bodo dobili zagotovilo, da bo rev. Martin Niemoller izpuščen iz koncentracijskega taborišča. Niemoller je bil poslan v taborišče, ker je v svojih pridigah kritiziral nacije. Kljub naznanilu ministra, da se bodo protestantje podali, se čeftka konvencija Chicago. — Dne 22. t. m. se je pričela konvencija čehoslova-ške jednote "Czechoslovak Soci-jrali pri primarnih volitvah in bora in organizator unije International Ladies Galment Work-ers; dr. Joel Seideman, podpredsednik Ameriška učiteljske federacije; David L. Clendenin, blagajnik Delavske obrambne lige; Murray Gross, organizator krojaške unije; Mary Fox, tajnica Lige za industrijsko demokracijo, in pisatelj McAlister Cole-man. "Vsi naši kandidat je so zvesti programu socialistične stranke in nobene druge," je rekel Lip-sig. "Delavci, ki jih bodo podpi iMrfjo govorice, da se bo najrrianj ™ri dnI dvesto pastorjev uprlo prisegi lojalnosti Hitlerju, ker smatrajo tako prisego za vmešavanje, ki ni v skladu z njihovimi dolžnostmi. Zaposlitev se povečala v juliju 40,000 delavcev dobilo zaslužek v industrijah Waahington, D. CM 24. avg. — Francis Perkins, delavska tajnica, je objavila poročno, ki kaže, da se je zaposlitev delavcev povečala v juliju. Okrog 40,000 delavcev je dobilo delo v industrijah in mezdna izplačila so znašala pol milijona dolarjev več kakor v juniju. Delavska tajnica vidi v tem izboljšanje situacije. Aktivnosti izkazujejo porast zlasti v tekstilni industriji na vzhodu in jugu. Med državami, ki so poročale o padcu zaposlenosti v juliju, so Michigan, Pennsylvani-ja, Illinois, Ohio, Indiana in Ala-bama. ety of America" v dvorani Chicago Sokol, Kedzie in 23. ulica. Delegatov je 215, ki zastopajo čez 40,000 članov. Pri tej jedno-ti je tudi slovensko društvo Slovenija v Chicagu in delegat tega društva je naš znani pionir Jože Verščaj. To je drugo zborovanje, odkar se je združilo pet čeških in slovaških jednot, ki so bile ustanovljene na svobodo- jim oddali glasove, so lahko prepričani. da ne bodo volili nobenega, ki bi imel zveze z republikanci ali demokrati ter drugimi političnimi kombinacijami, ki predstavljajo kapitalizem." Gospodarsko izbolj• on« ustanovljene na svodooo- v • ^ miselni podlagi. Konvencija bo SHf||£ v MMMSOll t ra i a la aI/«a« /tnt » • -M Prišla iz starega kraja Cliff Mine, Pa. — Dne 20. t. m. se je tu naselila Marija Bogataj iz 2iberš pri Hotederšici na Notranjskem. Prišla je k svoji hčeri Mary Pregelj. Tu ima še eno hčer, sina, brata, sestro in več vnukov. Njen pokojni mož je tu pokopan že devet let. VeHti iz Clevelanda Cleveland. — Dne 22. t. m. je umrl Rudolf Požek, star 46 let in rojen v AdleŠičih pri Črnomlju v Beli Krajini. Tu zapušča ženo in dve hčeri, v Pittsburghu, Pa., pa mater in brate ter sestre. Green naznanil uttana-vite v tekstilnega sveta Washington, D. C. — William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, je naznanil u-stanovitev sveta tekstilnih unij in novo organizatorično kampanjo med tekstilnimi delavci. Francis Fenton bo vodil kompanijo na vzhodu, George Googe pa na jugu. Uposlenost se zvišala za deset odstotkov St. Paul. — (FP) — Glasilo farmarsko-delavske stranke The Minnesota Leader poroča, da je v Minnesoti že opaziti gospodarsko izboljšavanje, kar je posledica okrevalnega programa zvezne vlade. Uposlenost meseca junija je bila 10% večja ko meseca maja, zaslužek pa 7.5% višji. "Zvišanje kupne sile naših farmarjev in delavcev, ki prihaja od raznih aktivnosti zveznega programa, se že kaže v trgovini in pri mezdnih izplačilih, pravi W. H. Stoli, direktor dr-žavne uposlevaine agencij«. "Trgovci, profesionisti In drugi že čutijo blagodejni vpliv tega pre-okreta." List pravi, da so izgledi za stalno izboljšavanje. Zvezna vlada bo potrošila v Minnesoti okrog KO milijonov dolarjev pri javnih in relifnih delih in s financiranjem pri-vatndon, 24. avg. — Vprašanje odpoklica tujih Čet is Španije, ki bi pospešilo konec civilne Vojne, je bilo potisnjeno na stran. Mednarodni nevmeševahii odbor, kateremu načeluje lord Plymouth, še vedno študira odgovor generala Franca, vrhovnega poveljnika španske fašistične armade, v katerem je odbil «n* gleški načrt glede odpoklica tujih čet. Franco je zahteval, da mora biti priznano pravo bojav-ništva predno je mogoča diaku-zija o umiku tujih čet iz španij«. Lord Plymouth se je včaraj posvetoval z reprezentanti drugih držav, ki tvorijo nevmala-valni odbor. Predstavnik Rusija je zahteval sklicanje seje vseh članov odbora, kar pa je Ply-mouth odklonil. S tem je povzročil zastoj in odgoditev akcija v Španiji. Hendave, F nuncija, 24. avg. — Fašistične armade so obnovile aktivnosti po zastoju na frontah v južni in vzhodni Španiji na teritoriju ob reki Tagus, 00 milj juftnozapadno od Madrida. Poročilo se glasi, da ao zasedli del ceste med mestoma Ta-lavera in Merida. Trt n sferi ran je uporniških čet na to fronto j« aledilo polomu faiistične olenetve na *«N«Ht frontah. Lojalist) so obdržali vse utrjene pozicije v gorovju na vzhodni strani reke Ebre in severno od Valencije, glavnega španskega pristaniškega mesta ob Sredozemskem morju. Kitajska udarila MED ORGANIZIRA- komunistične grupe NIM] MORNARJI SE SKS^Sir OBETA NOV BOJ Hankov. Kltajaka. 24. avg. — Odredba, ki jo je včeraj uveljavil general Kaišek, vrhovni poveljnik kitajske oborožene sile. je dokaz nesoglasja med političnimi grupami, ki ovira učinkovit odpor proti japonskim imperiali-stom. Odredba določa razpuat vseh organizacij, ki ao jih ustanovili komuniati, kakor tudi o-nih, ki so pod komuniatlčnim vplivom. Prizadete ao delavske in dijaške organizacije. Izvajanje odredbe je bilo poverjeno generalu Cen Cengu, ki ima politično in vojaško kontrolo v distriktu VVuhan. Ta uklju-čuje Hankov, Vučank in Han-jang. Ceng je pojasnil potrebo koordinacije vaeh političnih in patriotičnlh organizacij. Levičarako časopisje v Hanko-vu napada odredbo, "ker krši provizije mirovnega dogovora, ki je končal desetletno borbo med kitajskimi nacionalisti in komunisti." Dogovor je bi) skle^ njen pred japonsko invatijo kitajskega ozemlja. Casopia trdi, da je prav ta dogovor resultirsl v formirsnju enotne fronte proti Japonski. Priprave za obrambo Hanko-va so izsvsle spor med kitajskimi avtoritetami In konsull zunanjih držav. Konflikt je posledica kitajskih sugestij glede ustanovitve posebnih con v Hanko-vu, v katerih naj bi civilisti dobili zavetje. Konsull se bojijo, da bi bile tak« cone tarča Japonskih bomb. ff*. no od Hankova, se nadaljujejo. Ns sapsdnem obrežju jesers so Jspončl izkrcali nove čete in obnovili prodiranje proti Nančan-gu, glavni kltsjski letalski basi. V lase si skočita uniji CIO in ADF POTREBA ENOTNOSTI Man Franckc«. — (FP)—Meti ameriškimi mornarji je na vidiku nov bratomorni boj kot poaledicai delavske rasdvojeno-sti. Zdaj si v lase skočita Na-tlonal Maritime unija (CIO) in Sailors Union of the Pacific (ADF), Boj med obema skupinama bo sa kontrolo te industrije. Na vzhodni in juini obali je dominantna sila National Maritime unija, na sapadni pa Pacifična mornarska unija. Izgledi aa te boje ao nastali, ko j« ADF zadnje dni poverila mandat Pacifični mornarski u-nljl, naj prične s akcijo sa kreiranje splošne mornarske unije ADF. Kot je rekel Harry Lun-deberg, voditelj Pacifične mornarske unije, bo pričela s kampanjo med mornarji na vshodu in v južnih pristaniščih v prihodnjih par tednih. Ralph Rogers, sastopnik mornarske unij« CIO na sapadni o-bali, je r«k«l, d« bo jurisdlkcij-ski boj m«d obema unijama "pognal ameriške trgovske ladje pod sastavo drugih drŽav, Lastniki ladij sploh n« bodo to-lerirali, da bi njih ladje poči-val« radi jurisdlkcijskih stavk." Om«nil je, da je I« par paro-Bitke sa posest iesara PoJa*- dW* r*«Utr,rslj« as 9. •usai.) PROSVETA TUB BfLlGBTKNmOfT IX UITVINl UM — 'VLl^hLTll ti "A *rTi ^^ - ^ ^ ^-JLTTB? PROSVETA M7-M Wm4mU A**. CJ or ni DMum » oktoMJ« »» »H*** l***1' Jf » tmm 1 I I Gl&soVi iz I naselbin V Rimujemir... Iz Rima je prišla vest, d« sta diktator Renl-to MuaaoUni in papež Pij XI. "pokadila dife-renče med katoliško cerkvijo in fašistično stranko. "Sklenjen je pa bil—Muaeolinijev mir in papež se je podaJ. • Katoliško akcijo je ustanovil sedanji papet in baje jo imenuje "punčico svojega očesa." To je propagandna organizacija, ampak Mus-Molini ne trpi v Italiji nobene protlvne propagande, zato je bil konflikt med Katoliško akcijo in fašisti. Zdaj no ne pomirili in sklenili mirovno po-godbo, katero je v imenu Muaaollnija narekoval Achile Starace, tajnik fašistične stranke v Italiji, dočim je pogodbo podpisal Marefoesc Lamberto Vignoli, vodja Katoliške akcije. Dve glavni točki pogodbe, kateri je nareko* val Starace. se glasita: Nihče, ki je nasproten fašističnemu režimu. ne more biti vodja Katoliške akcije; prapor Katoliške akcije mora biti italijanska narodna zastava *. . . Na oboje je papei pristal — In zdaj je seveda mir v Rimu. Veat dostavlja, da bo pogodba blagodejno vplivala na ostalo sporno točko — fašistično rasno politiko. Razume se, da "blagodejni vpliv" ne more biti drugačen, kakor da papež prizna tudi "arijsko prvenstvo . . ." Tako se polagoma, korak za korakom, fašlii-ra katoliška cerkev v Italiji. Kmalu bo cerkev v Italiji popolna ponižna dekla fašizma—kaif bo popolnoma pravilno. Smešno bi bilo, da bi starka cerkev, katera ne trpi demokracije in se docela strinja s totalitarno politiko—igrala nekakšno opozicijo, ki je v resnici ni. Schuschnigg je Šušnik! Maček je končno skočil iz žaklja! Dr. Kurt Schuschnigg. bivši avstrijski kan-celar, je bil od znorelih nacijev pozvan, da dokaže svojo "čisto arijatvo" iz treh rodov svojih ' prednikov — in zdaj dokazuje, da je po krvi Slovenec. Naprosil je župnika v Kamniku v Sloveniji, naj mu pošlje krstna lista njegovega starega očeta in starega starega očeta, ki sta bila rojena tamkaj in ki sta se pisala po slovansko ftušnik. ^ Zanimivo je tole, da ekskancelar Schuschnigg opira svoje "arijstvo" na svoje slovenske pred" nike, ki so živeli na Gorenjskem. Po sodbi no* roglavih nacijev so torej 81ovenci "arijsko pleme" kakor Nemci ne glede na to — da so bili Slovenci v zadnjih tisoč letih tisoč in tisočkrat krvno premešani. Upajmo, da v nas ni na primer toliko turške krvi kolikor je je v Srbih in Hrvatih, vendar dalj nazaj kot tisoč let se ne upamo stopiti, kajti strah nas je debele primesi avarske (obrske) in aboriginske (ilirska, keltske itd.) krvi . . , Ce ne bi bili "načeti" tako strašansko slepi* če bi le malo popraskali sebe, sploh Nemce, b* kmalu našli ostanke — slovenskih plamen po vsej Avstriji in Bavarski in našli bi Poljaka in drug« prvotne slovanske naseljence po vsej severni Nemčiji do Berlina. I>anašnja Nemčija je velika mešanica ponemčenih ljudstev! En sam dokaz je gospod Schuschnigg. Kri in jezik sta dve stvari. Nadarjen Kitat jec Ishko govori gladko nemščino, ki se je nauči ... Toda neštetim "Kitajcem" na Nemškem je zašls govorica v kri! Pozdravljen naš krvni brat Sušnik! Pa srečno pot! Korintil nsm nisi, niti nsm ne boš — nič oziroma prav toliko ko Cangkajšek, vodja Kitajske, čigar prednik je baje bil slovenski frančiškanski misijonar is zelene Štajerske t— V pra kan je godalnega zavarovanja v O*'« rieveiaftd. O. — Sedaajl držami zakoni v Ohiu ne garantirajo dovolj podpore, da bi se dostojno ireživeli, kajti podpora starim ljudem je šalil todaj zagotovljena, ako ponedujejp -gotovo vsoto prihrankov šli pa ne-kaj premoženja, kate» pa morajo prepisati na pokojninski eddeiik, po smrti pa m odpiše tU odšteje od njihovega premoženja celotna vsota, ki so jo prejeli od države, poleg tega pa se račtma še 5% obresti. Izplačila podpor se zavlačujejo od enega do dveh mesecev in tako se še poveča beda in trpljenje onemoglih ljudi. Vsled tega sta Ohijpka zveza za zavarovanje brezposelnih in Zveza starostne pokojnine sprejeli na zadnji konferenci program, ki naj amendira sedanji zakon v sledečih točkah: 1. Starost prosilca za podporo se naj zniža s 65. leta na «0. leto. 2. Bivanje prosilca v drŽavi se naj zniža s 15 let na 6 let. 3. Povišanje podpore za neože-njene s SO na 50 dolarjev me- sečno. oženjenim pa s 60 na 100 voljnih brezplačnih počitnicah ijc 11» jrnjlmi še Icaj Clevelandu, kakor tudi konvenciji v €ohimbusu, in je bil v bistvu odobren. Odborniki slovenskih podpornih in kulturnih društev v Cle-vefondu se naprošajo, da iz tega lista predložite gornja- točke članstvu v rszmotrivanje na faših sejah v septembru. Če se strinjate z go; amendmenti in če imate boljšega priporočati, izvolite par zastopnikov ali zastopnic, kate-ri se naj udeležijo aeje Slovenske sekcije za socialno zavarovanje v petek, 30. septembra. Seja se bo vršila v S. N. D. na St. Clairju. Pričetek ob 8. zvečer. V novembru se bo v Columbu-su vršila državna kon/erenca vseh organizacij, ki so pripravljene sodelovati za izboljšanje socialnega zavarovanja. Ce ste za idejo, pošljite zastopnike na sejo 30. septembra. Ne pričakujte pa čudežev, ako niste pripravljeni aodelovati. Louia Zorko, tajnik Slovenski sekcije za socialno zavarovanje. Bedne razmere rudarjev Bellaire, O* — Na neprosto- dolarjev mesečno. 4: Črtajo naj se točke 7997. 8008 in 12429, ki določajo, da morajo odgovorni sorodniki vzdrževati onemogle stare ljudi. 5. Vsakdo, ki živi v Združenih državah 20 let in se je dostojno obnašal, mora imeti v tem oziru enake pravice kot ameriški državljani. 6. Dosedaj so upravičeni do starostne podpore le oni, ki ne posedujejo več ko $3000 premoženja v nepremičnini, če so ne-oženjeni, in ne več ko f-4000, če so oženjeni. Ta določba naj se v prvem primeru zviša na $5000 n v drugem na $7.500. 7. Pri letnem računu skupnih dohodkov prejemnika starostne podpore naj se ne smatra za dohodke plačila na zemljiške vknjižbe, za davke in posebne doklade. Ako pa dohodki prese gajo odplačila na vknjižbe, davke ali posebne doklade, se ostanek šteje za čisto dohodke. 8. Odpravi naj se točka, ki določa, da mora mož ali žena po smrti osebe, ki je dobivala podporo, vrniti vso vsoto, ki je bila izplačana dotični osebi. 9. Prosilec ali prejemnik starostne podpore je lahko zavarovan za $1000 smrtnine in ne samo za $250, kot določa sedanji zakon. Do te zavarovalnine nima pravice država, da bi od nje odračunala vsoto, katero je prejel prejemnik atarostne podpore. 10. Preskrbi naj se fond za zdravniško oskrbo, ki pa naj ne preaega $21 na osebo tedensko in 90 dni v letu. Plačajo naj se stroški za zdravniško oskrbo v vsakem slučaju. 11. Raaporočenci morajo imeti prav tako pravico do podpore kot poročene i. * 12. Oče in mati, ki sta zapustila ali namenoma zanemarjala svoje otroke, ko niso Ae dopolnili 16. leto, nista upravičena do starostne podpore. 13. Ako zaslužek osebe, ki prejema starostno podporo, ne presega $200 na leto. ho ta vsota ne smatra za dohodke. Ta program je bil predložen konvenciji Nestrankarske lige v —¥•dtratoi PleuiM. Notranjost slavne katoliške katedrale v Barceloni, Španija, po fašiatišnem napadu is zraka. Bombe ao delno razdejale katedralo. sem že pribliino dva meseca z drugimi tovariši rudarji, ki smo bili upoeleni v rovu št. 6 družbe Rail River Coal. Se nič defi-nitivnega se ne ve, če bo rov v bližnji bodočnosti obnovil obrat. Ta primeroma kratka doba brezposelnosti je že precejšnje število rudarjev pritirala v največjo bedo in pomanjkanje. Dokler smo delali, je bil zaalužek za družinskega očeta od danes do jutri, na prihranka ni bilo misliti, kajti za to je poekrbel današnji krivični profitni sistem, ki kontrolira vso produkcijo in distribucijo. Sedaj pa še tega zaalutka ni, niti ni upanja, da bo v bližnji bodočnosti. Pri WPA je pred kratkim dobilo delo 20 rudarjev, ostali pa čakamo, da nas pokličejo. Kdaj bomo vsi uposleni, je pač težko odgovoriti. Kaj torej preostaja bednemu delavcu, ki je zdrav in močan, kot da potrka na relifna vrata za miloščino, da potolaži lačne želodce svoje družine in sebe? Nam pa so se še pridružili rudarji od rova Web, ki ne Obratuje že mesec dni. Tudi oni imajo želodce, ki zahtevajo brane vsak dan in se nič ne brigajo, če delaš ali ne: hočem imeti kar mi gre redno, če pa ne dobim, bom začel boj za življenje ali smrt. Tako zahteva želodec. Cim je direktor direktnega relif a sprevidel, da ni kos nalogi oairoma situaciji, da bi dal vaem prosilcem relif, je ukazal, da se morajo vsi dosedanji relifniki ponovno registrirati in pod prisego odgovoriti o dohodkih, prihrankih itd. Tako je treba, da brezposelni izvleče jo iz lukenj svoje prihranke in groš naj gre v cirkulacijo. Ako se ne boš ponovno registriral, boš pa Črtan z relif ne liste. Vsak treznomisleč delavec naj sam naredi svojo sodbo in bo prišel do zaključka, da naši predpostavljeni ne dajo i>očene-ga groša za brezposelnega delavca. četudi smo i mi brezposelni volili zanje, da imajo sedaj stalne službe in ne trpijo pomanjkanja. Nam so pa pred-vo-litvami obljubili vse, kar je aave-da njihova stara navada. Ml de- lavci, ki vzdržujemo ves svet, bomo morali priti do spoznanja, da od obljub se ne more živeti. Z druge strani pa bodo skušali še ta mesec znižati starostno pokojnino, četudi je dovolj nizka. Ako se pa pokojnina ne zniža, se bo pa treba izposoditi 400 tisoč copakov iz državnega fonda. Temu fondu pa že sedaj dolgujejo 800 tisoč kovačev za starostno pokojnino. Torej bo deficita samo za starostno pokojnino do konca avgusta en milijon 200 tisoč dolarjev! In če kritiziraš tak sistem, se pa znajdeš na črni listi, vrhu tega pa si označen za radikalca in celo za prekucuha, posledice pa boš trpel sam. Delavci trpini! Nam ne preostaja drugega, kot samo to, da se vsi brez izjeme združimo v delavski farmarski stranki, tako da bo začela funkcionirati že v letu 1940 zato, da nam ne bo treba več prositi miloščine, kakor sedaj, četudi so žitnice zvrhano polne tako, da ne bo v njih prostora za letošnji pridelek žita in ne shramb za ostale pridelke. Ako se to zgodi, da se združimo, bo delo sorazmerno porazdeljeno tako, da bo vsak zaslužil za vsakdanje potrebščine. Louia Pavlinich, 258. Mladina v deieli z "zlato goro" Milwaukee, Ww. — Na 15. t. m. je tukajšnji list Milwaukee Journal prinesel poročilo mla dinskega sodišča, v katerem se pritožuje, da ima obilo posla mladoletniki vsled naraščanja ropov in tatvin, da še nikdar v zgodovini toliko. Za vzrok navaja recesijo, ki je ljudi oropala za najpotrebnejše, jim uničila domove in zrušila odnošaje dostojnosti, mnoge pa porinila, da živijo na dvoriščih v barakah in priklopnih avtih, kar o-nemogoča pravilno vzgojo otrok in jih tira v zločinstvo. Poročilo dalje pravi, da se je število aretacij otrok od leta 1937 do danes povečalo od 3770 na 5591. V prvih sedmih mesecih tega leta je bilo aretiranih za razne prestopke 5000 otrok pod 18. letom starosti, eden pa 29. Pač žalostna slika. Policijski nadzornik Hugo Schwanz pa navaja vrsto prestopkov oziroma zločinov: 71 dečkov je bilo aretiranih zaradi tatvine in ro- Mir - kakšen mir? Dne 6 avgusta Je Imela "Liga za mir In demokracijo" demonstracije zs mir v New Yor-ku. Ril je pohod po ulicah in bili so govori. K tem demonstracijam je bil povabljen tudi dr. Henry Klmer Itarnea. znani liberalni znanstvenik. Ramen se je odzval in si je pripravil govor za splošen mir in proti vsaki vojni. Vodstvo Lige Je pa zahtevalo, naj Ramen v naprej pove. kaj bo govoril Pokazal je rokopis svojega fnvora in Barnenov govor Je bil takoj — zavržen. "Uga za mir in demokrsojo" Je cenzurirala govor za pravi mir in pravo demokracijo t fl tem je pokazala svoje pravO lice — da je le propaganda za oni "mir" in ono "demokrarl* jo", kakršno hofejo Stalinovi komunisti. pov, 69 radi kraje avtov in 20 zaradi kraje avtnih pritfklin Aretacije radi kraje avtov se množe stalno in delajo oblastem skrbi, da se vprašujejo: Kam jadramo? Dalje pravi omenjeni policijski nadzornik, da so v prvih sedmih mesecih v milwauškem okraju aretirali 175 dečkov zaradi kraje avtov, 281 zaradi ropa, 1250 zaradi manjših tatvin 277 že šestič, 452 zaradi prehi tre vožnje in 1175 zaradi zanemarjenosti in nedostojnega obnašanja, dekleta nad 14. letom se pa prodajajo za vsako ceno fantom v taboriščih COC, ne-glede kako so oddaljena iz mesta. To je pač resna in žalostna slika dežele z "Zlato goro" Josepb Ule. i Slika kaže španske miličnik«, ko korakajo po čolnih čez reko Ebro, Slavje dneva SNPJ in drugo Detroit, Mich. — Pred durmi imamo velik, pomemben in zgodovinski dan, ki je važnega pomena za vso detroitsko slovensko naselbino. V resnici so to dnevi 3.-4.-5. sept., ko se bo vršilo veliko tridnevno slavje SNPJ pri nas v Detroitu. Ti dnevi so napovedani za vso slovensko javnost in zlasti pa za članstvo SNPJ — za poživlje-nje agitacijskega dela in pripravljanje za sprejem številnih gostov v naši sredi. Federacija društev SNPJ v Detroitu ima izdelan program, da se kolikor mogoče najboljše ustreže in zadovolji vsem gostom in članom, ki bodo prihiteli omenjene dni k nam, tako da bo to tridnevno slavje SNPJ o-stalo dolgo v spominu vsem, ki se bodo udeležili. Nihče, ki le more, nf j ne zamudi te izredne prilike, da se udeleži velike proslave dneva SNPJ v Detroitu čez praznike delavskega dneva. Kljub slabim delavskim razmeram smo baš delavci tisti, ki smo upravičeni do največjega kosa razvedrila in duševnega užitka. Naša dolžnost kot članov SN P J v Detroitu pa je, da ae ne oziramo na osebnosti v tem momentu, temveč da vsi kot eden stopimo na plan, da pomagamo izvršiti ogromno in pomembno delo za našo SNPJ na dneve njenega slavja. Vsi mi smo člani ene močne in dobre bratske organizacije, zato moramo kot taki sodelovati, da bo naša septembrska proslava SNPJ res nično vredna nas in mi nje! To je naša dolžnost! Člani in članice ter prijatelji v raznih zunanjih naselbinah in državah! Vsi na plan! Vsi v Detroit na veliko proslavo dneva SNPJ! Na veselo in prisrčno svidenje! Podrobnosti o proslavi, o kažipotu. o igrah in tekmah ter o vsem drugem v zvezi s to proslavo bodo priobčene pravočasno. Lahko omenim, da se bo naša mladina kosala za prvenstvo v žogometu in dirkah* starina pa v balincanju. Detroit« čani pravijo, da mora zmaga za vsako ceno ostati v Detroitu, če pa bitko zgubijo, se bodo pa ee-veda podali brez vsake zamere, **M gre vendar v prvi vmK za razvedrilo in šport, za užitek iDtlfe aa I. itmL) Puščava v vesoljstvu Kdor je kdaj sedel pod mogočno kur^u ke zvezdarne in gledal skozi Tl^ gled v vesoljstvu ta ne I. niko je videl To je torej naš Me*«^ dobri ponočnjak s svojim okro„lim ob * s temnimi pegami na njem! NeZ? svet, ki ga vidimo, rezko in trdo os^! Ijana z ogromnimi okroglimi žreli in 7 !r krožnimi gorovji. Koničasti vrhovi moj' šku sredi okroglih nasipov in mZ»JJ sence na tla. Globoke črne brazde „ L se vlečejo okoli njih. Gorovjem se prtta obsežne temne ravnine. Med njimi Z i ravnine s svetlimi gorskimi vrhovi, od k« se razširjajo močni žarki čez vso U n vršino. In med vsem tem so tisočem in ti! ra majhna žrela. Celo strokovnjak bi bil nemara v zadre, bi hotel narisati vse, kar je videl Pa v« so zvezdoslovci po stoletnih naporih iZy veličastno Lunino topografijo. Ustanov selenografije, kakor imenujemo merjenje seca, je gdanski senator, lastnik pivovarn zvezdoslovec Hevelius, ki je 1647 izdal j veliko delo o Mesecu. To delo bilo za t nje čase tako sijajno in je vzbudilo tako zornost, da je celo papež Inocenc III. d "Ta knjiga bi bila brez primere, če bi j bil napisal krivoverec." Od takrat so m znameniti raziskovalci nadaljevali Hevell vo delo. Moderne nebesne fotografije nam dijo krasen pogled na čudovite površinsk< like tega daljnega sveta. Danes imamo zemljevide celotne vidne vršine Meseca, na katerih je zaznamovani! manj kot 32,000 žrel. Te karte so že tako ti da bodoči izletgik v vsemirje ne bo^nogel i šiti poti na Luni. Danes moremo z najbolj optičnimi pripomočki razpoznati na Mes« formacije v premeru 200 m. Raziskava Meseca bi bila zelo otežkočen bi bilo na našem trabantu kako ozračje, pa nima nobene zračne plasti, ga lahko o| jemo po mili volji, ako slučajno ne zakrivi šega opatovališča oblačna koprena. Brez nost na Mesecu dokazuje tudi, da tam ni glo biti nikoli življenja, vsaj ne takega, I Ano poznamo. Človek bi na Luni ne mogel slišati niti lj besede. Sporazumeti bi se moral s pomočjo ka, ali pisave, ker ni zraka, ki prenaša zv valove. Lahko bi izstrelili top v naši nepo ni bližini, ne da bi kaj čutili ali slišali. Z našimi očmi bi videli celo najoddaljei gore jasno in razločno. Nikjer ne bi našli i vegetacije, nikjer nobene spremembe v ličnosti obupne puščave. Mesec je namr gromna puščava. Vse na njem je brez življ Ker je Mesec mnogo manjši od Zemlj tudi težnost na njem mnogo manjša. Pr no eno šestino težnosti Zemlje. Ljudje I lažje in tyitreje kretali na njem. Najtežavnejše vprašanje je, kako so n le čudne in ostre oblike Lunine površine, mo dve veliki teoriji, ki si nasprotujeta, I najbrže vsebujeta obe rešitev problema. Vsak kdor pogleda skozi daljnogled na sec, meni, da so povzročili številna oki žrela izbruhi ognjenika. Stvar pa ni tako stavna, če pomislimo, da imajo največja ali krožna gorovja premer do 200 kilome Na Zemlji ne poznamo kaj takega. V« moramo vedeti, da se je nekoč žareče U gmota Lune zaradi svoje manjše množin treje ohladila nego Zemlja. Tudi ognjenišl bruhi so morali biti pogostejši. Ker pa j« noat na Mesecu mnogo manjša, so morali učinki teh eksplozij mogočnejši in silnejši. stanek velikih žrel ognjeniškega izvora ji rej mogoč. . Po drugi teoriji so žrela na Mesecu lijal so jih napravili veliki meteoriti v ohlaji se površini. Nasprotniki te teorije pravi* bi morali najti podobne sledove tudi na vt\ ski površini, ker je bil za tvorbo številnih potreben ogromen kozmični oblak meteoj ki bi ne mogel prizanesti Zemlji. Toda d daj poznamo na Zemlji le prav malo m majhnih meteorskih žrel. Zato ima v M času prednost vulkanska teorija, lstoma znanost ne izključuje možnosti, da so tudi » teorji napravili žrela na Luni. Vsi »ij niki pa so složni v naziranju, da velike m pege na Mesecu, tako imenovana ' morja so vodne površine ali bivša morja, term« mo velike ploščate visoke ravnine m tem« menine. .. Končno je vprašanje, da li je bilo k« Mesecu sploh ozračje ali voda. Znanost « daj še ni mogla na ostrih in čudnih oblika nine površine ugotoviti nikake .prememB bi jo povzročila ^^^^ Moldavij - 93. prvina Na nedavni seji pariške ^^^ je prof. Jean Perrin sporočd daj «JV munski raziskovalec. Horia H" prvino po razpredelnici Mendelejefa.^ no so doslej samo slutili. ni*> j* ločiti. , rfdkt Hulubei je več let ^i Ije in tako mu prvino, pri čemer je rabil i*iv ^ spomin na svojo ožjo ^^n. je i stolnici Jaaayju se je leta i*. < Rjml bei to prvino imenoval 1' ^ uteijak je docent n. nega kraja in kemije sodeloval s stveno raaiskovanje v prvi te. Primorskega1 |V1 gl^NE RAZMERE . Uri« so splošne razmere Dosti mladih ljudi J« tla in žive na nekak : cu-"E L dneva v dan, brez 1 posebnega upanja na iz-^Tna račun že itak s a-^'oSetov. Želijo si dela, Vin krepki in za vsako delo 1 toda tistih zlatih ča-Jtf, ko je deček, komaj io* t|tel dobil nameščenje pn jn si somoma ustvaril liro men toda prijeten dom. Lak bridek spomin stoje ^..e, toda lične hišice 8 »krb- TLanim vrtičem rudarjev obronkih doline, ki so si jih Mt nekdaj pridne in zulja-Urske roke. Rudnik je si-v polnem obratu, toda dela t -iranim številom delavcev s petimi "iihti" na teden, rudarji ni priseljencev z juti niso navajeni na tako de-leprav je priznano, da je jflik dovršeno urejen — med uljsimi v Evropi, saj mu je Avstrija posvečala poseb-jornost. Tudi nižje uradni-je po večini domače, le višji tujci. Ljudje so na vse te krili težave nekam apatični — včasih se še oglasi značilna jjika hudomušna narava. Po-do značilne so nedelje, vse pto je ko izumrlo: vse hiti v ito naravo v okolico, v zele-lozdove, da si tam za par ur hne in pozabi na dnevne i; in tam še odmeva pesem, Utere Idrijčan ne more ži- nik, kot rečeno, je v pol-obratu. Lani je Idrija pro-nla in izvozila okoli 25 in tisoč posod živega srebra, kar ukako 900 kvintalov, in s posekala dosedaj' sploh naj-it leto, zadnje pred svetov-rojno. Na vse strani se pro-to naše z žuljavimi in sla-plačanimi rokami pridelano ro, tako v Nemčijo, Anglijo io v Ameriko ter Indijo, za je dobila država okoli 30 mi-m v zlatu. Tudi letos Je o-konjunktura na isti višini, j« dosegla v prvih d\feh me-1 okoli 300 kvintalov. Iz teh skromnih številk je razvid-dt je idrijski rudar sramot-Biiko plačan, če računamo no plačo rudarja 300 lir in •ik> nujno potrebno in upra-da mu država življenj-»Undard zviša, ko ji donaša ogromne letne dobičke, kar >ik> seveda zopet le njej v Idrijski rudarji so glede pereče^ vprašanja že pred Pokrenili več akcij, toda brez fejfa uspeha, nasprotno, celo tonih je bilo veliko številno v L 1931, ko je morata mejo za kruhom čez 300 irjev — na(j polovica njih ■«kih očetov, ki so si p6-Upofllitve v bosanskih in ih rudnikih in si tam ustva-■°v dom. Takrat je bila vid-teh ljudi, ko so s tu-»'krbjo za domačimi v srcu •Pno pričakovali po ljubljan-^ »ilo zmeščeni po-n» delo po nevarnih rudni- ida za«e in za svojce priga- Kj kruha in javijo do-•veiilno novico, da še ne » lakoto umreti, f^nih strokovnjakov je srebra v idrij-■ rudniku gkoro neizčrpen in '^težile srebra zadostu-"JUi 20 letno izkoriščanje, JHr*- še vedno živf boljše čase, ki mu v težki borbi za ob- m. i1*OkroK 250 jugoslo-bojevnikov j« kih h *kd«nj» bojišča v Go- m 17 kti i» iia '.a fft k k> *e je moral zali Franc ščuka, riški m korzu u4 1 '""Kani, kh pre-l)r» njem brivno *da britev med ^povedano nositi "kalih, so Sču-procesu je ob-Ha Me j« iz Go-|,,lm«n. kjer si je hl' dela. pa je •r'tev. Sodnik ar*di comanjka- Tret. — 1000 tržaških delavcev bo napravilo Izlet v Nemčijo in sicer v Monakovo. < Tolmin. — Na Mrzlem vrhu se je smrtno ponesrečil 14-letni pastir Jože Rutar. Padel je s stene in si zlomil hrbtenico. Takoj je bil prepeljan v bolnišnico. V Kozarščah pri Tolminu je tovorni avto do smrti povozil 5-letnega Adolfa Bukovca. Avto je, privozil z goriške strani po slabi cesti, po kateri je sedaj u-smerjen ves promet proti Tolminu, ker glavno cesto pri Sv. Luciji zaradi naprave velikega jezera prestavljajo v višjo lego. Otrok se je na cesti igral in se ni mogel dovolj naglo umakniti Kakor pa kaže, krivde tudi šofer-ju Stanku Podgorniku od Sv. Lucije ni mogoče pripisati, ker na razdaljo nekaj metrov nikakor ni mogel ustavit«. Trst.—Mnogo sočutja je vzbudila smrt Eleonore Cetin, mladenke, stare komaj 20 let, ki jo je pobrala tuberkuloza. Ko je bila že težko bolna, se je odzvala na bratovo povabilo in odšla k njemu v Genovo, kjer je on delal. Med tem časom se je njeno stanje poslabšalo in morali so jq spraviti v sanatorij. Toda, ko je začutila, da se ji bližajo zadnje ure, si j£ z vso silo zaželela, da bi umrla v Trstu in da bi bila pokopana med cipresami pri Sv. Ani. Tej njeni želji so takoj u-stregli. Odpeljali so jo z rešilnim avtom iz Genove v Trst. Ko se je bližala svojemu rojstnemu kraju, je njeno stanje postalo obupno. Z vsemi silami se je borila s smrtjo. Medtem jo je avto pripeljal v Trst in ko je bila vožnja pri kraju, je umrla pred vrati rojstne hiše. Trst. — Po kratkem zastoju bodo zopet pričele ladjedelnice a obširnimi deli, da se s tem ublaži nezaposlenost. Po obširnem programu bodo pričeli graditi motorne ladje za vojno in trgovsko mornarico ter dve veliki potniški ladji. Nekaj teh del bod4 izvršile ladjedelnice v tržaški provinci. Kakor smo že pisali nameravajo v Italiji zgraditi več radio postaj. Ena teh bo zgrajena v Bujah v Istri. Tržaški listi poročajo, da je občina že odstopila radijski družbi teren za radijsko postajo. rioi?iyi . 0 >' Vesti iz Jugoslavije UMOR POSESTNIKA ZAJCA V SIRJU POJASNJEN Aretiran morilec, artiat Rudolf černevftek Dne 13. julija je prišel k posestniku Francu Zajcu v Sir ju pri Zidanem mostu neki neznan klatež in poprosil za hrano. Dobil jo je, zraven pa je začel pri-povedvoati Zajcu o svojem življenju. Pripovedoval mu je, da je bil 26 let zaposlen v dunajski državni tiskarni, kjer tiskajo tudi bankovce, da pa je po Hitleftfe-vem prihodu v Avstrijo moral oditi iz Avstrije oz. Nemčije v Jutro* lavi jo; kamor je pristojen. Pobataai se je. da mu ne bo težko živeti, ker zna tako ime-»itno ponarejati bankovce, da se sploh ue ločijo ponarejeni od pristnih. Ponudil se je Zajcu, dir mu naredi 'nekaj tiiočakov, in sicer naj mu Zaje da 10,000 din, pa mu bo napravil bankovcev za 100,000 din. Zaje pa denarja nf imel, a stvar mu je bila všeč, pa se je pri sosedu izposodil d\ 'a bankovca po 600 din in ju izročil neznanemu umetniku. Ta je vzel nekaj listov nekega belega papirja, ga namazal s Črnilom, vložil vmes oba bankovca in ju dal v stiskalnico, češ, da se bodo v nekaj urah odtisnili pravi bankovci. Medtem je nastala not, a Zaje le ni popolnoma zaupal tujcu, ki je šel spat na pod. Posestnik je menda o-prezcrval iz hiše in šel večkrat pogledat, ali tujec še spi na podu, sredi noči pa je videl, da je tujec izginil hi z njim kajpada tudi oba bankovca. Zaje je takoj pohitel za njim, zjutraj pa so Zajca našli mrtvega z veliko rano na prsih. Očitno je dohitel tatu, ki pa se -je postavil v bran in ga z nožem ubil. Za neznanim razbojnikom je bila izdana tiralica. V Dravogradu so zdaj orožniki aretirali 43 letnega Rudolfa CernevŠka, katerega je policija sumila, da je umoril Zajca. Černevšek je to tudi priznal. Izpovedal je, da ga je Zaje dohitel, da j<ž zahteval bankovca nazaj in ga napadel s kolom. Černevšek je v obrambi segel po nožu in ga zasadil Zajcu v prsi. Po zločinu je zbežal Černevšek proti Trbovljam in nato po hribih dalje proti avstrijski meji. Spotoma pa je še osleparil nekaj kmetov pod enako pretvezo kakor Zajca. Aretiranega Cernevška so odvedli v mariborske zapore. Iz Južne Amerike je prišel obiskat domovino znani dalmatinski izseljenec, veleindustrijec Frano Petrinovič s svojo družino. Iz Londona do Reke se je pripeljal na jahti znanega nemškega avtomobilskega tovarnarja Oppela. Po rodu je Petrinovič iz Supetra na Braču. Iz vlaka padel in ne ubil. — Blizu Krškega so našli ob železniški prčfl moško truplo. Ker je imelo truplo močno rano na glavi in poškodbe po vsem telesu, oblečeno pa je bilo le v nogavice, hlače in telovnik, je gotovo nesrečnež padel iz vlaka. Najbrže je v vlaku zaspal in ko se je prebudil, je hotel ugotoviti, kje je, pa je odprl vrata in padel iz vlaka. Kasneje so ugotovili, da gre za Djura^Hema iz Brezovice v savski banovini. Utonili si« dve setitrici. — V Kamnišci prrPreserju sta se ko-pali sestrici Štefka, stara 12 let, in Francka^ stara 10 lei, hčerki posestnika Lenarčiča. Brodili sta po vodi in zašli v globok tolmun in ker nista znali plavati, sta se začeli potapljati. Preden jima je mogel kdo priskočiti na pomoč, jima je zmanjkalo tal pod nogami in sta se potopili. Na pomoč jima je hotela njuna sestrica, stara 8 let, pa se je tudi ta začela potapljati in komaj so rešili njo. Trupelci obeh sestric so potegnili na breg sicer kmalu po nesreči in skušali dekleti oživiti z umetnim pihanjem, a bilo je že pr*|M>zrjK_Nesreča je zelo im>- Diskuzija o konfliktu v avtni uniji Lewis bo morda potegel v spor Washington, D. C. — (FP) — Po diskuzij! o civilni vojni v u-niji združenih avtnih delavcev, ki se je razcepila v dva tabora, je Lewis izjavil, da »e še ni odločil. ali direktno poseže v konflikt ali ne. On je sprejel gru* po reprezentantov avtnih delavcev v svojem uradu. Konference so se poleg Lewisa udeležili Sid* ney Hillman, predsednik unije Amalgamated Clothing VVorkers in podpredsednik odbora CIO, Philip Murray, direktor OIO in Lee Pressman, glavni pravni svetovalec CIO. Iz tega, ker so se konferenc^ udeležili glavni voditelji CIO, sklepajo, da LewU skrbno opazuje razvoj konflikta v avtni u-niji. Zdaj ugibajo, ali bo posegel v konflikt, na kakšen način in kdaj. Konferenca je trajala tri ure. Lewis najbrž ne bi potrošil toliko časa, če ne bi bil uverjen, da delegacija, ki se je oglasila v njegovem uradu, reprezentira veliko število avtne unije. Dva Člana eksekutlve, Walter Reuther iz Detroita in Paul Miley iz Cleve-landa, sta se udeležila konference poleg Richarda T. Franken-steena in Wyndhama Mortimer-ja, katerega je predsednik avtne unije Hoi^er Martin izključil iz organizacije. Maurice Sugar, bivši odvetnik avtne unije, ki je zagovarjal "upornike" na obravnavi v Detroitu, se je tudi udeležil konference. Nobenega dvoma ni, da civilna vojna v avtni uniji vznemiri ja Lewisa in druge voditelje OIO. Na konferenci je bil informiran o obsegu revolte proti Martinovi diktaturi in možnost intervencije ni izključena. Konvencija unij CIO v Neu) torku ti 1,4, I ) „. A M >4 < Ustanovitev državne organizacije New Vork. — (FP) — Allan S. Haywood, pokrajinski direktor Odbora za Industrijsko organizacijo, je sklic*) konvencijo unij OIO. Pričela se bo 16. septembra v New Yorku in udeležilo se je bo okrog dva tisoč de- trla ne 1« starše, ampak vae ta-mošnje prebivalce. Smrtna necreča se je pripetila v laboratoriju drogerije Kane, ki ima svoje prostore v nebotičniku v Ljubljani. Uslužbenka Ana Hojanova, stara 33 let, je v laboratoriju v kletnih prostorih nebotičnika pretakala bencin. Na neznan način se ji je bencin nenadoma vnel in v na-sledjem hipu je bila Hojanova že vsa v plamenih. Priskočili so ji takoj na pomoč in pogasili o-gen j na njej, a dobila je tako težke opekline po telesu, da so morali takoj prepeljati v bolnišnico, kjer pa je Čez nekaj ur u-mrla. Oblasti so uvedJe preiskavo, da ne ugotovi, kako je moglo priti do nesreče. legatov. Ustanovitev itermanen-tne državne organizacije bo glavna naloga delegatov, "Mnogo važnih zadev, ki se tičejo delavstva v New Yorku, bo prišlo pred konvencijo", je dejal Haywood. "Med temi se brespo-selnostno zavarovanje, relifni projekti, socialna zaščita, zakoni o poklicnih boleznih in izvajanje odškodninskih zakonov. V zvezi s temi vprašanji bo razprava o ustanovitvi mašinerije glede koordinacije unijskih aktivnosti." Največja unija Internationa! Ladies Garmeilt Workers, ki ima 160,000 članov v New Yorku ir okolici, najbrž ne bo zastopana na konvenciji. David Dubinsky, predsednik te unije, sicer Ae ni podal lijave, sodijo pa, da bo čakal do jtsenit ko se bo vršila splošna konvencija unij CIO. Takrat bo pojasnil svoje uradno stališče glede nadaljnje zveae med njegovo organizacijo in odborom CIO. Krajevne unije IIX5W nimajo vezanih rok in bodo lahko poslale delegate na konvencijo. Tega najbrž ne bodo atorile, ker nočejo spraviti v zadrego članov eksekutlve. ki so odlomili svoj odlok o odnoiajih med njimi in odborom OIO. V drugih krajih sodelujejo unije ILGW z industrijskimi sveti CIO. Samo v Phila-delphiji in Los Angelesu so pretrgale stik« i odborom (30. Reprezentacija na newyorŠki konvenciji bo en delegat na vsakih sto Članov. Mestni sveti in skupni odbori bodo imeli po enega delegata vsak. Dubinsky se je zapletel v konflikt z Lewlsom, načelnikom Odbora za industrijsko organizacijo. Očital mu je trmoglavost, ko so se vršila pogajanja glede poravnave spora med ADF In CIO. Sodnik znižal plače železničarjem Posledice bankrotirane proge naložili delavcem <•* »Hnl * I .MAfU. Slika ka*e ljudi, ki abirujo živila in obleko za reveže v lojallutlč-ni Španiji v New Yorku. , Tom rre4~dnlk korporarij« Ke,*"« Hfed. J^"**«"'« ^TLTu^ ^ nekom. Odseka je bito predloga evidenca o zatiranju stavke * Malem Jekla preteklo lel«. Rutland, Vermont. — Lastni- Wluinl/ jhii itnl.ia Uu( imnniutiranc crtneinOV nnl* land, 400 milj dolge proge v Novi Angliji, so se modno oddahnili, ko jim je prišel na pomoč zvezni distriktni sodnik Harland B. Howa in znilal plače 1300 železniškim delavcem od 10 do 80 odstotkov. Na apel sodnega upravitelja železnice L. G. Morphyja je sodnik Howe enostavno odredil "odtegnitev" plača vsem delavcem, ki zaslužijo več ko $16 na teden. Določil Je tudi lestvico oziroma odstotek znižanja za vsako kategorijo — čim večji zaslužek, tem večje znižanje. V svoji modrosti je tudi odredil, da družba nI obligirana povrniti delavcem "odtmrnjanih" plač: to bo lahko storila, če bo hotela, kadar se biznis izboljša, toda odvezal jo je od zakonitih obligacij, po katerih mora vsako podjetje naj prvo izplačati mez^ de, potem šele pridejo drugi računi in izplačila na vrsto. Sodnik Howe Je • tem pokazal vsem kapitalistom, posebno pa bankrotiranim podjetjam, kako lahko znižajo plal«. In ker je večje število železnic v enakem položaju kakor Ju železnica Rutland, se bodo prej ali slej gotovo poslužile tega precederi-ta in zvalil« posledic« svojega bankrotiranega gospodarstva na ram« delavcev. Tudi drugim kapitalistom bo ta slučaj lahko služil za vzgled. Zanimivo je, da sodnik ni nastopil z enako mero proti lastnikom bondov in drugim upni* kom železnice, to je, da bi bil odredil tudi znižanje obresti in napihnjenega kapitala. Napram | lastnikom prednostnih delnic in bondov Je le rekel, da upa, ds bodo tudi oni priskočili bankrotirani železnici na pomoč ter si prostovoljno znižali obresti. Njim ni dal na izbiro: zpižajt* si obrentl in napihnjeni kapital, ali pa bo železnica prenehala z obratovanjem, kakor Je to storil napram delavcem. NJim j« lahko vsak ostal kar čez noč tam, tako da bomo ta /.let nategnili in ga razvili v "mun-lajt" piknik. Vabljeni ste vsi, da ae udeležite. Imejmo prod seboj sta«* resnico, da delamo v dobrobit delavskih interesov; kot zavedni delavci smo vedno pripravljeni pomagati dobri stvari, Prepričan sem, da se dstroltska naselbina tega dobro zaveda. Nekateri zahtevajo od mei}e nekakšen pr«klk, to pa le oseba, ki imajo do mene osebne mršil j« zaradi mojega prepričanja, £« dvakrat sem omenil, da nimam ničesar preklicati in tudi sedaj ničesar ne prekllcu-jem, temveč ponovno pojasnjujem: preostanek od majske manifestacije klubov 114 in 116 JSZ, kakor je bilo poročano, odbor izroči $7 upravitelju S D D v pokritje stroškov za dovoljenje točenja piva. Ker pa SDD nima take pravice in mu zakon ne dovoljuje izdajati takih dovoljenj ali permltov, je oskrbnik SDD vzel le «6, ue $7, kot je bilo poročano. Denar se jo sprejel kutn^lemnina za dvorano. Upam, da bodo odliorni-kl pri SDD vzeli to na znanje, da to zadostuje in pokrije tisto malenkost in pomoto, ki se je vrinila v moje poročilo. Vsakemu je paA lahko znano, da izrinite za todenj« piva izdajajo I« okrajne in mestne oblasti in nihče drugi! Glede tukajšnjih "napr®jev-cev" pa nU več P Nobenih odgovorov več v Prosvetir List Prosveta je za stvarne, koristne in raesodne kritike In argumente, ne .pa za frazarstvo. Konec l 1 Anton Jurea, 121. Koncert mlndinuhih gburov Cleveland, O. — Pravita, da še ne veste, da priredijo claveland-skl mladinski zbori skupni koncert, niti še ne veste dan koncerta? Skupni koncert mladinskih zlsirov se bo vršil na nedeljo, dne 18. septembra, v avditoriju SNI) na St. Ciair ave. O tem so pisali že vsi slovenski listi. 85a ta skupni koncert s« bodo združili vsi naši mladinski pevski /.bori — Slavčki, ftkrjančkl, Kanarčki in zbora s cest Holmas in Wat«rloo — ki bodo peli in žvrgoli-li kot ptički. TI mladinski zlrnri bodo nastopili skupno In posamezno, to ja, da bodo nekaj pesmi za|»ell vsi zbori hkrati in vsak zbor bo p«! par l»esmi sam. Po koncertu bo prosta žaba va, za ples pa bo Igral popularni Jankovichev orkester. Uljudno ste vabljeni vil od blizu in daleč, da se v velikem številu udeležite koncerta skupnih mladinskih pevskih zborov dne 18. septembra v SNI), Na veselo svidenje! Vera Unetle. Med organisiranimi mornarji se obeta boj (Nad a I J* vanj« ■ I, strani.) kel je tudi, ako paroplovne družiš* ne bodo maral« t«ga storiti, tedaj bo unija zahtevala revizijo pogodb«. Za vsak slučaj pa je pripravljena na stavko in je v ta namen razpisala izredni anesment v stavkovni sklad jsi pet dolarjev od člana. PKKKO HONfNK JUŽNE PIK Mi K "Th* Hunn> HuU »f ifc« Ailaitflr" — NalkKrafAa tflrrtisa pmInIIm -POSEBNA IZREDNA PRIHRANITEV- l'kl TR8TJKM IN TI KIMTIfNKM »A/MKDt VOftNJH itn l>m+mt wi.ii.uk. tMi m mmdi m MSmMw*I »•*•»• •»•■• I mm« I )» t* bral rmtfkt *•«•)•, 0*4 »•••)•». uilmil* .a «n I m rw> t>r< » i. «a «an.fc«. pul««IN)* lIJai*< imiIm > i«rfiui In! *a h, iikiIiikii I ri,»f«« »t« iiMftl avrta,- , »am imru(hI| »tU«* tali m4i4*muII w<«nj« m »»*»a. ll(lt|i«tS. Matf« Minil »«4l)a nMaSrHSM* a. Ml, fcul.ta)« M |m«4«*« VULCANIA SATURNIA oisrarMo v ji'mmh.avij» f. m if. aarrr.MssA . »• u. t« it u*t«»mu REX - C. DI SAVOIA - ROMA rrafca (iMMM U. a v »T a -i, i*. m i« *kf1 ostosda Za ^•teaaila <4.»alMa a« mm |NMMslie*»iwi a«r*.u aH m nraSl ItollkMHl« Umih «•« n. Mil Nil. a m avb, i mm aijo PROSVETK Vesela pisarija France Fertou Drugi dan zapreže /goga*tvu. Srečuje samo neprijazne obraze. Ze najboljši se gs ogibljejo; le hinavske šleve se mu hodijo prilizovat. Kaj ho? Prid«* pinanje ix škofije, da naj se skoro javi v važni cerkveni zadevi. Zdaj mu jci vse jasno. Cimproj se odpravi na pot. Tri dni poprej i>a. zgodaj zjutraj, ko hoče v cerkev maievat, prituli dekla Katra čez dvorišče od svinjaka vsa v solzah: — O. bog, o bog! Gospod župnik: obe prašiči sta crknili nocoj! —1 Tomat se prestraši in ne ve, kaj hi. Stopi do svinjaka Resnično: obe prašiči ležita nepremično; na koti pa opati velike rdeče in modrikaste lise. (.'gane, da je rdečica. Kako ju jt s veseljem opazoval, boltl t (ri- mi, štel klobase. Se sest tednov, pa bodo koline! Zdaj pa ena sama noč, pa ju ni več! \jt kaj porečejo ljudje? Ali ne zaidejo v napačno modrovanje, da je to očitna kazen božja zaradi poseganja v pravice starega sv. Antona? Ali ne bo poslej še več nasprotovanja? In greha v besedah? Ukaže Katri, naj stopi po , slokogorskega Matevžka, ki naj spravi mrhovino takoj v kraj. In molčita naj atrogo oba! Pri maši je raztresen. To opazi celo par starih bab, ki edine hodijo ob delavnikih v cerkev. Ves dan je pod vtiaom nesreče. Skrbno prisluškuje, če se je kaj razvedelo. Bo li držal jezik Matevžek? Ne bo spodrsnilo Katri? Prašiče bi že prebolel, toda govorico. Težki so dnevi. Tretji dan pa sedeta v koleselj: župnik se zavije v plahto, mežnar vtakne noge v slamo) hladno je zjutraj. Potem pa: hi! Do Ljubljane brez oddiha. Luca je vsa ozno-jena. Hiti Tomaž v škofijo. Tam ga oštejejo. Ne gre, da se osnuje novo božjo pot kar tako. Na avojo roko in po svoji glavi. Z novotarijo se slabi ugled fare sv. Antona; v nevarnosti je morala, ljudsko zaupanje v čudežno moč svetnikov, skratka: to ne gre! Brani župnik svoj korak a težkim gospodarskim stanjem fare, z revščino župljanov in svojo najboljšo voljo in čistimi nameni. Zedinijo pa se na to, da bo odstranil pušico za milodare, da bo opustil pridige; kip pa lahko oatane zdaj, ko je že plačan, postavljen in blagoslovljen. Takoj po prihodu iz škofije veli mežnar ju napreči. — Le hitro; bova pa pri Prajerci kaj pri* griznila! — Tam pa Luca kar sama zavije pod kap, kakor lončarski konj, ki se ustavi pred vsako krčmo. — Hvaljen Jezus Kristus! 2e nazaj, gospod župnik? Pa so spet nakupili svetinjic, molkov, škapulirjev in božjih podobic, da bodo reševali večnega pogubljenja zakrknjene grešnike ro-boveljske fare! ' Prijazno zveni sladki glas kr£marice v jesenski popoldan. Mežnar spreza, Tomaž leze s kolesij a in stopi v drugo sobo. — Nekaj za pod zob in pol litra vina! — — Kar poželite: vse lahko napravimo. Ogenj Je na ognjišču. Zrezek, cvrtje, morda piško v ajmohtu in ajdove žgančke? Prav dobre mesene klobase imam tudi, čisto sveže! — Tomaž tleskne z jezikom: — Se najmanj bomo čakali klobas. Pa daj-te meni eno, Jakata eno! — — Na peti se zasuče Prajerca. Pogrne bel prt pred župnika in čez nekaj časa se lepo kadi od vročih klobas. Prijeten duh se širi po hiši. Cmokata glasno, kajti sta lačna. Po požirku vina pride župnik še le do sape: — Dobre so, presneto so dobre. Tako sem vihral po Ljubljani, da nisem utegnil ničesar v usta vzeti. — Prajerca ugane smisel besed. — Jejhana, gospod župnik; še eno bom prinesla, saj niso velike; pot je dolga in do večerje je še daleč! — — Pa prinesite! — Pospravi Tomaž šc drugo klobaso. V tem je gotov tudi mežnar Jaka in gre, da nasuje ovsa. Ce Jih imate kaj več in če mi lahko dva para odstopite, pa mi jih zavijte v culo! Pri nas v hribih nimamo tega; vsaj tako zgodaj jeseni ne! — Prajerca zaveže culo. — Račun, račun! Moramo na pot. V oktobru se kar znočl, da ne veš kdaj. Alo Jaka, napoji In naprezi! — Mežnar zapreže, Prajerca pomaga obleči gospodu vrhnjo suknjo ter mu nosi culo na koleselj. — Le dobro naj se pokrijejo po kolenih. Tale čas se naglo ujame prehlad. — Tomaž preklada zavoje. Culo dene ob strani, da se klobase ne zmečkajo. Jaka skobaca na voz, kučmo čez ušesa. Ko že požene In za-škriplje koleselj, vpraša še župnik: — Kako pa, da ste tako zgodaj klali prašiča? —• Prajerca vpije za vozom: — Nismo mi! Kupila sem klobase. Slo-kogorski Matevžek jih večkrat prinese. Vse-lej prav dobre napravi! Srečno pot! — Župnik se streae. Mežnar ni čul besed, deloma zaradi kučme, deloma zaradi ropotanja voza. Zato mu je nerazumljivo, zakaj je |»o-stalo slabo župniku in zakaj sloni tako bled daleč ven čez desno kolo Župnik izvleče pobec in ga tišči pred usta. Jaka misli, da ga Žene kašelj; vprašati se ne upa. Cuje samo globoke zdihljaje in nerazumljive besede: — Očitna kazen božja, »vetnikovo maščevanje! To stanje se dolgo ne pomiri. Ze sta daleč gori na klancu, blizu zadnjega ovinka. Nena-do ma pograbi župnik culo s kloliaftami in jo zažene daleč doli čez Akarpo v grmovje. Potem molčita do doma. Župnik je nekaj dni U»lan. Ko vstane, da odneMi kip sv. Antona v zakristijo, na oltar pa vrne sv. Boštjana. Življenje v tej osnovni organizacijski našrga ljudstva teče normalno naprej. (&90*..) Ignac Kopriv ec: Večer na vasi Veter polagoma pojema. Ponižno šeleeti z listjem jagnje-dov in topolov, se dobrikajoče prižema k zlatemu klasju žita, ki se ziblje šepetaje, ljubko in radostno, kakor bi ga ščeget vetra spravljal v dobro voljo. Drh* ti med resjem rži, ki odmrlo in gluho visi k tlom, kot bi ga ubila življenjska sila stozrnih klasov. Prihuljeno se plazi okrog sene-nih kopic pred kočami, jih draži in maje oeušene bilke, ko pa si je ogledal vse to, se potuhne, skoči nazaj za gozdove, od koder vstane zopet v vsej svoji silf, tuli po zraku, maje zelene vrhovo bukev, pomlajene krone smrek, v sadovnjakih pa trese z jablan črvivo sadje, pritiska na veje obranih češenj, da se njihov stok čuje daleč naokrog, le veter ga presliši, zatuli z novo močjo ter se divje zapiči v slamnate strehe sirohiišnih hramov, jih trga ter raznaša slamo in nastilja z njo popašeno trato. Cez čas pa utihne ter visi mirno v zraku, kakor bi se naslanjal nad zaskrbljenostjo in poplahom, ki ju je vrgla na zemljo njegova surova sila, dokler se znova ne priplazi k zemlji tiho, hinavsko in z odprtimi usti, kot bi hotel poljubiti vse stvari božje. Ko je sonce že daleč za gorami, poneha veter popolnoma, le dih njegovih ust še plava čez vasi, budi iz spanja somračice in tu pa tam zavrti podkapni klopotec: strašilo za podgane. ' Polagoma se večeri. Mrak lega na hrame, jih zavija v svojo sivo tančico, ki vleče obzorje neba niže in niže ter ga na vznožju temni. Žabe se oglase. Sprva ena sama in rahlo, nato pa se vzdramijo tudi ostale. Morda jih je sto, morda dvesto in več, kdo bi vedel! Pesem je močna ter teče brez presledka dalje in dalje, kakor bi je ne bilo konec. Iz svojih domkov prilezejo črički. Razgledajo se po tihi okolici, posedejo pred vrata svojih hiš in zapojo. Na drevju se o-glasi tu pa tam kobilica; cvrči in piska ter skače z lista na list, v visoki travi ter v živih mejah pa se zasvetijo kresnice. Kot bi plavale migetajo po zraku, se zaletavajo v drevje in hrame ter padajo v travo, od koder se znova dvignejo in odlete naprej. Zadnji glasovi zvonov se ču-jejo od nekod daleč. Nad Pohorjem se zasveti rahli blisk, s polj pa se vračajo utrujeni delavci: očetje, matere in nedorasla de-ca. Odrasle mladine ni zraven, Vsa je odšla v Nemčijo, Francijo in bog ve kam še, zakaj naša domovina je kakor mačeha, ki desetkrat obrne kos kruha, preden ga da Ufcnemu otroku. — Moj bog, kakšni so ti delavci! — Vsak gre zase kakor bi se sovražili, če pa se že kateri obrne in ogovori človeka za seboj, stori to po sili, in oni samo nekoliko dvigne glavo, zavrti utrujene, plahe oči ter pokima. Vsemu prikima, zakaj navadil se je prikimavati, ker je spoznal, da je tako boljše. Cunje, ki vise z njih, SP€AKI/VGOF Sfm eulavgvst nmatavi na n^v* u„. , »konj otrdela od ^ joka, zakaj kdo imi «» sleherni krik takinih - Heri se, kolikor ti Je ko boš omagal, ut hneš' Vijo matere. Radovedno j0 da nebogljenec, kakor bi L gel razumeti, čemu ga je P o| EV EN * P*tt E-*l6HTER.CfcN DO SOME COOO, fcVEN WTH ONE LWAP OOTOf- COMNUSStON BuTajaoTorisT must havfcttoo cooo UG+ffcS. TO ORNE SAFELV AT NIGHT so umazane in prepojene z znojem do zadnjega vlakna, grozeče klestijo po zraku, da se jih bojijo celo komarji, ki se v velikih rojih podijo nad glavami delavcev. Velike zaplate krp na obleki so popustile in odstopile, izpod njih se prikazujejo suha rebra izgaranih ljudi, in tam, kjer je želodec, se vidi udrtina. Počasi prihajajo proti hramom in vedno težji postaja njihov korak, zakaj dom, ki je povprečnemu človeku kraj miru, zadovoljstva in sreče, je za te ljudi pei kel, dež jim lije skozi strohnelo slamnato streho v postelje, podgane se pode po praznih skrinjah, v katerih je bila nekoč moka, deca pa prosi kruha, kakor da bi ga lahko jedli tiudi siromašni otroci. Okoli hramov je mir. Le tu in tam smukne skozi živo mejo pre-tegnjen maček, in zdaj zdaj za-krtči v spanju kak sestradan o-trok, ki je zaspal na trati. Na trebuhu leži in grudo zemlje tišči v pesteh. Nage noge zadrhte, ko sede nanje komar. Preluknjana janka se mu je zgnetla nekam pod trebuh, kolikor pa je ima na hrbtu, je scefrana in u-mazana, da ni mogoče spoznati iz kakšnega blaga je. Kdo bi pral take cape, ko bi se pa razsule ob prvem jačjem drgnjenju ter bi moral otrok hoditi o-krog nag, nagota pa ni v skladu z moralo in so ji nasprotni zlasti duhovni gospodje, zakaj taka siromašna deca je nagnjena k vsem vragolijam, in se nad nagoto rada pohujša. Od sline zmočeno blato ima nalepljeno krog ust ter dalje gori po obrazu, oči in čelo pa sta pomazana s črnimi madeži, ki so nastali zaradi solz in prahu. Nekateri ležijo kar na cesti v prahu. Poleg njih so polegli psi, k telesom pa so se jim stisnile mlade mačke, krmežljave, suhe, krastave in gnojnih oči. Vsi ležijo tiho, grebejo s prsti po prahu ter dihajo globoko in pravilno, kakor VRHNJA PLAST c* lici je treba dihati pri zdravniku. Smrkelj jim priteka iz nosa, moči prah, pljuča pa vlačijo vase drobne kosmičke raznih dobrot, ki so sprijeti s prahom, ampak to, pravijo, ne škoduje, zakaj prah je razkužen od sonca, ki pripeka na vasi s tako močjo, da ogreje celo sestradana telesa. V kočah ležijo vse križem oni najmanjši, ki še niso za vun. V lastnem gnoju ležijo. Nekaj časa so mazali z njim po podu, se vlačili z njim po obrazu in jan-ki, potem pa so zaspali. Muhe se jim vsesavajo v mlado kožo o-{ krog ust, sedajo na sveže blato, nato pa se z umazanimi nogami vozijo po podobah svetnikov, ki so obešeni na steni, po božji martri, ki visi toga in drvena v kotu ter strmi z grozo na otroke sredi sobe. Gospodinja pride do podstenj svoje bajte, odloži motiko, se prime za hrbtišče ter počasi in previdno seda na prag. Globoko zavzdihne, se pokriža in hoče moliti, da bi pametno izrabila to prosto minuto, ali pod gorico se oglasi koza, ki so jo otroci privezali tja, da bi se napasla. Tisti trenutek se prebudi tudi deca in zažene tak krik, da gospodinja neutegoma vstane, stopi po kozo, jo zapre v hlev, jo po-molze in da sirovega mleka med lačno otročad. V mleko jim nai drobi ajdovega kruha, ki si ga je odtrgala od ust pri kmetu na večerji, ker je vedela, da kup gladovnjakov, ki jo čakajo v koči, od litra kozjega mleka ne bo sit. Ko zapre kurnik in vrže prašiču kos zelenja za večerjo, se spomni še najmlajšega otroka, dojenčka, ki leži v stare janke zavit za pečjo. Suha, izžeta prsa vila na svet, ako mu noče da jesti. Njene oči pa so mrtv prazne. Preko otroka ^ kot bi ji utrujenost zasenčil tisto malo ljubezni, ki je čut ka mati za svoje otroke 0 lezejo skupaj, glava ji pad prsi, po kosteh ji plese up, ki jo grabi s svojimi krči s močjo, da se mu ne more u| ti, na prsih pa ji visi otrok, i da jo, in ko opazi njeno kimj neha sesati, razkreči oči. rai ne usteca ter se zasmeje živ ljubeznivo, kakor se zm sonce v majniškem jutru. K vidi, da se mati ne igra z n se .zresni, nagrbanči čelo t« oprime sesca znova. Ona se zdaj zdaj vzdram popravi z desnico lase za ru levico pa strese otroka, da l opomnila k hitrejšemu sesi Nevoljno ga gleda, in tisti je jezna nanj, a tuja se j misel, da bi ga strgala s prš vrgla pod kap ... Sepetaje s ti čez ustnice trdo besed priprtimi očmi se ozre na i sko martro, kakor bi se s: rna Krista, ki je tako radod s temi otroki, kot bi siron hrani bili res narejeni le zi da se v njih rodi otročad .. Počasi prihajajo v hišo in otroci, ki so se hladili na ku. Molče vržejo s sebe ot ter se stlačijo v posteljo, štirje ležijo skupaj. Pri p očeta in matere sta najmlj ostali so v drugi postelji pr Či. Nekaj jih spi na peči, največji, ki nima prostora« je, pa leži na klopi za pečjo, kateri takoj zasmrčijo, druj se še popravljajo na trdih ščih, dokler ne zaspe, teda gre mati po prstih k postelj jenčka, ga odloži ter leže k n Zunaj je zakraljevala noč, be so utihnile, črički moli dih sapice se je popolnoma legel. J VAŽNO Zš VSAKOfl KADAR pailljata denar ? »tiri ktajf KADAR ate niimnj.nl » »Uri krti: KADAR iellte koga U »Urna krajai KARTE za vse izl Potniki i naiim posredovanim jejo najceneje in ladoToljaa Denarne poiiljke iivrSujcm« in zaneaijiro po dnevnem kot V JUGOSLAVIJO v ITALU Za |tJI... IN Din Za M «... 11 ».M... IH " 7.11... «•• -" ll.«l... ••• ' - 2S.M...I.M« " - U.M...I.M« " Narrdena ran t aa i« kuri. Polili«. Udi denar kf«*< IcTriMjama Uplatlla » delarjlk. V Valam laatncm Intaraau je. da pl»* aa cena In pojaaalla SLOVENIC PUBUSHING (Glas Naroda—Travel Bureii 216 Weat 18 at. Ne* Vorij II.«.. I »U, M |T JI ...M HLM..U 117 M »J NAROČITE SI DNEVNIK PROSttT Po aklepn II. redne konrencije te lahko naroči na 1M prilteje eden. dra. tri. itiri ali pet i\snov U ene dri.iJw * •■« nini. Ust Prosreta atane as rae enako, u Slane »l» JT ^, eno letno naročnino. Ker pa člani le plačajo pri Meaa.tata '\0»fjrr piaiaju v -------«, tednik, ae Jim to priitei« k naročnini. Torej aedaj al nrett. £ Je Hat predrac »a člane 8.N.P.J. Liat ProaretaJe »aia i«" ^ gotovo Je * Tanki družini nekdo, ki bi rad čital Uat lin tu Proareta Je: Za ZdroL driara In Kanado.M M Za Cleero In Cklrac« » • cm 1 tednik In............................iM 1 1 tednika In.............I M 2 S tednike In..........................!.!• * 4 tednike In..........................I.M 4 5 tednikov In........................nll 5 tednik In... tednika *n.. tednike in., tednike in., tednikov in. ......$t.<* V i . u . u . u . 11 . u Za Erropo Je......... Itpolnite ApodnU kupon, priloflte potrebno raoto denarla M * 3rder e pi*mu h »i naročite Proavetn. Ilat. ki J* ha biti Pojaanilo:—Vtelej kakor bltro kateri teb flanoirpreaeM ^ ^ SNPJ, ali č« m preaeli p»oč od druilne in bo tahhew ■ ^ tednik, boda moral tinti član is dotične drutine, .lifl| naročena na dnevnik Pro.eeto, to tnkoj naineniU upir. ^ ^ in obenem doplačati dotično v»oto liftn Pro«»eta. A«n teJaj mora upravnUtvo tniiatl datum aa to vnoto naro I »SOSVETA. HNPJ. IMI Lawndale A»«- <*»<•** PViloferne policam aaročnlno aa Ilat Predete ^ ..............Cl. 4r»*»• * it I) lote ...... Naalov ....... t »tavite tediiik in ra pripttfte k moji n«..|r dr u i me: ..............................ČL .......Ci (X ere*«« . čl drn*« Z> O. tfrett" * D........... IlooCo..... Not naročnik Oriave