L-. ■ v' ^ * * ■■■■"■mt i *• '"fe ;0yf ',vT^';:Vg ' ''-.-J 0: M ■ • >■,. I Zj/'VvSi .• • •_. .1. ,.s». ■»• ■-'.'UM *0^ »fc • •* .V K' Ti TOl 1 ' '.o - •-••.•: .r- ;• • vJ i \ ' «& “• . . • ^r, •* J..-- \v ..pe ■ Oš-^V/. m kCO% . m|oo^ ■_________________________________________________ ^ .» • J,1*. ra H .•- « ' 'J ‘ .r s ‘ •: •> : * v •* 1 * * /r: yv:> s y. ...... A’'Ì'V’.V' :’■■'{ ■- \ :* -v •- . 'p •fv;:--;-.' • >•. '*•'. -. ...» • • • ; " 4 •** . •*. •. - ■ »s * časnika so POMAGALI OBČINSKA fk.s. COLI KULTURNA /klet \ 1SKUPNOST I PAVA'-} j sl ina rt>. i T. aliiiknl imictall |ML1NOTE-gl] [TRIGLff Igo zsms Coi] \aeroklyb. \ Aidovščina k ________— [O). JAVORNIK STUDIO BOSCAROLl oo ZZB NOV Ajdovščina ImTP.Z. RAZPOTJE! [š.g»p. primorje na Žagi --- —. .R.K. Coli S.r.C. Police||»METKA« 1 IcuRK^OžSIin Rubelj AJDOY.yi§A J G. D. Col j mTAONik milanL [p.t.t~ AjdovšcinaT i° c- Aidovžčina 1E bife Stefančič ESNIK ALOJZI COXJSKISACU Najprej je bila proslava, čisto navadna proslava ob Dnevu republike. Točneje -bila je v naših mislih in željah, ki pa se niso uresničile. Ja, kar nekaj vzrokov je pripeljalo do tega, da smo se tej, sicer vsakoletni prireditvi odpovedali. Se več, celo nekoliko sprli smo se med seboj, vendar to ni bil tisti pravi spor, bilo je le mladostniško prerekanje, kdo je kriv za to, kdo za ono. Pa to prerekanje ni dolgo trajalo, kajti padla je ideja: naredimo proslavo, pravo Novoletno proslavo - tako, v kateri bo humor, glasba, kritika in še kaj -skratka, veselo proslavo. Ideja je bila z navdušenjem sprejeta, stekle so priprave in zadnjo nedeljo v starem letu 1986 ste se lahko poiskali v kritiki, se nasmejali skečem, zaploskali glasbi, se zamislili ob "trnu" in "gartroži", ali kakorkoli uživali. Potem je prišla druga proslava, še 'boljša, vsaj po našem mnenju, saj smo se nanjo skrbno pripravljali. Še več. Pripeljali smo tudi goste: pesnik Jože Šmit je s svojimi šalami, dovtipi in pesmimi navdušil vse prisotne - staro in mlado, medtem ko je Jani Kovačič s svojimi "komadi" ogrel poslušalce, predvsem mlajše, ki so mu tudi pomagali zapeti. Novost na proslavi Je bilo žrebanje vstopnic. Pripravili smo nekaj dobitkov - resnih, pa tudi šaljivih nagrad, "eolski trn" in "gartroža" sta dobila nova lastnika - skratka, kar nekoliko dolga proslava je gotovo ostala vsem v spominu. CAS3STIKTJ NA Pot ... Človek vedno stremi naprej k odkrivanju novega, iskanju boljših rešitev, novih idej, k uresničevanju skritih želja in načrtov. Uspela novoletna proslava je tudi nam dala novega zagona, nove ideje... ...in tako je pred vami "Colski časnik", ki je gotovo korak več pri ohranjanju In razvijanju bogate kulturne tradicije na Colu. Prelistajte, preberite ga, našli boste kaj zase ! Gotovo ste opazili, da ga lahko tudi koristno uporabite, saj je naslovnica oblikovana kot koledar, pristen colski koledar. Kot se za prvo številko spodobi, je vsebina bolj zgodovinsko obarvana. Poleg raznih pripsevkov iz življenja na "Colski planoti" pa smo naredili tudi več intervjujev z bolj znanimi osebnostmi Cola, nekaj prostora smo namenili učencem osnovne šole, nekaj humorju, to pa je v glavnem vse v tej prvi številki, za katero upamo in si želimo, da ni zadnja. Kot ponavadi pri vsaki podobni stvari, je bil tudi pri tej problem denar. Za pomoč smo prosili več delovnih organizacij, društev, klubov, obrtnikov. Nekateri so se odzvali - njihove prispevke, pa tudi reklame boste opazili na notranjih straneh časopisa. Na tem mestu bi se Jim radi še enkrat zahvalili za pomoč -pomoč pri širjenju kulturne ponudbe na Colu, seveoa z željo, da bi sodelovali tudi v bodoče. In nenazadnje, člani odbora smo se tokrat dobro pripravljali, tako na proslavo, za katero smo kar nekako prepričani, da vam je bila všeč, kot tuoi za ta časopis, ki vam bo morda polepašal pusto zimsko popoldne, razvedril obraz, izmučen od vsakdanjega tekanja za časom t ali vas kakorkoli razveselil. Z vsemi pripravami na omenjene Novoletne dogodke smo pričeli že v septembru in v teh nekaj mesecih ogromno naredili, to se lahko pohvalimo. Poleg tega, da smo se vsaj enkrat tedensko sestajali, smo res veliko "rihtali", "laufall", prosili, tehtali, žicall, telefonarili, pisarili... Verjetno ni potrebno poudariti, da smo vse to delali brezplačno, največje in najlepše plačilo nam namreč pomeni aplavz, razprodan časnik, pa kakšen liter "Ribiča" po proslavi. Kaj pa cena časnika ? tìh, sploh ni drag, sicer pa "Colskega časnika" tako ali tako ne vidite vsak dan. Marjan, Sandi, Matjaž, Simon, Janez, ter ostali člani Odbora za pripravo Novoletne proslave, vam želimo prijetne trenutke ob jaslicah, vesel Božič ter srečno v novem letu 1989. Col je planinska vasica, ki leži na robu visokokraške planote Trnovskega gozda. Obdajajo ^ jo vrhovi Trnovskega gozda, Hrušice in Nanosa, proti zahodu pa se odpira prelep razgled na Vipavsko dolino in dalje proti morju. Strateški pomen tega področja^ je človek spoznal že v začetku našega štetja, ko je iskal najugodnejšo pot od morja v notranjost. Tako ima Col pestro preteklost, ki vsa ni napisana, vendar se je do danes ohranila v ustnem izročilu krajanov. Vas je nastala ob prometni povezavi - rimski cesti, ki je povezovala Aquilejo, današnji Oglej z Emono, danes ' ^ bljano. Rimsko cesto je moč s.-Jiti iz Sturij. Tudi utrdbe: na Sancah, Sturraanik in Riženberk, kažejo na pomembno vlogo Cola v obrambnem sistemu Clauster Alpium Ilirium. To je bila utrjena obrambna Črta, ki naj bi varovala rimsko cesarstvo pred vdorom barbarskih plemen. Iz nekoliko poznejših časov izvira eolski grad, ki ga ja postavil baron Trofenfeld. Grad je .bil zgrajen tako, da je preobokal cesto in omogočil popolno zaporo tranzita proti Hrušici. Po tem oboku, ki so ga porušili leta iB^o, je dobila vas prvotno ime Podvelb.Ob cesti so stala poslopja, v katerih so stanovali grofovi služabniki in podložniki. Na začetku vasi še danes stojijo ostanki gradu z imenom Trilek. Najbolje je ohranjen stolp, ki ga je prav letos delo.:a obnovil zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. V gradu so že pred časom našli tudi milnik iz 4. stoletja in novce iz še starejšega obdobja. Vipavski grof Lanthieri je leta 1693 grad podaril za doto hčeri, ki se je poročila z nemškim plemičem Abenspergom. Skupaj z gradom ji je podaril tudi 52 kmetij. Podložniki so se pozneje odkupili pri vipavskem grofu in bili tako oproščeni vseh dajatev in tlake. Kmetje so se v tistih časih preživljali z ovčerejo in gozdarstvom, na kar še danes spominjajo razna ledinska imena. Ohranjena so tudi imena hiš, v katerih so stanovali grofovi uslužbenci: pri Sribarju - šribar je pisar, pri Boselnu - posli. COL Tudi okoliški zaselki se imenujejo po dejavnostih, ki so prevladovale v tistih časih. Tako stoji nedaleč od Cola zaselek Zagolič, ki je dobil ime po številnih žagah. Te so stale ob potoku, ki je izviral nad vasjo in kmalu pod vasjo poniknil. Ustno izročilo pravi, da so pastirji iz sosednje grofije vodili preko posestva grofa Abensperga ovce napajat k temu potoku. Zaradi škode, ki jo je drobnica povzročala na njegovih pašnikih, je grof dal zajeziti izvir. Tako je bil prekinjen površinski tok vode, ki si je pod površjem utrla novo pot. Zagolič je ostal brez vode in brez žag. Najvišja gora blizu Cola je Streliški vrh, 1265 n nadmorske višine. Pod vrhom je ravnica z imenom Kraljiška ravan. Od tu naj bi hunski kralj Atila zagledal Furlanijo in Jadransko morje. Ob pogledu na rodovitno pokrajino Vipavske doline je ukazal vojski prodirati naprej. V času Napoleonovih pohodov proti Emoni je bila rimska cesta najpomembnejša prometna žila. Zaradi njene pomembnosti so v vasi postavili preko ceste zaporo. Ob njej so pobirali cestnino ali deželno doklado za prepeljano blago, ki so jo imenovali colnino. Vsled tega je dobila vas novo ime - Col. Mitnica je delovala jJo konca devetnajstega stoletja. Spodnji del vasi so imenovali Orešje po velikem številu orehov, ki so v tistem času rastli na tem predelu. V okolici še danes stojijo mejniki z vklesanimi letnicami, katere označujejo čas umika Francozov iz naših krajev. Francozi so bili prvi, ki so v vasi uvedli hišne številke in sicer tako, da so naraščale od vzhoda proti zahodu. Takrat je imelo Orešje 2o hišnih številk, Col pa 13. Po umiku Francozov so naši kraji prišli v roke avstrijskemu ce-sarstvu. V tem obdobju so naši k $fb4 ZOLLA predniki živeli trdo in pusto življenje. Kruh so si služili z delom v hrvaških in avstrijskih gozdovih. Veliko se jih je odselilo v Ameriko. Z začetkom prve svetovne vojne je prišlo nad prebivalce Cola novo gorje. Veliko naših fantov in mož je vojna vihra odgnala na razne fronte. Več kot polovica se jih ni nikdar vrnila na svoje domove. Mnogi so padli na soški fronti, spet drugi so se borili na ruski fronti, kjer jih je poleg sovražnika napadal tudi hud mraz , tako da se je marsikdo vrnil domov brez prstov, ker so rau odmrznili. Tudi v prvi svetovni vojni je bil Col važna strateška točka. Avstrijci so nameravali preko Cola zgraditi železnico. Potekala bi iz Godoviča skozi predor, ki bi prodrl na Primorsko za Colom na Malem polju. Potem pa bi bila železnica speljana proti Beli in po drugi strani Nanosa na Vipavsko. Cas jih je prehitel in tako železnice niso nikdar dogradili. Bila je zgrajena le žičnica, ki je povezovala Col s Črnim vrhom in je služila za prevoz orožja in drugega materiala iz zaledja za soško fronto. ZGODOVINO Takoj po prvi svetovni vojni je začela za naše kraje nova^ trnova pot. Italijani so začeli z načrtnim potujčevanjem. Prepovedali so uporabo slovenskega jezika na vseh javnih mestih. Po vseh uradih, ustanovah in šolah so namestili svoje ljudi, ter tako onemogočili vsestranski razvoj. 25 let nas je žulil fašistični jarem in nam vsiljeval svojo kulturo. Kljub velikemu pritisku tujcev naš narod ni klonil, temveč je ves čas organiziran deloval in se z vso močjo upiral potujčevanju. Okupatorju je med drugo svetovno vojno Col služil za izhodišče v boju proti NOV. Po kapitulaciji Italije je bila tu skoraj nepretrgoma sovražna postojanka. Po vojni so vaščani takoj začeli obnavljati porušene domove. Mnogo truda je bilo potrebnega, preden so vsaj delno odstranili posledice vojne. Obnoviti je bilo treba približno óo odstotkov porušene vasi. S prostovoljnim delom je bil Ker so vaščani okusili, kako grenak je kruh v tujini, so takoj začeli graditi poslopja, v katerih bi našli svoj zaslužek. V ta namen so zgradili zadružni dom in obnovili lesno-industrijski obrat. V zadružnem domu so uredili številne delavnice za razne obrti: čevljarji, mizarji itd. Poleg tega so bili v domu prostori za veterinarsko službo, trgovino, pošto, gostilno, pekarno in poslovni prostori. Na Colu je bil do leta 1953 sedež občine, ki je združevala tudi sosednje vasi in zaselke. Veliko vaščanov je bilo zaposlenih na Colu v raznih obrtnih delavnicah, večina pa v lesno-industrijskem obratu. Z mnogo hitrejšim razvojem v Vipavski dolini se je večina dejavnosti začela zbirati v dolini, predvsem v Ajdovščini in Vipavi. Ukinili so tudi občino Col. Bistroumni občinski možje iz Ajdovščine so menili, da sta Colu odveč tudi pekarna in mesnica. Da colčani ne bi bili prikrajšani, so okrepili avtobusno povezavo z mestom. Res je, da so tako lažje prišli do kvalitetnejših uslug, a še vedno se mnogim toži po pristnem domačem kruhu in dobro založeni mesnici. Leta 1962 je vas prizadela huda nesreča, katere posledic se takrat še zavedali nismo, a jih še danes občutimo. Požar je popolnoma uničil lesno-industrijski obrat, ki je bil vir dohodka skoraj vsem domačinom in številnim okoliškim prebivalcem. Delavci in uslužbenci so si močno prizadevali za obnovo, toda znova so odločili občinski možje. Sklenili so, da se lahko delavci vozijo na delo v Ajdovščino, kjer je bilo v podobnem obratu še dovolj delovnih nest. Tako se je še zadnji vir zaslužka vaščanom odmaknil v občinsko središče. Skopi talni in klimatski pogoji krajanom onemogočajo aktivno delo v kmetijstvu, zato je večina ljudi zaposlenih v Ajdovščini. tr«osv^e^ora’z --- življenje. FRANC Koren ZOUA iGorizia) m. 612 Se pred dvajsetimi leti so bili ti kraji dokaj pasivni. Posamezni zaselki so bili brez električnega omrežja in cestne povezave. Na pobudo naprednih krajanov in s posredovanjem krajevne skupnosti je bilo v prejšnjem desetletju napravljeno električno omrežje na celem področju, zgrajeni so bili številni odcepi cest do zaselkov ir. posameznih kmetij. To je bil korak, ki naj bi rešil perečo problematiko odseljevanja mladih ljudi iz podeželja v mesto, vendar pa sc se nekateri odročnejši kraji že nadalje izpražnjevali. Vzpodbudno je dejstvo, da se je izseljevanje v dolino zaustavilo po izgradnji pomožnega obrata tovarne obutve Alpina iz Ziri leta 1982. Col se zadnja leta širi z gradnjo novih stanovanjskih hiš in želja vseh krajanov je, da bi se vas v bodoče še bolj razvijala. MIKLAVŽ SPET MED NAMI Petega decemira ietos, je poc/ _ •ječsi nekaj prijetno presenetilo. Zaslišali smo enakomerne, trudne udarce palice ob tir in pritajeno rožljanje verig. Da, po colgih letih nas je zopet obisicai "sveti Miklavž", v zvestem spremstvu angela in hudiča. Sili smo presenečeni, otroci pa so solznih oči onemeli. Ali sv. Miklavž še živi ? Ali ne živi sarto v izročilih in katekizmu, ter v otroških očeh, polnih želja ? Maj bo kakorkoli že, naj ga preganja razvoj, naglica; orisei je, se ustavil, obdaril otroke in se jim vtisnil v spomin. Otroci so ga sprejeli in noma ga bodo prenesli naprej ... SIMON Škvarč PK E «STAVUIA M O VAM... mož, ki je ustvarjal Kaj napisati o človeku, ki Je bil več kot desetletje najbolj aktiven član KS Col, vsaj dva mandata pa tudi uradno predsednik sveta KS Col. Koliko km poti Je opravil, koliko ur razgovorov, koliko denarja Je "nafehtal", koliko grenkih Je moral požreti ob vsem tem delu ter nenazadnje, koliko kritik Je doživel celo od sokrajanov? Ne, vsega tega se res ne da opisati, sploh pa ne vsega tistega skritega dela, ki ga nihče ne vidi, ga Je pa mnogo in Je za vsak uspeh nujno potrebno. Sicer pa, govorijo njegova dela: elektrifikacija Križne Gore, obrat Alpine na Colu, vodovod in ustanovitev gasilskega društva. Da, to so štiri glavne oporne točke njegovega prispevka za novejšo zgodovino Cola, ki se je začela nekako v letih 1960-65. Z Ivotom sva se dogovorila za pogovor, v katerem ml je predstavil svoje delo. Več časa kot sva se pogovarjala, bolj mi je postajalo jasno, da mora biti prav ta pogovor, prav ta človek, glavna točka našega, nekoliko zgodovinsko obarvanega časopisa. Verjetno boste na koncu prispevka istega mnenja tudi vi. Ivo je prijeten sogovornik, pravzaprav živa knjiga dogodkov zadnjih dvajsetih let -knjiga, ki je ni treba brati, kajti pripoveduje sama. Takega vzdušja nisem hotel motiti s kasetami, pa mikrofonom in podobno šaro, ki spada k intervjuju. Pred seboj sem imel le svinčnik in papir, v šali pa lahke oodam, da so me bila "sama uha*. Priporočam vam, da si sestavek preberete, ker je res zelo zanimiv, poučen in nam bo odgovoril na marsikatero, tudi danes še vedno zelo aktualno vprašanje. "Ne, z letnicami je pa križ, letnic si pa ne zapomnim", me je takoj na začetku odpravil, ko sem ga spraševal po tistih suhoparnih podatkih o začetku in koncu mandata. Vseeno pa mi je povedal, da je začel z aktivnim delom v KS že okrog 1965 leta, ko je postal predsednik KK SZDL Col, istočasno pa je bil tudi odbornik (delegat op.p.) občinske skupščine Ajdovščina. V tem mandatu v SZDL šteje za večji uspeh to, da je na krvodajalske akcije v Ajdovščino odhajalo veliko Colčanov, tudi po dva avtobusa, med krvodajalci pa je bilo tudi veliko upokojencev. Približno leta 1969 je tudi uradno stopil na čelo KS Col, kajti z Ivanom Troštom, Dotedanjim predsednikom, sta tudi prej dobro sodelovala in delovala. V bistvu je bil Ivo nekakšen izvršni sekretar KS, kajti Trošt je bil le podpisnik pogodb, računov ipd. V tem t.i.oredmandatu so. uredili pokopališče, ki je bilo zelo zanemarjeno, in uvedli knjigo grobov, pomembna pridobitev pa je bila tudi tehtnica pred Zadružnim domom. Dosti prej, kmalu po letu 1960 so prebivalci Gozda dobili elektriko, za kar ima največ zaslug Miha Pišljar takratni odbornik. Nabiral je finančna sredstva -ajdovska podjetja so kar veliko prisoevala, med drugim tudi star papir in železo, ki se ga je potem prodajalo. Prav elektrifikacija še zadnjega zaselka KS, Križne Gore, je bila orva naloga v Ivotovem mandatu. Težav seveda že kar na začetku ni manjkalo saj je Križna Gora razdeljena med dve občini. Največja težava pa je bila seveda v tem, da so Križnogorci OBVEZNO BRANJE! zaradi raztresenosti vasi, predvsem pa zaradi neodločnosti, že leta 1969 odklonili elektriko kot predrago. Ko pa so še "Občinarji" ugotovili, da je nakup generatorja za vsako hišo cenejša zadeva, je bilo dokončno odločeno. Ko pa so Križnogorci videli, da imajo elektriko na Vodicahf v Kanjem Dolu, so spet prosili za obnovo načrtov, vendar pa so predvsem na občini naleteli na težave. Ivo je seveda trmasto vztrajal, dokler se niso na Oddelku za gospodarstvo občine Ajdovščina razjezili, ga skoraj vrgli iz pisarne ter nekako obljubili pomoč. Stroške financiranja so si razdelili: Elektro Gorica, SO Ajdovščina, Idrija ter domačini. Prva dela so stekla poleti, ko so bili Občinarji na dopustu, takrat so izkoristili njihovo načelno privolitev in zabetonirali prvi drog. Dela so potekala zelo hitro, vendar pa prav brez težav in problemov spet ni šlo. Domačini so prihajali k Ivotu in mu pripovedovali, kako ga "tam gori" vsi preklinjajo, le tisti, ki mu je prišel to povedat, ne. Potem je prišel drugi in povedal isto... Elektrika, s katero so hoteli nekoliko zaustaviti izseljevanje, je le prisopihala tudi v strmo Križno Goro in odprtje je bila prava veselica. Povabljeni so bili vsi Križnogorci, Občinarji in delavci Elektra Gorica, rajalo in plesalo se je baje celo noč. Na žalost pa se je pozneje Izseljevanje iz tega odročnega zaselka še vedno nadaljevalo." Pogovor je kar živahno stekel, zato sem mu predlagal novo temo - Alpino, drugi večji, morda največji mejnik v njegovi "karieri". Zalo zanimiva tema: Tovarna iz Zirov je iskala delovno silo. V tem Iskanju so prišli tudi v ajdovske občino. Ponudili so jim Podnanos, Budanje in kot majhno možnost tudi Col. Takrat se je na Colu zelo pogrešalo Žago, ki je zgorela (1962) in so morali delavci hoditi na delo v Ajdovščino. Prav zaradi tega je bil zelo velik interes, da bi na Colu dobili nek obrat in tako zmanjšali prevoz delavcev v Ajdovščino. Iskanje Alpine je bila kot nalašč za rešitev tega problema v KS. Glavni pomislek "Občinarjev" (ta izraz Ivo stalno uporablja) je bil ta, da na gorskem področju ni delovne sile in primernih prostorov. Informacija je bila posredovana krajanom v Podkraj, na Otlico, na col in na Predmejo. Sklican je bil zbor krajanov na Colu s predstavniki ostalih KS, toda brez predstavnikov občine, čeprav smo dali soglasje za sklic izrednega zbora. Na tem zborovanju je bila pooprta ideja, da se skuša zagotoviti prostore in delovna mesta. KS Col in Alpina pa sta pristali na soglasje, da se ustanovi obrat. Prišlo pa je do velikih težav z OS Col, kajti krajani so zahtevali, da šola odstopi za določen čas svojo telovadnico, kajti tam je bilo mišljeno formiranje obrata Alpine. Učitelji so namreč zelo nasprotovali, saj šola brez telovadnice spada v nižjo kategorijo. Predlog KS je podprla le tov. Ivanka Pregelj, toda bila je izsmejana s strani učiteljskega zbora in je zaradi tega potočila marsikatero solzo. "Solniki" pa so le popustili in odstopili telovadnico, v času zasedanja sveta šole so krajani čakali na rezultat v prostorih Zadružnega doma. mTakoj sem stekel mednje in jih informiral (vpil op.p.), da je telovadnica dobljena. Komaj se je rešil ta problem, že je nastal novejšo zgodovino Cola dnjgi, kajti na oddelku za gospodarstvo so ugotovili, da za obrat ni dovolj delovne sile. Tako smo neko nedeljo po maši dali obvestilo pred cerkvijo na Colu, Podkraju in na Otlici, zraven vsake cerkve je bil tudi predstavnik KS in zbiral delavke za novo tovarno. V ponedeljek zjutraj smo že bili na občini in demontirali ugotovitve Zavoda za zaposlovanje, da na Gori ni delovne sile. Bodoče oelavke so bile predvsem žene, ki so bile doma kot nezaposlene. Med temi bodočimi kandidatkami pa je bilo tudi nekj delavk iz tovarn v Ajdovščini. Nastal je problem v Tekstini, ki je ravno v tem času formirala skupino za izdelavo nogavic. Direktor Grozdan Šinigoj je vztrajno zahteval, da se zaradi pomanjkanja oelovne sile v Tekstini ne more dovoliti novega obrata na Colu, vendar je bila tudi ta ovira odstranjena. Tovarna Alpina je poslala delavce, ki so preuredili telovadnico in kulturni prostor KS v tovarniške prostore. "Kulturniki" so prostovoljno odstranili oder, ga konzervirali za druge čase in tudi zgradili sanitarije, ker je dala Alpina take pogoje. Z delom je pričelo 60-80 delavk, že takrat pa se je določilo novo lokacijo (to je tam, kjer stoji sedaj nova tovarna). KS je sodelova pri razlastitvi zemljišča, pogodbeno pa se je obvezala tudi za prostovoljno delo krajanov, ki je bilo tudi opravljeno. Pri zagotavljanju kreditov za novo "fabrko" je pomagal takratni republiški poslanec Rebex, računovodja v Mlinotestu. Skupaj s predstavniki KS (Ivanom Pregljem in Tončko Skvarč op.p. ) je hodil na razgovore na na Alpino Ziri, v Ljubljano, ter Ljubljansko banko. Predvidena sredstva se je takrat dobilo v banki Koper. Ker je v naslednjih letih Alpina slabše poslovala, ni mogla izdvajati soudeležbe pri gradnji novega obrata, zato se je gradnja zelo zavlekla, vendar ne zaradi slabega sodelovanja KS. Končno je tudi "šola" ugotovila, da brez gospodarstva ni razvoja na vasi. Alpina je imela posluh tudi za potrebe KS, saj so vsako leto zahtevali plan dejavnosti in tako pomagali pri ustanovitvi gasilskega društva, gradnji vodovoda itd. KS je bila v tem oziru presenečena, saj prej take pomoči s strani DO v ajdovski občini nismo bili vajeni. Tako je Alpina postala naša in za našo jo imamo še danes. - Kaj ni bil za gradnjo Alpine pogoj tudi vodovod ? - Alpina je res imela pomisleke, kako naj gradi tovarno v kraju, kjer ni vodovoda. 2e v začetku smo dali besedo, da bo pripeljana zadostna količina vode, ker so v tem času že razmišljali, od kod in kako bi speljali tekočo vodo po naselju. "Alpina v telovadnici" je dobila prvo vodo iz podaljška vodovodne Instalacije, ki je bila potegnjena iz vodnjaka v zadružnem domu do šole. Klthinja je bila urejena v posebnih prostorih v hiši poleg gostilne Tratnik. Hišna gospodinja Marta je bila glavna in edina kuharica. Delavke so se tako v odmoru sprehodile do Tratnika." Ivo mi ni nič povedal o odprtju nove tovarne, zato sem ga "dregnil*' tudi s tem vprašanjem. Prehitela ga je žena Anica in oovedala: "Naš Ivo je skromen, toda če ne bi bilo njega in Tončke, danes ne bi imeli tovarne!" Popolnoma se strinjam z njo, toda tega marsikdo ne ve. Na prigovarjanje se je le nekoliko razgovoril in povedal, kako je bil povabljen na odprtje. Dobil je tudi sendvič, sicer pa je stal bolj ob strani in poslušal "velike" govore "velikih" govornikov. Se sem silil vanj, kajti vedel sem, da mi lahko o tem še kaj pove. Predvsem me je zanimala miselnost in značaj krajanov takrat, pa tudi kmalu oo vojni. "Colčani so bili nekoliko zamorjeni in se počutili zapostavljene. Veliko so dali občini, a malo dobili nazaj. Ukinilo se je mlekarno, obrtno zadrugo, pekarno, čevljarstvo, krojačnico, zadružno gostilno pa tudi opremljeno veterinarsko postajo. Vse to je "odšlo" v Ajdovščino in ljudje so bili zelo razočarani. Ljudi je treba navckišiti, jim dati novega zagona, "Občinarje" pa prepričati, da le nismo tako slabi kot vlada mišljenje. Danes lahko rečemo, da smo postali ena boljših KS v občini". - Mislite, ds bi kdo drugi tudi dosegel take uspehe kot ste jih vi ? Važno je, da je prišel človek, ki je ljudi prepričal. da Colčani nismo slabi... Ivo mi je seveda povedal še veliko stvari, ki so vplivale na razvoj Cola od vojne pa do danes, predvsem je opozoril na težave, s katerimi so se Colčani srečevali pri delu. Dogovorila sva se, da teh stvari ne "čečkam" po papirju, ampak, da jih dava le poo skupni imenovalec "spomin na vojne čase." To pa še ni vse, kajti čeprav je bila že pozna ura, sva z debato nadaljevala. Na vrsti je bil vodovod in dodobra sva ga obdelala: "Prve ideje, da so na Colu dani pogoji za izgradnjo lastnega vodovoda, sem dobil v pogovoru s Ivanom Troštom, aktivistom v KS Col. Imel je idejo, kako bi se dalo Colu zagotoviti tekočo vodo. V začetku sem potipal enega drugega, kaj misli, ali je Colu ootrebna tekoča voda ali ne. Večina jih je bila mnenja, da Col tekoče vode ne potrebuje, zato je bila velika težava ljudi prepričati, da potrebujemo studenčnico. Druga faza so bili pogovori z domačini, kje urediti zajetje za vodovod. Večina je bila mnenja, da je na Vodicah voda najcenejša. Drugi predlog so bile Kranče. Ustno izročilo pravi, da je bil tam studenec, ki je presahnil, vodo pa bi se dalo poiskati in jo gravitacijsko speljati na Col. Te izvirke smo si ogledali skupaj s krajani. S temi suhoparnimi podatki sem iskal pomoč na oddelku za gospodarstvo občine Ajdovščina in opozorili so me, da obstaja v Ljubljani Zavod za vodno gospodarstvo. Inženir Mencelj s tega Zavoda je prišel brezplačno na Col, si ogledal vodotoke in nekako predlagal najprimernejše zajetje v Sapotniku. Zdravstveni Zavod v Ajdovščini je hotel imeti garancijo, da je voda neoporečna, preden bi nastali kakršnikoli stroški. Ponudil se je dr. Krkoč, sodeloval pri odvzemu vzorca in skupno smo odnesli vzorec v Ljubljano in to z njegovim avtomobilom. Vodo iz Saootnika so kemijsko, bakterijološko in virološko analizirali in ugotovljeno je bilo, da je voda primerna brez eventualnega kloriranja. Se pred tem smo imeli pogovore na Oddelku za gospodarstvo občine Ajdovščina, kajti bili so še drugi predlogi. Tedanji predsednik SO Ajdovščina, Greif je predlagal kot edino možno rešitev, da se gorsko področje napaja iz Hublja. Geološki zavod Ljubljana je oporekal, češ, da je zajetje predaleč, stroški črpanja izredno dragi, izguba vode pa prevelika. (Greif je že vedel, zakaj je predlagal to varianto kot edino možno op.p.). Druga možna varianta je bila, da bi na Malem Polju napravili vrtino do podtalnice in s potopno črpalko črpali vodo v nedokončani rezervoar v Križno Goro. Iz tega rezervoarja bi lahko oskrbovali z vodo Col in Črni Vrh. Da voda je na Malem Polju, je bilo ugotovljeno z elekto-sondo, kajti idrijski rudnik Je prav takrat raziskoval nove vodne vire. Takrat so ugotovili, da ta voda odtega preko Črnega Vrha v Divje jezero, kar predstavlja vodo za Idrijo. S 5 teto Zogerjevo je S šel v Ograde obračat J otavo. Delu ml ni dišalo. Gre pod en V drenov grm, počene ]8 in naredi kupček. S Pole nabere drnulje S in tisto reč S prekrije z njimi. J "Teta," pokliče ^ Zogerjevo, "sem vam C nabral drnulje za C čaj, tu pod grmom C so!" In res, ko je V teta otavo obrnila, S je šla po drnulje. \ Nastavila je krilo S In zajela z obema J rokama____ y y Spet èn drugi bot je y podobno naredil ob C poti zraven K Zogerjevih. Tisto V klobaso je pole \ okrasil z rožami čez \ in čez. Tako je y naredil, kakor da y rastejo. y "Ivanka," je y poklical v hišo, "tu y rasejo tiste rože, V ki se iz njih dela V barvo za belit." ! Ji Se eno ti bom J povedal, pole bo pa \ zadosti... jih je toliko ta saj S Ker y upekel, so se nad V njim pritoževali yin oni, seveda, yni čudno. In domačim S je bilo nerodno in \ so nanj kričali, da J naj ne bo tak in y tako. I_______________________ ... ŽOLC. Po prBvdaiku Je bil predlog odklonjen, Jcer. se Je ugotovilo, da so pod vodno gladino talnice še apnenčasta tla in zato bi zgrešena vrtina usmerila vodo v nižji plasti, kar pa bi pomenilo osiromašenje zajetja za oskrbo Idrije. Leta 1972 je bila velika suša in v tem sušnem obdobju smo merili pretok vode na StudencO, na Vodicah in v Saootniku. Glede na količino vode, na enostavnost zajetja in izdelave trase vodovoda se je iskristalizirala kot najbolj ugodna varianta Sapotnik. Zato nan je Hidroinženiring iz Ljubljane izdelal idejni načrt za izpeljavo vodovoda iz Sapotnika. Hidrogeološki Zavod je ugotavljal sestavo tal, naklon lapornatih plasti in višino podtalnice glede na sušna obdobja. Predlagali so, da bi izvrtali 3 vrtine - 2 poizkusni, tretjo pa v center, ki bi zajela maksimalno količino vode v tleh. To vodo bi potem črpali v pretočni rezervoar, postavljen nad Cergolovo hišo. Od tu sta bili predvideni dve varianti. Ena trasa bi potekala nad cesto do vrha Zerivš, kjer bi zgradili pretočni rezervoar, iz tega pa bi se voda soet gravitacijsko pretakala v večji obstoječi rezervoar in istočasno dosegla Zagolič in Malo Polje. Druga varianta je predvidevala traso ob cesti. Predviden je bil odvzem vode za Višnje, Spile in nato v Spodnje Orešje do rezervoarja. Ta trasa bi bila cenejša. Hidroinženiring je načrte izdelal zelo vestno in pri računu upošteval, da smo KS z majhnimi "financami" in gradimo vodovod v lastni režiji. Ker je bila cena izgradnje celotnega vodovoda za samofinaneiranje previsoka, smo se odločili, da bomo vodovod gradili v etapah. (Podčrtal I.P. ) Kot prvo smo položili cevi v samem naselju in da le te ne bi čakale nadaljne izgradnje prazne, smo v omrežje vključili studenec v Orešju, vendar naj poudarim, da za to zajetje ni bilo soglasja občine Ajdovščina, voda ni bila predhodno analizirana in vedeli smo, da je to le začasna rešitev. Tudi meritve so pokazale, da je količina vode v sušnem obdobju občutno premajhna. Krajane torej čaka še izgradnja druge faze vodovoda in tako zagotovilo, da bo vode dovolj in da bo primerne kvalitete". Tudi to Je Ivo "pozabil" omeniti svoj prispevek pri gradnji vodovoda. Zato sem ga na to opozoril. Povedal Je, da Je vodil osnovno zamisel, idejne načrte, pogovore s krajani, skrbel je za povezavo z občino, Hidroinžineringom, z vedri in štoparico tekal okrog izvirkov, gotovo pa je bilo še veliko, predvsem tistega skritega dela. Poudaril pa je, naj ne pozabim omeniti Ivana Trošta iz Orešja, ki je bil nekakšen vodja izgradnje vodovoda, vodja del na trasi, vodil je evidenco ur itd. Vsekakor ga je treba pohvaliti. Čeprav je imel Ivo že utrujene oči, mene pa je od pisanja bolela roka, še nisem odnehal. Hotel sem ponujeno priliko izkoristiti do konca in izvedeti čim več. Kako je s toliko opevano "vodiško vodo" ? Večina krajanov še zmerja trdi, da je vodiška voda za Col najboljša rešitev. Meritve so pokazale, da trije močnejši studenčki na Vodicah dajo skupno toliko vode, kot jo ima Saootnik. Da bi te tri studence ulovili, bi morali celotno področje zajetja zavarovati pred onesnaževanjem, vodo pripeljati v zbiralnik, ki bi bil pod cesto k sv. Duhu, pač na točko, na katero bi vsi studenci prihajali gravitacijsko. S te točke voda gravitacijsko ne more čez Malnarjev hrib, zato je že na samem začetku potrebna črpalka. Trasa od Crteža je težavna zaradi konfiguracije terena, vodovodna trasa namreč ne prenese vzponov in padcev. S Crteža do Cola je velika‘višinska razlika, ograjena bi morala biti vsaj dva raztežilnika, kar je zelo velika šibka točka vsakega vodovoda. Celotna trasa poteka po gozdu, korenine dreves pa iščejo vlago in nagrizejo vodovodne cevi, zato je vzdrževanje takega vodovoda izredno zahtevno. Strokovnjaki iz Hidrometeorološkega Zavoda menijo, da bi bila ta voda izredno draga in zelo blizu variante zajetja Hubelj". Kakšna je torej trenutna rešitev ? Prvi pogovori so stekli z gasilci iz V( {n Smrde je ratai Ajdovščine in s prebivalci gorskih KS. Pri S ustanavljanju društva Je bil velo aktiven ^ nobeden me ne mara.’ Anton Skvarč, dolgoletni član gasilske S In J® vzel Štrik in enote na Lipi. Kasneje, pri gradnji doma, ^ da se gre obesit,. Je J privezal štrlk na pa se je najbolj izkazal tedanji predsednik V £ešpQ na „rh brega> društva Ivan Skvarč." \ si del zanko za vrat J In tekel v dolino. ...... v Ko pa ga je začelo Ivo je financiranje prve etape vodovoda \ tiž(5at Jn ^ stiskat izpeljal do kraja, prav tako pa je do kraja grio, se je hitro izpeljal tudi ostale aktivnosti, ki jih je \ ustavil in zijal: začel kot predsednik KS in tako prepustil & Au’ ... f/.fT"'3' Jk pomagaj, bolli!'’ svojemu nasledniku vse "pošlihtano". V In tako je ostal živ in živel naprej, tako kot je bil vajen... Ivanka res pride In da jih bo nabrala— Joj, kako se je pole kadilo za Smrdetomf Bog ne daj, da bi ga tistikrat ulovila! Kako pa gledate na razvoj Cola v bodočnosti "Prav je, da se zagnanost v KS še vzdržuje in ohranja. Aktivnost Je pomembna za dobre odnose in sodelovanje med krajani. Vsaka akcija veliko prispeva za dobrobit na področju gospodarstva, kakor tudi na področju medsebojnih odhosov". ~ včasih je šel tudi k maši. In enkrat vzame s - ^ ---------------- ^ sabo v cerkev iglo "Aktivisti v KS bi morali na kraju svojega \ in močno rondo'a, če so le bili kaj aktivni, dobiti neko majhno plaketo. Kdor je kaj naredil, naj se mu to prizna, kdor pa ni naredil nič, naj se ga pusti pri kraju". - V odboru, kot veste, podeljujem vsako leto gartroie in trnje. Kaj mislite o tem? nit. Postavi se tja za ženske in ko so zamaknjeno poslušale pridigo, jih je krila sešival, eno k ^ drugemu. 0 Maše je bilo konec, ^ ženske da bojo šle X domov. Ma niso mogle S narazen, so vlačile N ena drugo tja po Ji cerkvi. To je bilo J smeha In besed! j! Smrde pa Je pred cerkvijo na ves glas smejal. j En drugi bot je ena še mlada ženska pripeljala sadje in Ida ga bo prodajala, t~ko bojo ljudje \ hodili od maše. S Smrde denarja seveda Sni imel. Namesto S tega je imel v žepu J veliko luknjo. J Stopi do prodajalke J in pravi: "To mi \ dajte, še to, še S tisto...!" S Ona mu vse lepo da S kar v roke, tako da S je imel polno SANDI Škvarč J ™u°ČJv' žepu imam ™WWW**Wr**WX*X*****X*yWjZSVWZ*X2me**^0r-* denar, noter ì BODO Trenutna rešitev je Sapotnik ali pa Malopoljska voda. V tesni povezanosti z vodo je tudi gasilsko društvo. Tudi to lahko rečemo, da je bil prav on eden glavnih, ne, kar glavni ustanovitelj. Ivo je za svoje delo dobil že precej priznanj in odlikovanj: Red dela s srebrnim vencem, srebrni znak OF, ob 10 obletnici GD Col tudi priznanje občinske gasilske zveze (teh priznanj, pravi, je baje bilo kot solate ! ?) V KS trenutno ni več aktiven, ima pa vseeno kar precej funkcij, predvsem na področju gozdarstva in kmetijstva, torej na gospodarskem področju. Tako pri kraju smo. Upam, da ste dobili odgovore na nejasnosti in vprašanja, ki se vam porajajo. Verjetno pa se strinjate tudi z dejstvom, da je prav ta članek glavna točka našega časopisa. Takega mišljenja sem bil namreč jaz, ko sem zapuščal Ivo tov dom, pa še dolgo v noč, ko sem premišljeval o človeku, ki je oblikoval novejšo zgodovino Cola. TELEFONI KMALU ZZZVONILI? - UCTIfOX , ..WWW. ysegni te, kar sama si ^ga vzemite!" ji Opravi. Ona res segne v v njegov hlačni žep *yin prime glih tisto SJono, saj veš kaj. \Joj, kako je \zazijala in hitro Ji zmaKniia roko! In je J začeta kar Denar, delo, telefon so bile najpogostejše besede številnih krajanov, ki so se letos tako ali drugače vključevali v gradnjo telefonskega omrežja. Zlasti smo o tem govorili vsi, ki smo neposredno skrbeli, da bi tako dosežen program j* čimkrajšem času, čimoeneje in na najmanj boleč način izpeljali do kraja. Kljub številnim pomislekom smo konec leta 1987 intenzivno pričeli razmišljati o sicer že omejenih možnostih razvoja telefonije na GORSKEM 'OBMOČJU. Morda smo se celo po naključju uspeli dogovoriti za še dovolj prostih kapacitet, ki smo jih na dokaj demokratičen način razdelili med bodoče naročnike. S KS Vrhpolje in KS Podkraj smo se odločili čimprej zgraditi skupni del, ki je zajemal zlasti nabavo centrale, polaganje zemeljskega kabla proti Podkraju in izgradnja skupnih objektov na trasi. Z dokaj resno zagnanostjo ljudi in zglednim sodelovanjem ostalih smo skupna dela končali v predvidenem roku. .Da nas ne bi preveč prizadeli tako zastrašujoči Mikuličevi ukrepi smo v okviru denarnih možnosti nabavili material istočasno pa se o gradnji dogovarjali z raznimi izvajalci. S začela ^pospravljat, da gre proč. Smrde pa se je smejal in šel s Spolnim Vsadja. in šel s naročjem HALO> Po analizi ponudb smo se odločili za zasebnega obrtnika, ki je dokaj resno prevzel dela in jih v predvidenem roku tudi zaključjll. Da so dela potekala tako tekoče, so poleg solidnega izvajalca veliko prispevali vsi naročniki, ki so zagnano opravili vsa potrebna dela in pomagali izvajalcu povsod kjer je bilo to potrebno. Razumevajoče so nastopali tudi vse oscali, ki so bili kakorkoli vključeni v gradnjo (krajani, PTT .Jova Gorica, Elektro Gorica - enòta Ajdovščina, SGG Tolmin, Zavarovalna skupnost Triglav, Alpina Ziri, HKS, SO Ajdovščina .....) . Da bi lahko nove telefonske naročnike vključili v omrežje je na sistemu potrebnih še veliko del, ki jih bi po prvotnih dogovorih opravilo PTT Nova Gorica ob finančni pomoči SO Ajdovščina. Centrala, 'o s tega stališča, da je zaposlenih precej Colčank, ki tu združujejo celo in sreostva___ To je res. Mogoče se niste obrnili na pravega. Čudno se mi zdi, saj to ne predstavlja nobenega stroška prispevati nek$ milijonov. Nekoliko drugačno vprašanje. Kako si se znašel v tem pretežno ženskem kolektivu, ter, kako se delavke razumejo s tabo ? To je pa težko vprašanje. Navadil sem se, slabo se nimamo, razumemo se... Med ženskami delati je tako... tudi san postaneš opravljiv, tudi če prej nisi bil. Drugače pa ne vem_______ ni slabo. (glas iz ozadja: tudi če je skoraj sto moških, ne morejo tako opravljati kot nekaj žensk! ?) Ali se strinjaš z govoricami, ki Alpino obravnavajo kot "Colski radio"? Ja, če je toliko žensk na kupu, potem se mora nekaj ustvariti, eno tako vzdušje, ženske, že tako rade kaj rečejo, moški nekoliko manj. Na kupu so, domačinke so in seveda, novice morajo biti iz dneva v dan... "Radio Baba" ? No, tako nekako. Kaj bi preko našega časopisa zaželel sodelavkam v letu 1989! Cim več uspehov pri delu in doma pri družinah ter da bi se ta kriza nekoliko umaknila in bi biloboljše, pa sreče... Kaj tudi čim več novic za "radio"? No, tudi tisto, samo takih panetnih, ne kakšnih neumnih (smeh) Pa še standardno vprašanje: Kdo si zasluži letošnji '•trn" in kdo "gartrožc" ? Za "gartrožo" bi predlagal hPZ Razpotje, pa ne zato, ker jaz pojem tam, pravzaprav si jo zasluži dirigent. Za "trn" pa ne vem... Se bojiš povedati ? - (smeh) Ne, ne res ne vem.. Eni pravijo klubu, drugi KS, ne vem... Torej prepustiš odločitev nam ? Ja, ja, vsekakor. S SANDI Škvarč ! I GOSTILNE : NAJPOMEMBNEJŠI OBJEKTI NA VASI ?! najbolj sedaj muči na Gostilna je zelo oomenben objekt na vasi, 40 let, to je dolga doba. Takrat ni bilo tržit drugega. Naš namen je skozi kratka intervjuja predstaviti obe naši gostilni. Opravljive i ki sta nemalokrat središče oružabnega pa vprašanje,kako gledate tudi kulturnega in celo športnega življenja konkurenco "Pri Tratniku”? na vasi. Po mojem,— mene ne moti prav nič. Bili Strinjam se z ugotovitvijo starejšega sn,° skoraj vseh 40 let oboji, le zadnjih možakarja, ki je iired časom v gostilni Par let jih ni bilo. Zame - kar jaz Stefančič lo'rZori) skuoaj z družbo vidim, je bilo in je dovolj gostov za modroval, kako je gostilna za vsako vas dve gostilni, zelo pomembna in octrebna. "Tam izveš raznorazne podatke, ki so ti potrebni: kdo prodaja avto, kdo kravo, kao kaj kupuje, poiščeš labko prijatelja, narediš kupčijo, izražaš veselje, žalost, jezo, žejo...!? To Pa 06■ 06 hj se več odločila za Ugotovitve, da lahko tudi oo mili volji gostinca, ne bi bila nikoli več opravljaš in slišiš marsikaj pikantnega, gostinski delavec, boco vesele predvsem ženske - Hloinke, ki jim le včasih, tuoi oc krivici, pripisujemo lastnosti eolskega radia. Ce bi bila ponovno mlada, ali bi se še enkrat odločila za isto oot? Zakaj pa? nimaš nobene proste ure, "dal” svojemu življenju. ki bi si jo ....smeh. Zato ker sploh nimaš prostega dneva. Tisti prosti dan, ki so nam ga v 'zgodovino gostinstva na eolski planoti sploh dovolili, je Dremalo, je samo za nimamo namena s tem sestavkom Dosegati, je čiščenje, ali pa še za to ne. Drugače pa oa prav gotovo bogata inupam, da jo pomo ' * * lahko enkrat v prihodnosti sestavili in objavili. Koo si po vašem Oba eolska "birta" sta se odzvala na našo letošnji "Colski prošnjo za finančno ali materialno pomoč, "gartrovžo”? Pa to še ni bilo vse. Povabili smo jih pred naš mikrofon, jim postavili nekaj vprašanj, ______j? (tišina) skratka, preberite kaj menita o Colčanih, o svojem poklicu pa še o čem... Težko vprašanje? mišljenju zasluži trn" in kdo ZORKA Štefančič Prednost sno dali "Stefančičevim”, ki že 40 let neprekinjeno gasijo' Žejo in kaj vem kakšne potrebe obiskovalcev še. Prvo vprašanje se je nanašalo na razmišljanje v uvodu in Zorka je povedala naslednje: Zakaj je po vašem mnenju gostilna eden najpomembnejših objektov na vasi ? Tako vsaj razmišlja večina. Ja, po mojem je tako, ljudje se nimajo kje shajati, kje pogovarjati, toda, da je najpomembnejši objekt na vasi, se mi ne zdi, da bi bil. V glavnem pa se mi zdi, da se morajo ljudje, še posebno moški, nekje shajati, da se pogovorijo... katere so največje težave in skrbi vašega poklica, ki vemo, da je zahteven? To je res. Najbolj se mi zdi težavno to, da je treba delati preveč ur. To je največja težava,potem pa, ne vem, kako bi rekla, res je težko...Costiina ni kot kaka druga panoga,kJer pridejo ljudje trezni, tukaj imaš delo tudi s pijanimi, s katerimi se je težko pogovoriti. Po moje je zaradi tega ta poklic težak, je pa še več stvari,ki niso lahke. Vseh teh 40 iet dela z gosti je dolga soba. Ali so se v teh letih gostje, torej Colčani, precej spremenili? Spremenili? Seveda, nekaj so se že sore-menili...Mislim, mladina je drugačna, je bolj sproščena kot nekdaj. Ja,, saj res, koga?— Po moje... Pevci dajo precej nase, precej pojejo, lepo pojejo,so dober zbor. Zdi se mi, da bi h bili vreckii "gartrovže”. kaj pa trn? ... (colgo tišina,nato smeh) Trn bi sl pa verjetno zaslužila jaz, ker sem stalno v gostilni, ker nikoli ne mirujem in bi bila zato vredna ene "Neže”. Novi, v bistvu pa že stari in prekaljeni gostinski delavec Jože Tratnik, nam je na zastavljena vprašanja odgovoril olsmeno, Preberi te : Kaj vas je vodilo, da ste iz varnega zavetja delovne organizacije podali med samostojne obrtnike? Varno zavetje je zelo intimno in osebno . Moj dom je vseskozi bil Col in moja rojstna hiša mi je vedno dajala najbolj varno zavetje. Družinska tradicija mi je pač globoko zajedli v dušo in odločitev, da nekega dne prevzamem očetovo in mamino tradicijo, ni bila težka. V letih, ko vas ni bilo, se je na Colu marsikaj spremenilo, predvsem pa so se spremenili ljudje. Ali občutite to razliko med Colčanom izpred tridesetih let in današnjim Colčanom? Cola v bistvu nikdar njsem zapustil, zato ne morem dajati ocene, kakšna je razlika v njegovem videzu in življenju v zadnjih tridesetih letih. ker imate dolgoletne izkušnje pri delu z Ijudid, nas zanima, kakšen naj bi bil pravilen odnos med gostincem in stroko. V mislih imamo seveda privai gostinca. Gostinske uzance ter odnos do gostov in strank so dokaj jasno določene. Pri zasebnem gostincu je odnos do strank še toliko bolj pomemben, menim pa, da se največkrat ta odnos in počutje realizira z obojestranskim sodelovanjem gostinca in gosta. kaj bi preko našega časopisa sporočili krajanom - tako vi kot člani vaše družine, ter kaj si želite v novem letu 1989? Krajanom želim, da bi v letu 1989 dosegli večino ciljev in želja, ki jih porojeva ta težki čas, in da bi kljub pehanju za boljši vsakdan vsakega posameznika zbral toliko volje in moči, da bi v okviru vasi __ zaživeli tudi skupno veselo družabno L9 življenje. “ Kdo pa vašem mišljenju zasluži letošnji —i "Colski trn" in "Colsko gartrožo"? 1 ■, 0 eolskih trnih in gartrožah slišim prvič in tudi se mi ne zdi umestno, da bi _ osebne poglede javno razgrinjali izven organov, ki o tem odločajo v krajevni “ skupnosti. TRATNIKU COLSKI ŠPORT N!1 ROKOMET RK COL Poleg šole, gostilne in cerkve je na vasi eno glavnih zbirališč, predvsem seveda mladine, igrišče. Colčani . pa tudi Malopoljčani, Zagolčani, Cozdnci in Križnogorci, da ne bo zamere, so se že od nekdaj, hočeš nočeš, ukvarjali tudi s športom. Res, da so bile športne panoge predvsem: košenje trave, spravilo lesa in delo na njivah, pa vendar. Po pripovedovanjih sodeč so bili tudi dobri maratonci na dolge proge. Danes že prileten možakar se je hvalil, kako so poleti po celodnenvem delu pri košnji, ponoči obiskali kar več gostilen in veselic po širši okolici Cola - seveda peš. Drugi dan pa so z nezmanjšano vnetno nadaljevali z delom. Nam, ki se dandanašnji komajda odpravimo - z avtom seveda, do di scota v Črni Vrh, se zdi tako pripovedovanje komaj verjetno. Pa se preselimo v nekoliko novejšo zgodovino športa na Colu. Prvo organizirano udejstvovanje s športom se je pojavilo v šoli, sploh pa takrat, ko so poleg šole zgardili igrišče. Bistvena prelomnica za športa željno mularijo na Colu in oklici je bil prihod novega učitelja Vojka Stegovca, ki je predvsem učence iz višjih razredov "zastrupil" z za njih novo igro z žogo - rokometom. Poleg "Med dvema ognjema", nogometa in drugih iger, so postale ure telovadbe zanimivejše predvsem po zaslugi rokometa. Učenci so se učili podajanja, fintiranja, strelov na gol, spoznavali so pravila itd. Kmalu so sestavim prvo ekipo in z njo nastopali na medšolskem tekmovanju. Rokomet se je seveda razvijal in širil tudi med učenke. Prve generacije "rokometašev" so že zapuščale osnovnošolske klopi, toda v njih je še tekla želja po igri in nekaj največjih zagnancev je leta 1976 ustanovilo rokometni klub, seveda s pomočjo in sodelovanjem tovariša Stegovca. Prav po njegovi zaslugi je bil klub v prvih dneh deležen velike pomoči Osnovne šole,-predvsem materialne pomoči, ki se j’e odražala v žogah, dresih, štoparicah,... Po uspešnem premagovanju začetnih težav', kjer je veliko vlogo odigral tudi Branko Leban, se je klub seveda razvijal in silil, navzgor. Pomemben uspeh je bila uvrstitev v II. republiško ligo Zahod, skupaj z mladinsko ekipo, ki je pogoj za nastopanje v tem rangu tekmovanja. K temu uspehu je veliko pripomogel Rušt ivan, coigoletni "alfa in omega" našega <1 uba Manjša kriza je prišla z razširitvijo soie_ in s tem uničenjem asfaltnega igrišča ter z vrnitvijo nazaj v Primorsko rokometno ligo. Toda rokometaši niso obupali. Čeprav so tekmovali vedno v gosteh, trenirali po vseh možnih koščkih asfalta po Colu, so vztrajali do velikega trenutka in nove prelomnice v zgodovini rokometa na Colu - otvoritve igrišča, ki je bila prav ob 10-letnici obstoja kluba Te pomembne prireditve so se veselili vsi Colčani,_ ja j je igrišče tako spet postalo zbirališče rokometašev in ostala "mularije". Čeprav smo si od novega igrišča veliko obetali, pa je v zadnjih dveh letih le čutiti nekakšno upadanje zanimanja, za to paradno disciplino eolskega sporta. Sploh pa je žalostno, da je najmanj zanimanja prav pri mladincih, a.1. jetos smo bili v klubu prisiljeni ukiniti mladinsko ekipo in odstopiti od tekmovanja v Republiški mladinski ligi Kaj pomeni to za Col, za klub ter kakšno "nagrado" so si mladinci zaslužili, poiščite in preberite na straneh časopisa. Kljub vsemu pa je pohvalno delo s podmladkom, ki ga opravlja Trošt Lucijan v šoli, tudi sam še vedno aktiven rokometaš. Poleg njega je aktivna še skoraj vsa granitura rokometašev izpred 12 let In prav mi obljubljamo, da bomo z rokometom živeli še nsprej. Na čelu kluba je že drugo leto Darko SflJC. Pred sedanjo funkcijo predsednika je bil več let blagajnik, torej povezan z delom, uspehi in neuspehi kluba. Za naš časopis je odgovoril na nekaj vprašanj. S kakšnimi občutki si sprejemal funkcijo predse&uka kluba, saj si kot dolgoletni član 10 dobro vedel, s kakšnimi težavami se boš srečeval? S kakšnimi občutki sem sprejemal funkci jo predsednika? Ja, občutki niso bili ravno prijetni, kajti že dve, tri leta se je videlo, da gre klub navzdol, dosegel je svoj nivo. Klub kot tak je bil precej v razsulu, seveda je bil vzrok to, da ni bilo dve leti igrišča na Colu in to se je precej poznalo, mogoče se to še bolj pozna danes. Sprejeti funkcijo predsednika kluba? Dogovorili smo se, da bom zraven sebe imel 10, ki bi mi pomagal. Lepo smo se dogovorili, izgleda pa, da ta stvar ni "laufala", tako kot bi morala. 1 'T'****'» je uKinitev mladinske ekipe. Kaj boš preko našega časopisa sporočil mladincem - bivšim igralcem in njihovim staršem? Višek vsega tega je bila res ukinitev mladinske ekipe, ki je nastopala v Slovenski mladinski ligi Zahod. Bilo je precej vzrokov, verjetno pa so se nabrali z leti. Verjetno je bilo slabo strokovno delo z ekipo. Prejšnja ekipa je bila res dobra in ponavadi je tako, da za dobro generacijo pride praznina, ki jo je težko zapolniti. Poleg vsega pa se tudi igralci - mladi fantje, niso zavedali, da je treba tudi v rokometu nekaj delati, če hočejo, da se pokaže uspeh. Najbrž so si Mislili, da bo šlo vse bolj na lahko, kakor vožnja s kolesi po Colu sem ter tja, ali kaj podobnega. Potreben je trening in tudi žrtve. Prvič v 12-letni zgodovini eolskega rokometa se je zgodilo, da mladinci niso šli na tekmo. Ne vem, če so temu krivi starši. Res pa je tudi to, da rokomet vedno več stane - copate, dresi, itd. Klub vsega tega ne zmore financirati sam in je precej bremena na ramenih staršev. Zdi pa se mi vseeno boljše, da bi šli fantje na igrišče, saj bi tudi starši vedeli,kje so, ne pa da jih puščajo okrog z motorji po discotih in raznih zabavah. Mislim, da na igrišču ni slabe, družbe. Večkrat si že ob raznih krizah dejal, da boš opustil delo v klubu. Kaj misliš o tem danes? Mogoče so te k delu v klubu spet pri taglili starejši člani, ki so spet aktivni rokometaši? Letos so me posebno razveselili člani, ki so se bolj za rekreacijo,pa vendar,spet zavzeto lotili rokometa. Lepo je, da smo se spet dobili skupaj; gremo na tekmo, po tekmi se kaj pogovorimo, včasih tudi kaj malega popijemo... Toda to ni tisto delo, ki bi moralo biti v klubu. Večkrat sem že ob takih krizah mislil pustiti delo v klubu ^pa so me,sli sem se prepričal, da bi'se le splačalo še naprej delati in ustvarjati. Dobiti bi morali nove mlade in zagnane, ki bi bili pripravljeni več delati, kaj novega pokazati ter peljati ta klub naprej, da bi se spet dvignil na eno raven, na kateri je bil pred petimi leti (republiška liga,op.p.). Kdo si po tvojem mišljenju zasluži letošnji "Colski trn" in "Cartrožo"? Ja, res imamo v klubu še precej prostora za diplome in priznanja, mogoče bi "pasal" tudi en "Trn", čeprav to ni najbolj lepo. Mogoče se je ta trn nabiral že par let, tako da smo sl ga letos res zaslužili. Za "Cartrožo" pa ne vem. Mogoče bi predlagal Tratnik Antona... Tone jo je že dobil. A’ j° Je Te dobil? Potem pa ne vem, kdo. Mogoče za telefonijo, saj se fantje zares trudijo, ne vem J£rOV£ zqoD&é Čiče P/Z-l Č&B&CAH Kil KO^./ jb-č iz «| yr im ' Oi ro ro ro ro —^ —* —* Ko-OCDCD ^ co ro ro ro ro ro ro ^ o co oo ^ en en 00 "0 O(C0 —\TJ 'Z- ^ OO vO ^ ro to e>o 00 no O , m z S COBI SS fi -O CD en 00 P° ; o ^ ^ ^ - v ° ^ ro ro O ?r o cŽ ?r n 00 no O t/> no % 4^ oo ro —a o cd oo o en en oo -o en en 4^ co ro ro ro kj ro ro ro en 44. oo ro o cd oo ro ro ro ro o cd co -o en 00 no o ro ro ro ro —a co ro o cd oo -o co ro ro ro ro ro rso o cd oo ^o en en 4^ ud -o d en )CD ^ - O ^ ^ tO to nn ni n C0 n3 ^ ,cC0 n (p*001 n 01 ^ n 1° v»03 01 ^ ^ dì o'é 'ècp UD oO ltcP n3 'Z' v* 44. eo 10 —^ —^ o eD co ^—1 en en co "O en en 44. co ro ro ro ro ro ro 10 —» en -P^ co ro —^ o cd co co ro ro 10 ro —* o cd 00 ^o en UD "D 0 ni es- ni eD 00 en LO ,0^33 o co p° ro ro ro ________ po —^ o cd 00 \J ro o eo en > e 0Q fo ro ro ro ro ro K, eo 00 -o en en 44, J^3 eo -oOc eo OD ^ ^ CO “D 0