768
Književnost.
Geitlerjevega zbornika sinajskega, dočim zavzema med cirilskimi prvo mesto (10 str.) zbornik supra-selski. Vse to berilo je pa tiskano tako pregledno in razdeljeno na jednakomerne kratke odstavke, da si za šolsko rabo bolj prikladnega niti želeti ne moremo. Le to jedino bi gospodu pisatelju skoro zamerili, da kot šolnik ni pomislil na rek „variatio delectat" glede na vsebino in nam podaje tako mnogo iz novega zakona, a je tako mični stari zakon do cela prezrl. Le težko pogrešamo lepih sestavkov nekdanjega Miklos. berila: „Mojsij st-pasajett se/% ali „Josifr> prodajemt bratjejo svo-jejo ". In še bolj neradi pogrešamo kakega sestavka iz posvetne in sicer izvirne staroslovenske književnosti. Koliko bi bilo zanimanja za kaj takega med učenci! In naravnost pričakovali bi bili prezani-mivi spis crnorizca Hrabra „O pismenelrt" v najčistejši staroslovenščini. Zanimal bi tudi „prolog" Ivana eksarha. Zato pa bi bil pisatelj slobodno okrajšal ostalo tvarino, recimo zbornik supraselski in Savino knjigo. Pisatelj bi se utegnil izgovarjati z nekimi oziri, toda stvar dobro premotrivšl bode v drugi izdaji, kar je zamudil, popravil. Glej Miklošičevo   „Chrestomathia palaeoslovenica".
Gospod profesor dr. Sket pa z dolgoletnim trudom knjige ni samo izvrstno sestavil, nego se je za isto tako mnogo prizadeval, da jo je založila c. kr. zaloga šolskih knjig ter jo dala natisniti tako lepo in tako čisto brez tiskovnih pomot, da moramo biti hvaležni še njej. Ne moremo primerneje skleniti, kakor da gospoda pisatelja zahvalimo v ime srednjega šolstva za toliko uspešno delo, izobraženemu čitatelju pa s slavnim Kopitarjem (Glag. Cloz.) zakličemo: „Tu vero, candide lector, ingredere in templum slavicum auscultaturus Jo-annem   Chrvsostomum   slavice perorantem!"
Di\ L. Po^ar.
Češka književnost.
Iz češke poezije. (Poroča Anton  Sušnih.)
Tudi na pesniškem polju je bogato obrodila v minulem letu Češka književnost. Žal, da je na njem bujno poganjal i plevel,1) ki hoče uničiti čisto in prave poezijo. Isto tako, kakor sem govoril o prozi češkega slovstva, govorim i danes o „češkem pesništvu".
Anton Klašterskv je izdal zbirki: „ Epicke basne" in „Pražske motivv". Obe zbirki se toplo priporočata   prijateljem   poezije.   V   prvi   zbirki so
l) Kako treba kritikom previdnosti, priča nam to-le. Na str. 640 našega lista govori poročilo o Heritesovih „Všednf zjevy", češ da „so za ljudstvo". Neki naš naročnik je knjigo kupil (za 70 kr., 423 str.) in našel preveč naturalizma, prešeštvanja in sploh rečij, katerih še ponosti-ae moremo. Zato prosimo gospode poročevalce največje natančnosti. — Uredn.                                    /f\<K   .  u fc '
objavljene pripovedke v verzih, polne čuta, v drugi opeva pesnik razne spomeniške predmete.
Alojzij Skampa je izdal zbirko: „Venku (zunaj) a doma". To so opisne pesmi; lepa je zlasti pesem o  deželni jubilejski izložbi.
Ant. Sova je spisal dve zbirki: „Z meho kraje" in „Soucit a vzdor". Stoji na jednaki stopinji z Ant. Klašterskvm. Tu odmeva najživejŠa domoljubna struna. Prija nam pri tem pesniku to, da prav malo neguje zaljubljenke, kar jetolažilno v sedanjem preplavljanju češkega Parnasa z erotiškimi pesmimi.
Frančišek Taborskv je izdal „Melodije", v katerih nam godijo osobito  zvoki narodnih pesmij.
Bohdan Kaminskv je izdal „Muže a ženv". To je znamenita pesniška zbirka, ki nikjer ne žali. Prija nam tudi  nje  zunanja  elegantna oprava.
Avg. Evg. Mužfk je tudi pesimist, kakor sve-dočijo  njega „Cerne perlv".   Zbirka obsega sonete.
F. S. Prohazka je spisal „Blesky na horach". Daljša satira, na koncu umeščena, je znamenito ši-banje  čeških  literarnih in  javnih  odnošajev.
Čemerikavi Machar je izdal knjižico „Jarnfch a podzimnih sonetu" in „Tristium Vindobona". Ta pesnik ne ugaja; v proizvodih je mnogo ne-zasluženega posmeha.
Jaroslav Vrchlickv je izdal: „Potulky kra-lovny Mab", „Okna v boufi" in „Bodlači s Par-nassu".   Med   uglednimi   pesmimi   je   mnogo   tako
slabih, da se človek mora čuditi — „prveimi" češkemu pesniku.  Veri nikakor ni prijazen.
OtakarMokrv se sicer ne odlikuje posebno s svojo zbirko „Jasem a stinem", vendar so njega legende dokaj  lepe.
F. Ks Svoboda je izdal „Koketky, ženichove a nevesty."   To  so  mlačne  zaljubljene „storije".
Jurij Karasek je spisal „Zazdena okna". Pesmi so sama gniloba in otrovni puh. Radi tega ga je napadel pesnik Ludovik L oš ta k in ga celo klo-futal  zbok- neprijetne,  dasi pravične kritike.
Pečin ko v   „Sešit veršuv"   ni  nič odličnega.
O pesmih Ksav. Dvofaka „ Sursum corda" so  pisali celo  v  inozemstvu jako pohvalno.
Skalikove pesmi „Sursum corda" svedočijo pravo nadarjenost tega jako naobraženega mladega duhovnika. Zbirka je imela tak uspeh, da izide skoro v drugi izdaji, kar je na Češkem pri mladih pesnikih nenavaden pojav.
Jaroslav Kvapil je izdal malo vredni „Liber aureus".   Ljuba mu je:   „čudo",   „boginja"   itd.
Karol Maše k je izdal pri Vilimku šaljivo zbirko „Utikej, kačo!" Priporoča se vsakomu, kdor ljubi dostojno šalo; to je  parodija  na češke pesnike.
Glede na število je teh zbirk mnogo. Zastopane so i vse Smeri: Parnasisti, genristi, pesimisti, politični in časovni pesniki, refleksisti, satiriki in paro-disti, pripovedniki v verzih, verski pesniki in naj-?/^W)veje i dekadenti in simbolisti (Jurij Karasek).