Gospodarski razvoj na vaseh je vezan na vodstvo in pomoč partijskih terenskih celic Dne 7. julija 1949 se je vršila v Ptu-ju v Titoveaa domu okrajna partijska konferenca Udeležili so se je sekretarji meatnih in industrijskih ter sekretarji in čiani podeželskih celic. Namen kon-ferertce je bil, dobiti pregled nad poli-tičnim in organizacijskim stanjem na terenu. Konferenco je otvoril tov. Mav-ser, nakar je politično-gospodarski re-ferat podal sekretar OK KPS Ptuj tov. Leskovec. V referatu je tov. Leskovec dejal, da se partijsika konferenca vrši neposredno po uspešnem zaključku prve polovice naše petleillce, ki smo jo kljub težavam :n pomanjikanju delovne sile pravočasno izvršili. Po&ebno je treba omeniti, da so tudi najvažnejše panoge mdustrije, kot je težka kidustrija in premogovniki izpolnile svoj plan. Izpolnjen je bil tudi goodanski plan. Industrtj-ska proizvod-nja je ta>ko porasla, da presega že tri-kratavo predvojno proi?rvodiij o in se pri-bližuje obsegu proizvodnje, ki je po Pet-letnem plan« določena za konec Pet-letke. Tudi v rekaraetnBkciji kmetijstva so bilri. doseženi ogromni u«pehi. Stevilo kmetijsko obdelovalnih zadrug se je ze-"lo povečalo po vsej državi in je že znaten odstotek zemlje prešel v socia-lističen sektor goepodarstva. V ptujsikem oikraju so industrijska pod- • jetja zveznega in republiškega pomena ter lokalna gospodarska podjetja z ne-kaj izjemami tudi po planu ali nekatera predčasno i2?polnila plan&ke naloge prve polovice Petletke. Rekonstrukcija kme-tijstva napreduje ter je nad 8 odst. po-vršine okraja že v socialističnem sek-torju. Vsi ti uspehi v našem gospodarstvu so bili dosežen; kljub divji in nesramni ! gonji Infonnbiroja. Tov. sskretar je na- vedel primere iz Madžarske, Albanije j in Češikoslovaške, ki kritizirajo politko | naše Partije in vlade, istočasno pa iz- flajajo gospodarske ukrepe, ki so za las podobni gospodarekim ukrepom naše | vlade. Torej se naše državno in partij- j sko vodstvo nima kaj naučiti od teh »kritikov«, ker se le oni od nas učijo. Dotaknil se je vprašanja, zakaj je prišlo do nesporazumov med Jugoslavijo m O6talimi soc:alističnimi državami in ugotovil, da je za to obetojala zgodo- vinska rmjnost Ker se je že v času vojne skušalo mešetariti z našo neod- visnastjo in ker naše vodstvo tega se- daj ni moglo dovoliti, je povzročilo sproži'tev obtožbe InJormbiroja. V resni- ci je pa to le poskus izkrivljanja načel (Nadaljevanje na 2. stranil (Nadaljevanje s 1. strani) marksizem-leninizma Iz prizadevanja SZ, da bi Jugoslavija ostala kmetiiska država m da se ne bi industr.alizirala, je razvidno nasprotovanje volji naših na-rodov po neodvisnosti. Iz vseh teh in •dnigih razlogov so se odnosi med Ju-gosiavijo in SZ ter ostalmi socialistlč-nirni državami poostrili. kar je rodilo že znano resoluci»o. ki pa zaželjenega uspeha n das&cjla. V neki-meri je s cer otežkočila graditev socializma v naši državi, )e pa z druge strani še po-večala enotnost naše Partije, okrepila de!ovni polet delovnih množic, ki se od-raža v planskem izpolrrevanju gospo-dfirskih nalog in vedno novih pro.zvo-dih, ki se dnslej niso nikdar izdelovali v .iržavi in polet v dvigu proizvod-nje Negatvni uspehi re&olucije so vidni rlasti v Trstii, kjer je enotnost delav-skega razieda razbita, s čimer je pri-zadeta enotnof&t proletarskega gibanja vspga sveta. Našj narodi so morali sprejeti borbo z rntormbirojem. ker s tem ne branijo samo svojih mteresov, temveč tud; na-čela marksizma-leninizma pred revizio-nizmom odločujočih Ijudi in SZ. Tov sekretai je nadalje govoril o delu part;jske organzacije v ptujskem okiaju v zvezi z rekonstrukcijo kme-Ujstva. Celice so se premalo zanimale za probleme kmeUjsko obdelovalnih za-drug ln jim niso v potrebi pr.skočile nd pomoč v zadovoljivi meri. Tudj ob U6tanavljan|u zadrug so bile storjene napake. Na terenu prevladuje mišljenje, da so davki in zb:ranje delovne sile za industnjo samo meia ekonoraskega pri-tiska za vstop kmetov v kmetijsko ob-delovalne zadruge Partijske celice so bile doižne kmetora pojasniti, da eo davki del proračunskih dohodkov, de-lovna sila je pa potrebna grad.liščem, ker bomo le s pomočjo obojega mogli zgraditi industrijo ter s tem dali pod-lago za boljše življenje. Nadaljevanje svojega referata je se-kretar tov. Leskovec posvetil vprašanju mobilizacije delovne sile. Zgraditev tež-ke industr je zahteva veliko število de-lavcev. Partijake m frontne organizaci-)e so pristopile k temu vprašanju kara-purijsko, brez predhodnega temeljitega političncga dela na terenu. Niso prika-zale podeželskim ijudem, da je zgradi-tev industr.je predpogoj za boljše živ-Ijenje najvažnejša stvar v sedanjasti in da s tem, da se odtegujejo zaposlitvj v produkciji in graditvi industrije, povzro-čajo škodo samo sebi in skupno&ti. Kot v času grad tve gospodarstva delavstvo ogromno žrtvuje, morajo tudi kmetje žrtvovati, ker bodo od tega imeli sarai največjo korist. Dosedanji uspehi irt-dustrije, ki so razvidni iz mnogošte-viln h proizvodov v zadostnih količinah, nara že dakarujejo usp&he naše gra-ditve. Sekretar tov. Leskovec je govorll še o delovni moči na vaseh in študiju v celicah, ki mora biti temeljit, da bodo mogli člani prav lno in z uspehom pri-stopati k dehi na terenu. O študim in uporabljanju pridoblje-nega znanja v praksi ter o resničnosti gradnje socializma je govoril tov. Mav-ser. Dotaknil se je tudi vprašanja ljud-sko-prosvetnega dela :n ugo-tovil, da je na vaseh zelo zanemarjeno in pre-puščeno posameznikom. Pri bodočera delu je nujno potrebna oživitev kultur-no-prosvetnega dela. V vprašanju resnič-nosti gradn'e s.ocializme, razumevanju gonje po resoiuciji Informbiroja je po-trcbna najširša razja6nitev pojmov za vsakega državljana na.še države, he po-sebej pa za vsakega komun sta. Organizacijsko poročilo je dal tov. Grden Lovro, org. sekretar OK KPS, V zadnjih sedmih mesecih je bilo o&nova-nih 15 novih celic, b lo sprejetih 190 članov in prijavljenih 400 kandidatov. Stremeti je treba za tem, da ne br> kraja v okraju, kjer bi ne bilo partijskega aktiva. Predvsern v podjetiih je mnogo ljudi, ki so z delom dokazali, da so vredni prištevania v avantgardo delav-skega razreda Zato je potrebno od-praviti ozkogrudnost pri izgradnji ljudi. Treba jim je dajati končni lik komtmi-sta po sprejetjn v Partijo. Opozoril je na utrjevanje zavednosti partijskih čla-nov, ki ie podlaga pravilnemu reševa-nju nalog in problemov. Po končanem govoni o vzgojnih problemih se je raz-v la diskusija, v kateri je govoril tov. Vrbirak o mobilizaciji delovne siie, član celice iz Osojnikove zadruge pa je poročaj o delu in uspehih v zadrugi. V borbi za večji hektarski donos be-leži zadruga »Osojn k« lep uspeh. saj je prideiala na dveh hektarih nad 5800 kilogramov ječmena. V di&kusijo se je javilo Se več to-varišev, med rrimi tov. Belšak, ki je govoril o rekonstrakciji kmetijstva in preoblikovanju ktnctov v ljudi social -stičnega kova. Tov. Mirtičeva je govorila o organi-zacijj žena, katerim partijske celice ne po-svečajo dovolj pozornosti, kar je tudi eden vzrokov da so i&ne ostale v sla-nju politične neraizgledanosti. Konferenca je navzočira osvežila mo-ci organizacije, da kritirno prosodijo 6voje delo, ugotovijo napake in pomanj-kljivosti in izvedeio smernice za bodo-če uspešno delo. Konferenca je bila za-ključena ob pol 13. uri. B. N.