Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 10.--, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din G4.—. Poštno-čekovni rač. 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 2113. Cene inseratom: cela stran Din 2000—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500—, V» strani Din 250—, '/i« strani Din 125—. Mali oglasi vsaka beseda Din 1—i Nemci o svojih in naših manjšinah. Inozemski Nemci tvorijo važno točko v zunanji politiki narodno-sociali-stične Nemčije. Za organizacijo in vsestransko podporo Nemcev, živečih izven meja nemške države, obstoja že ,več let v Nemčiji »Društvo za Nemce, živeče v inozemstvu«. To je osnovano kot zasebno društvo. Odkar pa je v Nemčiji nemški narodni socializem na krmilu, je to društvo nekako podržavljeno ter je postalo instrument zunanje politike. O Binkoštih je to društvo imelo svoj občni zbor v Konigsbergu (v Vzhodni Prusiji), začetek pa je bil v Marienburgu. Tukaj je imel od narodnih socialistov postavljeni voditelj društva dr. Steinacker — rodom iz Koroškega — govor o namenu društva ter je med drugim izjavil tudi to: »Društvo Nemcev v inozemstvu noče napasti nobene države, noče premikati nobenih meja, noče podirati, nobene vlade, noče prirejati nobenih zarot proti nikomur. Spremembe državnih ozemelj in odpovedi na politične pravice ležijo na čisto drugem polju. Društvo Nemcev v inozemstvu ve samo to, d- ne pozna in ne bo poznalo nobene odpovedi ljudske biti in ljudske duševne skupnosti.« S temi besedami je določno povedano naslednje: »Društvo za Nemce v inozemstvu ne prisoja svojim članom in svojim podpirancem v inozemstvu naloge, da bi premikali državne meje ter spreminjali državna ozemlja; take spremembe ležijo na drugem polju, to je na polju narodno-sooialistične državne oblasti, ki je v to svrlio vpeljala splošno vojaško obvezo ter hoče oboroženost Nemčije spraviti do višine, da bo kos nalogam, ki si jih je v zunanje-poli ičnem oziru postavil nemški narodni socializem. Nemcem v inozemstvu pa pripada naloga, da se pod nobenim pogojem in nikjer ne odpovedo nemški ljudski bitnosti in ljudski duševni skupnosti. Če to nalogo vršijo zvesto, vztrajno in neomajno, tvorijo s tem stebre-opornike za gospodarsko in politično prodiranje vele-nemštva v razne dele Evrope. Da tako tolmačenje ni morda kakšno neutemeljeno in krivično natolcevanje, dokazuje zemljevid, ki ga je vodstvo tega 'kongresa oskrbelo za kongresiste in ki je bil razdeljen med udeležence kongresa.Na tem zemljevidu se prikazujejo tri »obmejne pokrajine Nemčije« (ki torej v prvi vrsti spadajo na tisto polje, kjer je lieba premakniti državne meje in spremeniti državno ozem- lje), in te so: Avstrija, Šlezija in Vzhodna Prusija s poljskim Pomorjem vred. Poleg tega so na nemško-nacionalnem zemljevidu začrtana ogromna ozemlja, ki predstavljajo »nemška kulturna območja«, kjer torej pripada glavna naloga inozemstva Nemcem, živečim v teh pokrajinah. Semkaj spadajo poleg Šlezije, Poznanjske in Pomorja (poljska last), Gdanska (samostojno mesto) in Klajpede (Memel, ki je last Litve) tudi južna Tirolska, sudetni Nemci na Češkem in naša slovenska Štajerska. Med velikimi črnimi točkami, ki pred-stvaljajo nemške jezikovne otoke, je začrtan kočevski jezikovni otok, in sicer tako, da zavzema skoro vso Dolenjsko in Notranjsko. Zemlje-vid torej nazorno poočituje nalogo, ki jo nemško-nacionalno nem-štvo določuje Nemcem, živečim v teh pokrajinah, torej tudi v naših krajih. Kaj iz tega sledi, ni treba posebej poudarjati. Pristojni činitelji naj si o skrbijo ta zemljevid, ki je ponazoritev nemško-nacionalnih teženj in ki bo za nje stvaren opomin za pravilno ravna-ije. Mi bi samo še opozorili na to, kako Nemci sodijo o slovanskih narodnih manjšinah ter postopajo z njimi. Najboljši primer so Slovenci na Koroškem. Mar jim nemštvo določuje nalogo, da ohranijo slovensko ljudsko bitnost ter ostanejo zvesti slovenski V NAŠI DRŽAVI. Poročilo verifikacijskega odbora je bilo razdeljeno tiskano poslancem dne 13. m. Seja omenjenega dne je bila posvečena poročilu verifikacijskega odbora. Verifikacijski odbor ugotavlja v svojem poročilu najprej, da so mu bila predložena 304 pooblastila izvoljenih narodnih poslancev in vloženih vsega 121 pritožb. Nato navaja poročilo podrobne volilne rezultate v posameznih srezih in imena onih izvoljenih narodnih poslancev z liste min. predsednika g. Jevtiča, zoper katerih izvolitev ni bila vložena nobena pritožba. Drugi del poročila našteva mandate onih narodnih poslancev, zoper katerih izvolitev .so bile vložene pritožbe. V dravski banovini so bile vložene pritožbe v ljudski duševni skupnosti? Ne, marveč onemogočuje jo na vse načine in z vsemi sredstvi. Da bi izgubili svojo slovensko dušo, se ponemčujejo slovenski otroci v nemških šolah, ki so prave duševne mučilnice. Prosvetnemu delovanju Slovencev po njihovih' društvih se delajo največje ovire. Tako je n. pr. prosvetno društvo v Radišah' (blizu Celovca) hotelo vprizoriti na prostem igro »Izgubljeni sin«, ki jo je po besedilu sv. pisma priredil koroški rojak Drabosnjak. Policijska oblast je to prepovedala in urad zveznega kanclerja je to prepoved potrdil, češ, da so katoliško-slovenska društva jugoslovansko orientirana ter da se svetopisemska prilika izrablja za alegorično prikazovanje vrnitve izgubljenega sina (Koroške) v rodni dom, v Jugoslavijo. Dobremu našemu Drabosnjaku se nikdar ni sanjalo, da bo nemški nacionalizem njegovo povse nedolžno igro tako nesmiselno in zlobno tolmačil. Ako se kateri narodni manjšini določuje naloga, da priprav'ja vrnitev izgubljenega sina (narodne manjšine) v rodni dom, določuje to nalogo nemški narodni socializem z ozirom na Veliko Nemčijo nemškim manjšinam po raznih državah. Dokaz za to je poleg govorov na kongresu »Društva za Nemce v inozemstvu« zemljevid, ki ponazoru-je te nemško-nacionalne težnje. Dokazujejo tudi lepiki in letaki, razširjeni v Konigsbergu, na katerih je bilo med drugim napisano: »Prava Nemčija obsega tudi vse tiste Nemce, ki živijo kot državljani drrjih držav? šestih srezih (Celje, Brežice, Ptuj, Maribor lovi breg, Maribor desni breg in Kamnik). Vse te, kakor tudi vse ostale pritožbe zoper izvolitev narodnih poslancev z liste ministrskega predsednika g. Jevtiča v ostalih banovinah so bile zavrnjene in verifikacijski odbor predlaga narodni skupščini odobritev vseh teh osporjenih mandatov. V tretjem delu svojega poročila navaja verifikacijski odbor narodne poslance, izvoljene na listi g. dr. Vladka Mačka, in sicer najprvo one, zoper katerih izvolitev ni bilo pritožb, nato pa one, zoper katere so bile vložene pritožbe. Teh je 23. Odločitev o mandatih na Mačkovi listi je bila odgodena zaradi nejasnosti zakonskih določb. S tretjega sestanka narodne skupščine dne 14. junija. Na tretjem sestanku narodne. skupščine dne 14. junija je imel dolg govor uotrajni minister o delu vlade in opozicije pri zadnjih skupščinskih volitvah dne 5. maja t. 1. Za notrajnim ministrom je govorilo eč poslancev, iki so napadali opozicijo a zahtevali, da se razveljavijo vsi po-lanski mandati, radi katerih je prišlo ri volitvah do nepravilnosti. Po kon-v anih govorili je potrdila skupščina se mandate, katere ji je predložil ve-ifikacijski odbor. Verificiran je bil tu-!i mandat Avramoviča, poslanca za rlamočki okraj, ki je bil izvoljen na vlačkovi listi in je poleg Ibrahima Ba-iča predložil pooblastilo kot poslanec >pozicije. Na skupščinski seji dne 15. junija so razpravljali o mandatih onih poslan-ev, ki niso predložili svojih pooblastil. V razpravo je posegel pravosodni minister dr. Kojič, ki je govoril o zagrebški resoluciji in o volilni agitaciji du-lovščine. Prihodnja seja skupščine je aila v torek dne 18. junija. Posvetovanje zunanjih ministrov Male zveze so bodo vršila dne 22. junija v Beogradu. Zanimivo bo poročilo čeho-3lovaškega zunanjega ministra dr. Be-neša o obisku v Moskvi. Posvetovanja za priključitev okoliških občin Mariboru in Celju. Zadnji teden se je mudil ban g. dr. Puc v Celju in Mariboru, kjer so se vršila posvetovanja glede priključitve okoliških občin. Mariborska mestna občina ima pripravljen predlog, po katerem bi se na) priključile mestu po današnjem stanju pregrupaoije občin; Košaki, Kamilica, Pobrežje, Limhuš in Studenci. Okolica je proti priključitvi. Zastopniki okoliških občin so se izrekli tudi pri tokratnem posvetovanju iz tehtnih razlogov proti priključitvi. Priključitev okolice mestu se pa lahko izvrši v smislu zakona o občinah v dveletni dobi, ki teče od 23. septembra 1934, brez nadaljnega. Samo v očigled zakonskim določbam so pristali zastopniki okoliških občin na priključitev pod gotovimi pogoji, ki se bodo določili sporazumno pozneje. V smislu predlogov na že omenjenem posvetovanju bi se naj priključilo Mariboru od občine Studenci ozemlje do ceste proti Pekram, vse ostalo proti Limbu-šu in Pekram naj pade pod studenško, oziroma limbuško občino. Občina Pobrežje pripade Mariboru brez Zrkovc in Dolgoš. Od občine Košaki bi prišlo v poštev ozemlje ob Tomšičevem drevoredu in Petrovo selo. Od občine Ka-mnica pa področje na obeh straneh državne ceste in sicer tako, da bi bil tudi Mariborski otok pod mesto. Če bo prišlo v zgorajnem smislu do priključitve, se bo povečalo število mariborskega prebivalstva za 20.000 duš in bi štel povečani Maribor 55.000 prebivalcev. — Tudi v Celju so predložili zastopniki okoliških občin banu svoje predloge glede združitve okolice z mestom. Bansika uprava bo proučila gradivo o združitvi in potem se bode šele sklepalo o tej velevažni zadevi. V DRUGIH DRŽAVAH. Po volitvah na »Jrikem. Zadnjič smo poročali na kratko o izidu parlamentarnih volitev na Grškem, iz katerih je odnesla vlada popolno zmago. Obe vladni skupini imata od 300 mandatov 287, opozicija le 13, komunisti niso dobili niti enega mandata. Abstinenca jc znašala po celi državi samo 15%. Izid volitev je zatrl v opoziciji vsako akcijo za spremembo režima. Zasedanje novega parlamenta bo zelo kratko. Zbornica bo samo potrdila od vlade jej predložene zakone in to nato odgodena do septembra. Plebiscit za monarhijo ali republiko na Grškem bi naj bil po predhodni odobritvi tozadevnega pravilnika od strani parlamenta meseca oktobra. Italija — Abesinija — Anglija. Kot posredovalka v sporu med Italijo ter Abesinijo je nastopila pri Društvu narodov v Ženevi Angleška. Je že bilo razglašeno, da bo pobotala Italijane in Abesince nepristranska komisija, koje sklepom in odločitvi se bosta podvrgli obe sprti državi. Kljub pomirjevalnemu vplivu Angležev na skrajno napetost položaja v Abesiniji je Italija naprej mobilizirala in prevažala čete v svojo vzhodno-afriško kolonijo, da napade Abesince po končani deževni dobi, ki onemogoča sedaj zaradi nalivov kretanje vojaštva. Nespravljivost Italije je ujezila Angleže, ki so naenkrat zbrali v svoji koloniji ob abesinski meji 100.000 mož kolonijalnih čet, da preprečijo osvajalne načrte Italije. Nepričakovani nastop Angležev je močno razburil Italijo, ki bi bila morda kos slabejše organizirani abesinski vojski, nikakor pa ne angleškim kolonijalnim četam. Zadnji adut Anglije napram Italiji pa je Sueški prekop, katerega lahko zapre Italijanom in jim onemogoča nadaljnje ojačevanje vzhodno-af-riške armade in njeno preskrbo s strelivom in z živili. V očigled naštetim zaprekam v Abesiniji grozi Italija, da bo izstopila iz Društva narodov. Japonci osvajajo Kitajsko. Japonska sega vedno dalje po Kitajski in beleži v zadnjem času nepregledno velik uspeh, katerega je dosegla brez prelivanja krvi samo z grožnjami in pritiskom svojega orožja. Japonci so zagrozili kitajski vladi v Nankingu in jej stavili težke pogoje, katerim so se Kitajci brez obotavljanja nklonili. Nekdanja prestolica Kitajske starodavni Peking in luka Tientsin se priključita Mandžuriji, nad katero vlada Japonska. Severni del pokrajine Čili se proglasi za del, v katerem se ne smejo kretati čete. V tem demilitariziranem delu Čilija bodo nadzorovali upravo japonski uradniki in istotako vršili policijsko službo. Za bodočnost je najbrž čisto kratko vprašanje: priklopitev cele pokrajine Čili k Mandžuriji in kronanje madžurskega cesarja, ki je orodje v rokah Japoncev, za kitajskega cesarja v Pekingu. Na Kitajskem so prepovedane vse organizacije, ki bi vodile kako gonjo proti tujim državam. Peking so izpraznile kitajske čete in v luko Tientsin so priplule japonske bojne ladje. KATOLIŠKEM Na evharistični kongresi Dober teden nas loči od začetka evharističnega kongresa. Storimo vse, kar je v naših močeh, da bo kongres čim najveličastnejši in udeležba čim največja! Potreben nam je kongres vprav radi tega, ker so časi prav težki! Sami opazujemo, kako se bije v Evropi in tudi v naši ožji domovini trd in vroč boj za to, kdo bo vladal v bodočem stoletju: ali brezbožen komunizem ali Kristusova Cerkev. V tako zmedenih časih pa je treba veliko jasnosti in odločnosti zlasti nam katoličanom. Vso sovražno borbo, ki je v današnjih časih še prav posebno naperjena proti vernemu človeku, bo naše ljudstvo le takrat vzdržalo, če bo imelo pred seboj jasno pot, če bo prekvašeno s pravim duhom, na kratko: če bo versko globoko poučeno in če bo odločno živelo le po Kristusovih, ne pa po Marksovih ali po drugih novodobnih »verskih« načelih. Temu bode gotovo veliko pripomogel evharistični kongres. Tu se bodo pri mnogih stanovskih zborovanjih reševala najbolj pereča sodobna življenjska vprašanja, in to vse s stališča nezmotnega Kristusovega evangelija. Mnogo zmot bo že s tem odpravljenih. Še več koristi bo pa prinesel evharistični kongres tako slovenskim, kot vsem ostalim katoličanom v naši državi in s tem splošni blaginji vse naše države s tem, da bo stotisočglava množica v imenu vseh dobromislečih kristjanov v naši državi glasno izpovedala vero v Boga in s tem znova le njemu prisegla zvestobo. Da, na evliarističnem kongresu bomo vsi izpričali svojo katoliško vero in se tako vsi in vse pos-fstili Najvišjemu kralju — Kristusu Odrešeniku. ZatOi-možje in fantje, žene in dekleta, na kongres! Delo brezbožnikov — novi upi. Na zborovanju brezbožnikov v Moskvi dne 30. marca t. 1. se je izvolil poseben od--sek za borbo proti veri. Predsednik tega odseka je Maksom Gorkij, člani pa so N. N. Bersonov, bivši krasnojarski škof Nikon, V. N. Lvov, bivši prokuror. sv. Sinoda za časa Kerenskega, Jaro-slovskij in nekaj profesorjev moskovske univerze. Gorkij, Berson, Lvov in drugi so sklenili delati na to, da ob koncu tekoče petletke v Rusiji ne bo več nobene cerkve in ne duhovnika. — Kakor poročajo iz Moskve, se je ta odsek z Gorkijem in Lvovom na čelu nedavno tega javil pri namestniku patriarha, metropolitu Sergiju, kjer so mu prevzeli pisarno, odpeljali arhiv in so prepovedali nadaljnjo izdajo lista »Moskovska patriarhija«. Metropolitu Sergiju so prepovedali pismeno občevati z duhovniki v Rusiji in inozemstvom. Pošiljati sme samo tiste ukaze, katere mu bo dovolil brezbožni odsek. Kakor razvidimo iz tega, bo cerkveno življenje v ruski cerkvi skoraj uničeno. Služba božja se bo morala vršiti skrivaj. Toda upajmo, da se bo zgodilo kako drugače. Stalin je zdaj razpustil »združenje starih boljševikov, patriarhov komunistične stranke«. To pa je vzbudilo povsod občno pozornost. Še boljše bi bilo, da bi razgnal »zvezo brezbožnikov«. Če ima Stalin res načrt, počasi se iznebiti ozkih komunističnih vezi, bo moral to storiti, ker brezbožniki so eden glavnih stebrov komunizma. Upajmo! Gotovo je, da v Rusiji Stalin in mladina pripravljata nekaj novega. Mladina se je naveličala komunističnih prevar in nasilja, zato obrača komunizmu hrbet in gre svo- jo pot. Čas zahteva svoje. Predolgo že uganjajo boljševiki svoje poskuse na ruskem narodu. Bog daj, da bi našim zatiranim bratom skoraj zasijala zarja verske in politične svobode! A. K. Osebne vesti. BGletnica. Vpokojeni profesor g. Ant. Kolarič je obhajal dne 8. t. m. v Borovcih pri Ptuju 601etnico. Dolgoletnemu vzgojitelju srednješolske mladine, gorečemu duhovniku in požrtvovalnemu javnemu delavcu naše iskrene ča-stitke z željo: Še naprej do nadaljnih jubilejev v zdravju in zadovolju! Imenovanje. G. Franc Hohnjec, župnik v Čadramu, je bil od prevzv. g. kne-zoškofa dr. Ivana Tomažiča povodom kanonične vizitacije imenovan za duhovnega svetnika. Čestitamo! Duhovniške vesti. Vsled bolehnosti monsignora Ivana Rotnerja, dekana in župnika v Skalah, je imenovan za upravitelja dekanije šaleška dolina g. Gregor Po tok ar, duhovni svetnik ter župnik v Št. Martinu pri Šaleku. G. Ivan Presnik, provizor pri Št. Vidu na Planini, je ] il umeščen kot župnik istotam. G. Stanislav Weingerl, drugi kaplan v Rajhenburgu, je bil postavljen za prvega u-aplana istotam. Začasno nezasedeno je ostalo kaplansko mesto v Marenbergu. Cerkveno odlikovanje. Sv. oče Pij XI. Je odlikoval radi zaslug za vero in Cerkev z zaslužnim križcem g. Luka Der-žečnik, cerkvenega ključarja in posestnika v Ribnici na Pohorju. Naše čast it ke! esreče. Sinko utonil pred očmi očeta. Posestnik Franc Korat je delal blizu Drave pri Dravogradu. Koratov 51etni sinko se je guncal na drevesu tik nad Dravo. Veja se je odtrgala in fantek je paclel v vodo. Oče se je pognal za otrokom v Dravo, da bi ga rešil, a so mu ga odnesli valovi precej narasle reke. Utonil je pri kopanju v vrtincu Pesnice 151etni posestnikov sin Ivan Stu-ber iz Gradenšaka. Dvojna nesreča ji zadela posestnika Ernesta Kuharja iz Spodnje Senarske pni Sv. Trojici v Slov. goricah. Obiskali so ga vlomilci, mu pobrali gotovino, dva zlata prstana in 20 kg masti. Kmalu nato je uničil Kuharju ogenj gospodarsko poslopje. Dve domačiji pogoreli. V Racali je upepelil ogenj stanovanjsko in gospodarsko poslopje Jožefu Mahoriču, posestniku in mlinarju..V Laporju je po-nočni ogenj povsem uničil domačijo posestnika Filipa Oniča. Iz goreče sobe so rešili v zadnjem trenutku s hudimi opeklinami 51etnega Franceka. Zgoreli sta 2 svinji, 30 kokoši, obleka, ves živež in razno orodje. Škoda 60.000 Din. Požari. V Podložu pri Ptujski gori je ¿gorela posestniku Ivanu Pepeljaku Stanovanjska hiša dn gospodarsko po- slopje z orodjem in s pridelki vred. Škoda 20.000 Din, zavarovalnina delna. — Na Mlakah v občini Muta je uničil ogenj hišo posestnika Ivana Fraidl. Zgoreli so tudi poljski prideki, dve svinji in 300 Din gotovine. Škoda 30.000 Din. Pri gašenju so dobile hude opekline tri osebe. — V Podovi pri Racah je začelo najprej goreti v stanovanjski hiši posestnika Martina Graj-foner. Ogenj je preskočil na gospodarsko poslopje, ki je pogorelo do tal ter znaša škoda 15.000 Din. Domačija pogorela. Ob treh zjutraj je izbruhnil ogenj na domu posestnika Franca Meška v Muretincih pod Ptujem. Pogorela sta hiša in gospodarsko poslopje. Gasilcem gre zasluga za omejitev požara, ker je bila v nevarnosti cela vas. Zavarovalnina je neznatna. Gospodarsko poslopje v plamenih. V Ivanjcih pri Gornji Radgoni je pogorelo gospodarske poslopje Alojziju Flei-singerju. Gasilci so preprečili, da ni šlo še stanovanjsko poslopje. Požarna nesreča je tem hujša, ker je bil pokopan na binkoštni pondeljek gospodar A. Fleisinger. Žrtve Mure. Na bregu Mure v bližini Gornje Radgone so našli truplo 51etne hčerkice delavca Karla Rosenbergerja iz Donawitza pri Leobnu. Istočasno kot deklica je utonil v Muri tudi njen 71et-ni bratec Kari. Majnika zelo narasla Mura je še zahtevala v Avstriji naslednje žrtve otrok, ki še niso naplavi jene: 51etni Haman Adolf, ki je utonil v Muri pri Neubergsdorfu dne 26. majnika; nadalje 71etni Wind Alfred, ki je utonil v potočku, ki se izliva v reko Muro, dne 30. majnika v Unterweissburgu in 31et-na Ingeborg Mechtinger, ki je utonila v Muri v Gradcu. Huda nesrečr.. Na Savi pri Radovljici se je zgodila dne 15. junija nesreča, ki je zahtevala življenje 261etnega Janka Berceta. Janko je šel s konjem in vozom na savski prod po glen. Naenkrat se je konj na produ splašil, zdivjal naravnost v Savo, kjer so zginili voznik, konj in voz. Po nesreči ustrelil 161etno deklico. V Brežniku pri Litiji se je igral 221etni Osolnikov sin s puško, katero je iztak-nil nekje na podstrešju. Kres se je nenadoma sprožil in naboj je po nesreči zadel 161etno Marijo Gradišek v vjat, da je takoj omahnila in izdahnila. Avtomobil je opasno povozil v Pru-lah Viljema Kramarja, brezposelnega puškarja iz Ljubljane, ko se je peljal s kolesom. Povožen je preko prs. Žrtev avtomobilske nesreče so prepeljali v bolnico v Ljubljano. Utonil v Savi vsled kapi. Železničar Dionizij Podlesnik je sušil seno na svojem imanju za Savo pri Radečah. Zvečer se je vračal s čolnom preko Sa~ ve na Zidani most v kurilnico. Med vožnjo je omahnil vsled kapi v vode in utonil. Nesreča našega parnika. Dne 11. junija krog polnoči je vlekel naš parnik »Avala« v Pančevo pri Beogradu en vlačilec. Parnik »Spasoje« je zadel »Avalo« s prednjim delom v levi bok in ga je tako poškodoval, da je moral na plitvino. Poškodovani parnik so potegnili na suho in ga bodo popravili. Nesreča ni zahtevala človeških žrtev. Grozna nesreča vsled eksplozije. V četrtek dne 13. junija, ob 2. uri popoldne, se je zgodila v Reinsdorfu pri Vir-tembergu na Vestfalskem v Nemčiji grozna eksplozicijska nesreča. V enem delu tvornice.za razstreliva so eksplodirale kemikalija, ki so povzročile še nadaljnje eksplozije in velik požar. Zadnja eksplozija je bila ob 18. uri. Nesreča je zahtevala 60 mrtvih, 110 težko in 300 lažje ranjenih. Zračni pritisk je pobil v Skilometerskem obsegu vse šipe na oknah. Velika železniška nesreča se je zgodila ne daleč od Londona, kjer sta trčila v noči poštni in osebni vlak. Trčenje je zahtevalo 15 mrtvih in 30 težko ranjenih. Razne novice. Zaščita zajca in predsednik Kmetijske družbe. Dne 15. junija se je vršil v Ljubljani občni zbor Kmetijske družbe. V debato je krepko posegal delegat mariborske podružnice g. dr. Kovačič, ki je naglašal ,da ne gre, da bi se kmetijstvo podpiralo samo z besedami, ampak so potrebna dejanja! Na občnem zboru je bila tudi zelo zanimiva razprava glede lovskega zakona in banovin-ske uredbe k lovskemu zakonu. En govornik je grajal, da je za lovsko uredbo ali za zaščito zajca glasoval celo predsednik Kmetijske družbe g. Detela. Celo onim kmetom, ki so imeli po stoletni pravici lasten lov, jim je bila po novem lovskem zakonu odvzeta ta pravica — brez odškodnine. Šele na pritisk mariborskega delegata je prišlo konečno do resolucije, naj bi se spremenil lovski zakon v tem smislu, da se zatre zajca, kjer ogroža trte in sadno drevje. Dokler bo predsednik Kmetijske družbe za zaščito zajca, so papirnate resolucije o .njegovem iztrebi jen ju bob v steno. Popolnoma upravičeno je bičal maribor-. 1 SNEZN0BE10 PERILO DA A iv--«'1': siki delegat družbo in ji očital, da skrbi r.a kmetijstvo samo z besedami, v dejanju pa je celo njen predsednik proti kmečki zahtevi in glasuje za nekmečko uredbo, da ostane zajec še zanaprej zaščiten škodljivec naših trt in sadnega drevja! Truplo osemletnega otroka je naplavila Drava pri Zg. Boču blizu Selnice ob Dravi. Šolska mladina pri Veliki Nedelji dobi novo zastavo Jadranske Straže. Blagoslovitev se bo vršila v nedeljo dne 23. junija, pred pozno sv. mašo. Popoldne je proslava 401etnice narodne ik>le. Spored je zelo pester: nagovori, petje, (ieklamacije, telovadba itd. Vsi uljudno vabljeni! Oddaljeni imajo ugodno železniško zvezo za sem in nazaj. Izmišljeno priznanje groznega zločina in razkritje. Poročali smo v našem listu o groznem zločinu, da je ubil brat brata in nato pa zažgal truplo s hlevom vred. Strašno dejanje bi se naj bilo zgodilo na Prelesju pri Sv. Primožu na Gorenjskem, kjer posedajo svoj dom bratje Preklet. 371etni Franc Preklet je posestnik polovice posesti, na drugi pa druga dva brata. 261etni Anton Preklet je naenkrat zginil z doma in nikdo ni znal, kje naj bi bil. Letos koncem januarja je pogorel velik hlev, katerega bi naj bil požgal Franc Preklet, ki bi naj bil brata Antona na hlevu umoril In pustil, da je truplo Predsednik nove angleške vlade Baldwin. zgorelo s hlevom vred. Radi govoric o zločinu so prijeli orožniki iz Kamnika Franca Prekleta, ki je priznal, da je na hlevu spečega brata Antona ubil z gnojnimi vilami, užgal hlev in pozneje po požaru je odnesel v košu bratove kosti in jih zakopal ne daleč proč od pogorišča. Orožnikom je pokazal mesto zakopa, kjer ni bilo ničesar v zemlji. Franca Prekleta so radi ljudske govorice in lastne izjave predali v preiskovalni zapor v Ljubljano 14. aprila. Na sodišču je aretirani Franc svoje priznanje preklical. Preiskava v Ljubljani proti Francu Preklet je bila ravnokar ustavljena zaradi pomanjkanja dokazov o krivdi, ko je došlo sporočilo, da je ubiti in sežgani Anton Preklet živ na Črnučah iri je dal orožnikom pojasnilo o prvotno strašni zadevi. Anton Preklet je sunil, predno je zginil od doma, svojega brata Miha tako po stopnicah, da si je ta zlomil roko. Proti Antonu je bilo uvedeno kazensko postopanje radi težke poškodbe. Iz strahu pred kaznijo je Anton zginil od doma in je bil nekaj časa hlapec na Vranskem in nato pa na Črnučah pod napačnim imenom Anton Prelesnik. Franca Prekleta so izpustili, pač pa bo imel opravka s sodiščem njegov brat Anton. Nenadna smrt francoskega prosvetnega ministra. Na poti k seji ministrskega sveta je nenadoma umrl dne 13. Novi angleški zunanji minister Samuel Hoare. junija francoski prosvetni minister Marcombe. > , 5 i Prečastiti duhovščini! Za 1. julij (praznile presv. Rešnje Krvi) s predpisane nove lekcije, katere vam bomo v kratkem poslali. Zj, sv. mašo ni noveg.. formularja, velja dosedanji. Naročati ni ' aba, ker bomo poslali po naročilih, ki ste nam jih poslali za zadnji maj in sicer kot dodatek. — Tiskarna sv. Ci-i rila v Mariboru. * Tujsko-prometna zveza »Putnik« za obse^ nekdanje Mariborske oblasti prejema dnevno, odkar je nastopilo krasnp poletno vreme, številna povpraševanja po letoviščih in to ne le iz vseh delov naše države, temveč tudi iz Avstrije, Nemčije, Češkoslovaške in Italije. Da zamore zadovoljiti vsem zahtevam in omogočiti pravilno razdelitev letoviščarjev, se ob« rača Tujsko-prometna zveza s prošnjo na vsa občinske urade, hotele, penzije in vse one, ki oddajajo sobe tujcem, da ji po možnosti takoj javijo število sob, komfort, ceno z in: brez penzije za eno ali dve osebi na naslov:j Putnik, Maribor. Sanatorij v Mariboru, Gosposka ulica 49, telefon 23—58 Najmodernejše urejen za operacije. Najnovejši zdravilni aparati. Vodja' specialist za kirurgijo dr. černič. Prosta iz* b;ra zdravnikov. 10 Vse potrebščine za vkuhavanje. Čas za vku-i havanje raznega sadja in sočivja bode kmalu tukaj! Priporočamo gospodinjam, da se pra^ vočasno na to pripravijo! Poučne knjige in Predsednik nove francoske vlade Laval. ifova Vlada na Čehoslovaškem. Na sredini Je predsednik republike Masaryk. Na sliki vidimo dolgoletnega ministra duhovnika dr. šrameka, vse tozadevne potrebščine kupite v naših prodajalnah! — Tiskarna sv. Cirila. Najcenejši pisemski papir, tudi za trgovce, dobite v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila. Nova nalivna peresa! Vsak pismeni človek nosi danes seboj tudi nalivno pero. Največja izb:ra in najugodnejše cens v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila. Obžalovanja vredni slučaji. Nasedel sleparju. Slepar je obiskal dne 18. maja v Dobrovcih v mariborski okolici prevžitkarja Avguština Jožefa. Pretkani goljuf je tako dolgo govoril v prevžitkarja, da mu je ta zaupal na 8275 Din glasečo se hranilno knjižico mariborske mestne hranilnice. Avguštin je prejel obljubo, da mu bo prinesel neznanec dvignjeno gotovino. Goljuf je zginil s knjižico in je jii vrnil. Obsojen, ker je odpeljal lastnega sinka. Mariborsko sodišče je obravnavalo dne 14. t. m. naslednji slučaj: 351etni delavec Ivan Klarič s Špičnika ob severni meji je imel z delavko P». Krebs otroka. Skraja se je zmenil malo za fantička in ni niti skrbel za podporo materi, čeravno ji je obljubil zakon. Pozneje se je kesal obljube zakona, vedno je odlagal s poroko in je sled Vjič sploh opustil vsako misel na zakonsko zvezo. Ivo je pa postal nezakonski otrok star eno leto, ga je hotel imeti oče za vsako ceno, a se je "upirala mati tej zahtevi. Klarič je sklenil, da odvzame materi s silo fantka, kar je tudi storil dne 8. decembra 1. 1. zvečer. Pri odpeljavi so bili udeleženi njegov Žlletni brat Štefan Klarič, 251etni posestnikov sin Gašper Rozin ter 221etni delavec Franc Borko. Štefan Klarič je odvedel otroka skozi okno, med tem ko je Ivan Klarič zvabil mater na dvorišče, ostali trije so bili na straži. Sodišče je obsodilo brata Klarič vsakega na 1 leto 7 dni strogega zapora, Borka ln Rozina na 7dnevni zapor, pogojno na 3 leta. Brata Klarič sta prejela radi tega tako visoko kazen, ker sta dajala istočasno odgove- zaradi ponarejanja denarja. * Dekleta nevarno obdelal z nožem. V Mostah pri Ljubljani je pričakal v noči v Opatiji rojeni, 231etni elektromon-ter Ladislav Sikač, 231etno delavko Alojzijo Berčič in ji prizadjal z nožem tri opasne zabodljaje v prsa in pod srce. Težko ranjeno so prepeljali v ljubljansko bolnico, napadalec iz ljubosumnosti se je sam javil policiji. Prosluli razbojnik na Dolenjskem prijet. Dne 15. junija zjutraj je bil predan v zapore sodišča v Novem mestu prosluli razbojnik Jožef Urbanč, ki je dalje časa kljuboval orožnikom in straho-val kmete po Dolenjskem. Najdba umorjene prevžitkarice. V potoku Rača pri Domžalah so našli že močno razpadlo truplo 571etne prevžitkarice Marije Penko. Ženska je bila privezana zadej na več mestih na kol. Roke je imela ob kolu navzgor in najbrž je bil tudi težak kamen navezan na kol in vse potopljeno v globok tolmun. Kamen se je sčasoma zmuznil iz omota in truplo je priplavilo s kolom vred na površje ter širilo neznosen smrad, ki je bil tudi kažipot za strašno najdbo. Penkova je omožena, je bila z možem v Ameriki in je živela sedaj ločeno od moža. Bila je osovražena, ker je bila skopa in se je rada pra-vdala. Vsi, ki so jo poznali, trdijo, da je morala posedati denarne prihranke in je prosjačila iz skoposti. Zločinec je žrtev najbrž umoril, mrtvo privezal na kol in jo vrgel v tolmun. Orožniki vršijo poizvedbe za zločincem. Preiskava o tem grozhem slučaju bo težavna, ker manjkata prav.: sled ter opora. Pojasnjen zločin umora prevžitkarice. Zgoraj poročamo, kako so našli v potoku Rača pri Domžalah na kol privezano truplo prevžitkarice Marije Penkove. Zločin umora je zagrešil Fr. Hribar, rojen 1. 1908 v Podrečju. Imenovani je kupil po svojem varuhu hi- šo, njivo ter vrt Penkove. Penkova mu je bila na potu kot prevžitkarica. Zločin je izvršil Hribar dne 27. februarja na ta način, da je z beračenja se vra* čajočo Penkovo zadavil. Na kol mu je pomagal privezati truplo Ivan Pire, klobučarsiki pomočnik, rojen leta 1899 v Gorici pri Ihanu. Kraj umora je bil oddaljen od potoka Rača 150 metrov. Navezano truplo sta odnesla oba do. potoka, kjer je pognal s kamnom obteženo truplo Penkove Hribar v tolmun. Čez kakih 14 dni po umoru js prejel Pire nagrado za pomoč pri zločinu in sicer Penkovi na domu iz predalov odvzetih par zlatih uhanov, dva prstana in štiri obveznice vojne škode, nekaj obleke in posteljnega perila. Ko so našli truplo umorjene, se je zglasil Pire pri Hribarju. Hribar je zahteval od Pirca, da mu vrne začasno nagrado, ker bo on vse boljše skril. Orožniki so zasledovali zločinca in Pire se ni upal k Hribarju, ampak je sam zako-* pal zlatnino na solatnem vrtu in nasadil solato, da ni bilo poznati, da bi se kaj skrivalo pod zemljo. Orožniki so našli v Hribarjevem stanovanju pr-tene trakove, s kakoršnimi je bila Penkova privezana na kol. Pomagač Pirci je priznal vse podrobnosti zločina, glavni krivec Hribar pa taji. Hribar je že bil kaznovan zaradi tatvine in vloma. Orožniki so zaprli poleg glavnih dveli krivcev še štiri ženske, kojih vloga pri strašnem dejanju še ni prav pojasnjena in jo bo razmotala šele natančnejša preiskava. Požig iz političnega maščevanja. V Velikem Obrežu pri Brežicah je dobila; gasilska četa nov prapor, katerega ji. sprejel v varstvo kot praporščak z ju-' goslovenskimi barvami Tone Zaje, brat posestnika Zajca. Kmalu za tem je pogorel posestniku Zajcu onkraj So-tle vinski hram. Požigalec je nabil na. vinogradni steber listek z obvestilom, da je prišlo do požiga iz maščevanja, ker je posestnikov brat prevzel prapor, z jugoslovenskimi barvami. Zagodel jim je. Turek - Nasredin je šel v kopel, kjer so ga sprejeli služabniki z močno zavihanimi nosovi. Dali so mu trdo brisačo in raztrgane hlačke za kopanje ter se niso sploh zmenili zanj, dokler ni opravil. Nasredin se je okopal, vrnil; brisačo in kopalne hlačke ter položil na mizo deset p:astrov. Ko je prišel drugič v kopališče, so se mu vsi priklanjali do tal. Dali so mu lepo mehko brisačo, pomagali so mu i ri slačenju iin oblačenju in na koncu si) ga masirali. Nasredin to trpel vsiljivo vljudnost, in ko je odšel, je položil na mizo samo en pi aster. Straža a Na- »J se .'e Januš Goleč: 24 Propast in dvig. Ljudska povest. Iz zlatih časov obnove izhaja navada, da se mora Bizeljčan za vsako malenkost odpeljati v Zagreb, kar je stalo in še stane obilo denarja. Prenovljeni bi-zeljski vinogradnik v Zagrebu ni samo kupoval, se tudi zabaval, veseljačil in posebno ženski svet se je navadil noblese, ki še danes tare ter tlači bizeljske gospodarje. Kakor hitro so se zavedle Bizeljanke, da so si opomogli njihovi možje ter očetje, so zavrgle poprej običajno ruto in so si posadile gosposki klobuk na glavo. Z robca na klobuk, takle preskok je lahek, obratno pa težavno in pri ženskem pohlepu po lepoti dostikrat naravnost izključeno! Tehle omenkov na bahavo ter ponosno plat mi dobri Bizeljanci in Bizeljanke ne smejo zameriti. Omenil sem jih radi sedanje splošne gospodarske krize, ki gotovo tudi tlači ter privija vinorodno Bizeljsko. Vrnimo se nazaj k obnovi in poslušajmo, kaj beleži iz taiste dobe župnijska kronika v Pišecah. Obnovitvene čase je opisal na kratko g. župnik Pohl in se nanaša njegov opis na čas po letu 1885: »Živeža je bilo dovolj, ker je rasla na zemljiščih propadlih vinogradov koruza in pšenica. Poleg tega, so začeli vsaj nekateri rigolati, saditi nove vinograde in so bili tudi srečni, kajti vino iz amerikanske trte je bilo zelo drago. Gospod Maks Pleteršnik, takrat profesor, je prodal leta 1889 vedro vina (56 1) po 21 goldinarjev. Začeli so saditi v Pišecah nove vinograde: g. profesor Maks Pleteršnik, g. trgovec Franc Gerec, velik narodnjak in požrtvovalen dobrotnik župnijske cerkve, kmet Franc Podvinski in še nekateri drugi. Ko sem prišel v Pišece, to je 12. oktobra 1890, sem našel devet veder vina in še to je bilo kislo. Leta 1891 sem dobil štiri vedre, potem pa nič več. Leta 1892 sem začel tudi jaz (3. marca) nad cerkvijo rigolati in sem še to leto nasadil dve tretjini tega prostora. Naslednje leto (1893) sem delo dokončal. Bilo je težavno, ker so bile cele skale. Odpeljali so več nego 60 voz kamenja, katerega sem porabil za škar-po pri vrtu in proti pokopališču. Strašno dejanje zmešanega starca. V Prezidu pri Čabaru, ki še spada v Dravsko banovino, -se je odigrala dne 14. junija grozna družinska žalodgra. 6<51etni posestnik Anton Muren se je vrnil pred leti precej bogat iz Amerike. Pred kratkem se je oženil z 201etno žensko, ki mu je pa pobegnila. Pobeg mlade žene je starca silno razljutil in povsem zmedel. Skupno s starcem je stanovala tudi vdovela njegova hči Karolina in ena samska hčerka Marija. Prva je posedala 41etnega sinka in 8mesečno hčerkico. Muren je prebival v podstrešni sobi, obe hčerki v dveh pritličnih prostorih. Dne 14. junija v noči se je splazil stari v sobo hčerke Karoline, kjer je ubil s sekiro oba speča otroka, hčeri je prizadjal z udarci s sekiro tako hude rane, da jim bo najbrž podlegla v bolnici. Muren je hotel ubiti še hčerko Marijo, ki mu je pa ušla pravočasno. Po strašnem krvavem dejanju je odšel starec v hlev in se je obesil med kravami. * Slovenska Krajina. Mura in njene poplave. Prebivalci obmur-ekJli vasi trpe letos ogromno škodo. Najprej jih je zajel mraz zelo hudo, sedaj je pa to, kar je še ostalo, vzela po voden j. Mura, ki je zelo deroča, ne prizanese prav ničemur, ko prestopi bregove in poplavi s evojo umazano vodo polja in travnike. Letos je nastopila po-vodenj veliko kasneje kot prejšnja leta. Travniki ob Muri kažejo sedaj prav žalostno sliko. Trava je uničena in nerabna Tudi mnogo polja je uničenega in vsled toplega sonca postajajo kakor poparjena. Voda je naredila škodo zlasti sledečim vasem: Bakovci, Dokle-žovje, Ižakovci, Melinci. Zlasti hudo je razsajala povodenj po Dolnji Bistrici in Hotizi, kjer je Mura popolnoma spremenila svoj tok in se obrnila proti svoji stari strugi. Obstoji ji e varnost, da jo tudi doseže, če se to zgodi, bo splavalo po vodi mnogo rodovitnega sveta in celo nekaj hiš. Zelo je trpela tudi vas Kot, ki je vedno deležna Murinih valov. Vse to nam da misliti, kako onemogočiti spremembo glavnega rečnega toka in kako zmanjšati obseg poplave. Res je, da se regulacija Mure vrši vsako leto, toda v takih neznatnih predelih kakor sko-ro nič. Res je, da bi trebalo tu milijone, ako bi res hoteli nekaj narediti. Nujno pa je, da se ves teren in struga ponovno pregledata in da se v zvezi s tem ukrene vse potrebno za varnost tako rodovitnega sveta ob Muri in tudi v mnogih slučajih za varnost ljudi in hiš. Vedno nam rečejo, da ni denarja, toda z besedami se ne bodo zaščitili ne državni in ne ljudski interesi. Želimo temeljito regulacijo Mure, kajti dovolj je bilo že strahu in čakanja. Tako bodo prišli do zaslužka tudi premnogi brezposelni. Cigani in njihov poklic. Kakor se je že večkrat poročalo v tem ali onem časopisu, se cigani po naši Krajini precej šopirijo s svojimi tatvinami in nadlegujejo mirne ljudi ponoči. Vsekakor bi bilo potrebno, da se ciganom prsti nekoliko prirežejo in peruti prikrajšajo. Poglejmo si cigane na Goričkem! V Borejcih so nekateri doma in dajo oblasti vedno ohilo dela vsled večjih ali manjših tatvin. Tudi cigani v Dolini so vedno radi dolgoprsteži. Ti so celo prestopili avstrijsko in madžarsko mejo. In tudi to je zanimivo, da so vedno dobro oboroženi z modernimi revolverji in tudi puškami. Vsekakor si bo morala oblast pomagati sama in začet: z eksemplaričnim kaznovanjem ciganov. Obenem pa treba cigane prisiliti k nekemu stalnemu delu, da bo ljudsko .blago varno. Upajmo, da bo naša oblast to storila! Turnišče. Naša mladina Je priredim jiiru okriljem tukajšnjega prosvetnega društva lepo Finžgarjevo igro »Razvaline življenja« » digten, kart. Din 54.— Dr. Adalbert Brenninkmeyer: Stunden der Einkehr, kart. Din 30.— Schnettler: Christus und die Rätsel des Lebens, broš. Din 100.— Nikolussi: Volkskanzel-Skizzen und Material für Sonn- und Festtagspredigten, kart. Din 56.— Coodier: Jezus Christus als Mensch' unter Menschen, kart. Din 100.— tej poti ji bodo svetili svetli zgledi naših velikih prerokov: Slomšeka, Kreka, Jegliča . . . * SATTNERJEV KONCERT V LJUTOMERU. Ljutomersko pevsko okrožje je pod okriljem Pevske zveze v Ljubljani priredilo dne 2. junija t. 1. svoj prvi nastop v dvorani Katolš-kega doma v Ljutomeru. To je bil prvi koncert okrožja, zato je treba njegovo prireditev s tega stališča presojati in odpustiti vse, kar se drži začetnih nastopov. Zbori so bili po večini številčno šibki, le pevska zbora Gornjo Radgone in Ljutomera sta nastopila z večjim številom pevcev. Ker je bila prireditev posvečena P. H. Sattnerju, so bila na sporedu samo njegova glasbena dela. Veseli zbor, ki ga je zapel moški zbor skupno, je bil dobro podan in je lepo donel. Za njim je nastopil mešani zbor :\z Sv. Jurija na Ščavnici pod vodstvom g. organista Kocbeka. Mešani zbor glije, od kat®a si je izposodil 1000 frankov. Stavil je na številko 17 in sicer nekaj krati zaporedoma, in dobival. Komaj je še ujel vlak, ki je odpeljal njega in njegov »čisti dobiček« v znesku 300 tisoč frankov proti domu. Vzorne konsarve. Leta 1825 je britski polarni raziskovalec Ed. Parry v polarnem ledovju ostavil dve konservni škatli, ki ju je šest let pozneje na-¿el James Clarke Rose s svojim stricem Johnom Rossom, ko sta odkrila magnetski severni tečaj. Dve leti nato jih je James Ross daroval kapitanu pomožne ladje »Isabele«, 6 katero se je vrnil domov, a kapitan i« 4be vinogradov od izvora Sotle do njenega izliva v Savo pri Brežicah je bila ustvarjena kmalu po nastopu trtne uši in se je ohranila do danes. Hudo je udarila trtna uš kmeta in ga natirala v obup. Čisto ob robu propada mu je prišla pomoč z amerikansko trto. In ta ga ni samo dvignila iznad valov pogibeli, pomagala mu je celo na konja, da je bil kos obveznostim in dajatvam, si je popravil dom in si je še prihranil znatne vsote. V res neznosni gospodarski krizi po udaru trtne kuge ni nikdo pričake^al tako znatne ter temeljite odpomoči, kakor je prišla nepričakovano z novimi vinogradnimi nasadi. Napredne in bo^j dalekovidne vinogradnike ni krepil le vinski pridelek, zaslužili so dobro s trsnimi šolami in s prodajo svežih cepičev. Dobro so prodajali vse, karkoli je bilo v zvezi s trto. Človek pa primeroma zelo naglo pozabi na pre-stano gorje ter trpljenje in tako je bilo tudi po spodnjih krajih. Komaj so ljudje pričeli okušati sladkost in* denarno moč ter veljavo amerikanca, so pozabili na rake, na dobo tobačne švercarije in na naravnost obupne čase opustošenja po trtni uši. Le starejši so še tu in tam pri novi kaplji obujali spomine pri poslušanju žabje godbe, kako ni bilo pred toliko in toliko leti po celi Obsotlski dolini 100 žab, ker so morale na šibo za vabo rakom. Če se je le drznila kaka samotarka, da je zakvakala iz kake grabe in mlake, jo je ubralo za njo po deset potepuš-kih rakarjev, ki niso poprej mirovali, dokler ni od-romala žaba v rakarsko malho. Tu in tam je še znal kateri povedati, kako nevarni dolgini so bili tobakarji in kako so plesali večkrat krvave čardaše s financarji. Po tako sijajni obroditvi nove trte junak iz Sro-melj — Vinko Lapuh ni užival hvaležnega spomina. Dolžili so ga nazadnjaštva in so ga zmerjali za škodljivca kmečkih koristi. Čim prej bi bile razkuževalno komisije opravile z vinogradi ter izsekale staro trto, tem prej bi bilo došlo do novega blagostanja. Niti največji dobrotnik spodnjih krajev, g. Ivan Balon, ni žel trajne hvaležnosti, ker sicer bi moral imeti že davno spomenik, ki bi bil viden daleč po Obsotlski dolini. Mlajši svet niti ne zna, kdo je bil oče 235348235348484823232348235353535353532348535323904848232323485323232323235348 iz Križevc je vodil g. pevovodja kaplan Ašič. Odpeli so »Po zimi iz šole«. Zbor ima dobre glasove, vneto poje ter točno sledi svojemu pevovodji. Iz Gornje Radgone je prišlo pod vodstvom pevovodje g. Čiriča kak:.h 30 pevcev. Zbor od Sv. Tomaža pri Ormožu, ki ga vodi pevovodja g. Zemljič, je zapel »K pol-nočnici«; zbor je številčno šibek, a svojo nalogo je prav dobro rešil in seveda prejel primerno priznanje. Skupni mešani zbor pod vodstvom g. Potočnika je zapel »Vstal je Gospod« s spremljavo klavirja in harmonija, to je večje glasbeno delo, ki zahteva globljega uživetja. Mešani zbor i? Male Nedelje, ki ga vodi pevovodja g. Verzel, je zapel odlomek iz »Jeftejeve prisege«. Tudi Veržej je prišel s svojim mešanim zborom. Ljutomerčani so pa že stari znanci, ki kaj pridno an požrtvovalno delajo. Zapeli so: »Oj z Bogom ti, planinski svet«, mešani zbor, in »Pogled v nedolžno oko«, moški zbor. Zbor vodi g. Potočnik. Oba zbora, mešani kakor moški, sta bila lepo ubrana. P. Kamilo Kolb, ki je posetil to Satt-nerjevo proslavo, je zapel ob velikem navdušenju publike s svojim orjaškim glasom solo iz kantate »V pipelnični noči«, spremljala ga je na klavirju gospa Minka Zaeherl. Skupni zbori so končno podali »Našo pesem«, k;, je mogočno donela v svoji preprosti veličastnosti živo in toplo iz srca. — Vsekakor se mora izreči izredno priznanji vsem pevovodjem in pevcem, zakaj lepi uspeh je vse navdušil za nadaljnjo smotreno delo, ki- naj kmalu pokaže novih uspehov. V nedeljo dne 23. t. m. vsi na koncert ljuto« merskega pevskega okrožja, ki se vrši v Kri-ževcih popoldne ob 3. uri v Slomšekovi dvorani. Nastopi sedem zborov okrožja z izbranim sporedom. Pridite! Ne veste, kaj bi predavali ljudem? Naročite si knjižice »Slovenskega gospodarja« in povejte posebno mladini tudi kaj praktičnega. Ra-devolje sprejmemo tudi predloge, kake knjižice naj bi še izdali za vaša društvena predavanja gospodarskega značaja. Sv. Trojica. V začetku meseca junija je ležal na mrtvaškem odra, ovenčan z najlepšim cvetjem in venci, 211etni mladenič Karol Vra-čko. Na njegovi zadnji poti ga je spremljala številna množica ljudi. V miru počivaj, dragi naš Kari! Polenšak pri Ptuju. Zadnjo sredo smo v lepem številu spremljali tja na njivo mirnega počitka telesne ostanke blage matere, dobre žene, vdove Tobijas Verone, kmetice iz Stre-jac. Težka naduha ji je v 71. letu starosti pretrgala nit življenja. Mirna in lahka je bila smrt te pravične, poštene in dobre žene. Naj ji bo ljubi Bog obilni plačnik! Kdo naj opiše število tistih, ki jim je kumovala pri sv. krstu in sv. birmi? In koliko je pokojna darovala in sama napravila v prejšnjih časih za našo župno cerkev in za domačo krasno kapelo z lepim zvonom, ki ji je milo donel v zadnji pozdrav! Mogočno pa so oznanjali njeno radodarnost peteri veliki zvonovi iz stolpa župne cerkve, za katere je darovala velike svote. Zadele pa go njo in njenega pokojnega moža tudi večkrat hude nesreče: pri živini, na polju; ogenj je upepelil hišo in gospodarsko poslopje in vse, tako da sta si ovsenega kruha izprosila od dobrih ljudi. Pa ni tarna- la dn klela, ni se preveč žalostila, ampak je vedno in vedno ponavljala besede Jobove: »Bog je dal, Bog je vzel, bodi slavljeno njegovo sveto ime!« I. danes se vidi radi tega zaupanja v Boga najobilnejši božji blagoslov. Dragi in blaga Verona, počivaj v miru! Hčerki edinki in njenemu možu ter celi rodbini naše ČBkreno sožalje! — Med nebeške krilatce je vzletela na binkoštno soboto dušica otroka Roškar Marije iz Pritinske. Naj tam v družbi angelov prosi milosti in sreče za svoje domače in za nas, posebno pa za svojega uje-ca Martina, ki je tako naglo preminul na velikonočno nedeljo zvečer! Luče. Na binkoštni pondeljek dne 9. junija smo pokopali ob veliki udeležbi ljudi iz cele fare in ob spremstvu tukajšnjih gasilcev vob-če priljubljenega, jako uslužnega in pridnega farnega cerkovnika Ivana Krebs, ki je umrl v 71. letu svojega življenja, ponoči od petka na soboto. Blagopokojni je v svojem življenju veliko delal in trpel po Ogrskem in Romuniji, da si je prislužil toliko, da si je postavil doma v Lučah svojo hišo. Pred kakimi dobrimi 20 leti je nastopil službo tukajšnjega farnega cerkovnika, katero službo je opravljal prav zvesto, marljivo in skrbno. Bil je dobre- ga in vernega srca. Pogosto je prejemal sv. zakramente. 14 dni pred smrtjo je zapazil, da so se pasle ovce po neki rži. Šel jih je zavrnit. Pri tem pa je starček nesrečno padel, si zlomil rebro in zadobil notranje poškodbe, tako da je na posledicah umrl. Še dne i. t. m. je mežnaril, potem pa se peljal k zdravniku, na večer ;e legel in bil previden s sv. zakramenti. Prej:l je sv. obhajilo še v četrtek in petek. Naglo je hujšal, dokler ni dne 9. t. m. ob enih v Gospodu zaspal. Domači pevski zbor mu je zapel pesmi žalostinke pred hišo, v cerkvi:. in na pokopališču, domači g. župnik pa se je ob odprtem grobu poslovil od rajnega ter mu želel večni pokoj, žalujočemu sinu organistu Albinu Krebs in hčerki Mariji por. Kaker tolažbo v Bogu sv. Duhu, vsem pogreb-cem pa, da bi bili vedno templji sv. Duha ter tako pripravljeni na neznani odhod v skrivnostno večnost. Saj vsak mrlič oznanja: Danes meni, jutri tebi! Sladka gora. Dvakrat je že letos obiskala nemila smrt dobro krščansko hišo Führer-jevo v Dolgi gori ter pretrgala življenje dveh zakoncev Martina in Ane Führer. Ločiti sta se morala od ljubih in dobrih otrok, dragih sosedov in prijateljev ter odšla k Bogu po obnove, katera je krepila skozi desetletja našega kmeta in je dala lepim krajam Slovenskega Štajerja nad vse prikupljivo vinogradniško lice. Bogznaj, kaj vse se uči naša mladež iz zgodovine, prepričan sem pa, da ni zabeleženo v nobeni naši učni knjigi, kdo je bil Ivan Balon in kako je pomagal štajerskemu vinogradniku, kakor nikdo ne pred njim in dosedaj ne za njim! Dodatek. Popis dobe med propastjo stare trte ter vstajanjem amerikanske bi ne bil popoln, če bi se ne dotaknili zvonenja ter streljanja proti toči. Trta, stara ter nova, imata skupnega sovražnika '— točo. In proti temu uničevalcu, ki grozi s svojim ledenim bičem iz nebesnih oblakov, se je boril vinogradnik v vseh časih z vsemi mogočimi pripomočki. Gotovo najstarejše obrambno sredstvo v poletni ter Jesenski hudi uri je ¿von. Ob pojavu nevarnih oblakov se pač oglasi glas zvona iz zvonikovih lin. In glas brona, spremljan od goreče ljudske vere v božjo pri-zanesljivost, razganja oblake in odganja točo. Gorje cerkovniku, ki bi zamudil z zvonenjem in bi zabila kraj v njegovi odsotnosti toča! Za take slučaje poznajo naši vinogradniki občutno kazen: nemarni ali zanikerni cerkovnik se mora obrisati za vinsko zbirco. Drugi razganjač točinih oblakov pa je — strel. Streljanje proti toči mora biti zelo staro in so branili z njim pred opasnimi nevihtami že staro trto. Streljali so iz topičev in iz pištol. Strelač je vzel v roke dve nabiti pištoli, jih prekrižal (položil eno preko druge) in tako ustrelil proti nebu. Običaj streljanja proti toči je bil ukoreninjen po hrvatskem Zagorju ob Sotli. Hrvati so pobirali prostovoljne prispevke za smodnik po obeh straneh Sotle. Streljali so od pozne spomladi do trgatve in to ob pojavu količkaj zamotanih ter neurje obetajočih oblakov. Pokalo je izpred zagorskih cerkev, z gričev ter holmov, kakor bi bili dobri kumeki najsrditejši boj s Turki. Hrvaškim strelcem je bilo pokanje mož-narjev in pištol v največjo zabavo; starejši ljudje so trdno verovali, da je mogoče prepoditi nevarne megle s streli in so darovali radi za smodnik. (Dalje sledi.) škatli potem podaril muzeju v IIullu v spomin na Parryjeva ter Rossova potovanja. — Skoraj sto let se ni nihče zanimal za obe konservi, ki sta ostali zaprti. Vsi so pač mislili', da sta pokvarjeni. Toda leta 1913 tedanji ravnatelj muzeja ni mogel premagati svoje radovednosti in ju je odpri. V eni je bilo prekajeno goveje meso, v drugi grahova kaša, oboje v neopore-čenem stanju. Pokuš-nja je dognala, da ni-: sta konservi v sto letih izgubili niti senči-ce svojega okusa. Najbolj nevarna naravna prikazen je blisk. Eden sam blisk traja 1/100.000 sekunde in sproži 50 milijonov, konjskih sil. r plačilo za njuno trudapolno življenje, ki je bilo vseskozi uravnano po božji volji. Prva je morala zapustiti meseca januarja svojo družino po kratki bolezni mati in gospodinja Ana, rojena Jevšenak. Rajna je bla žena, o kateri je veljal pregovor, da podpira tri vogle pri hiši. Že dalje časa bolehni 741etni njen zakonski tovariš Martin ni mogel preboleti bridke izgube. Čutil je bližajočo se smrt, dal urediti svoje' premoženjske raznjere in dne i. junija je v Gospodu zaspal. Pri pogrebu je manjkal njegov najmlajši sin, ki služi pri vojakih v južnem delu naše države ter radi velike oddaljenosti ni mogel dospeti pravočasno. Rajna zakonca sta bila dobra vzgojitelja, izredno delavna in varčna gospodarja ter zelo uslužna napram vsakemu, ki. je potreboval njune pomoči. Zapustila sta dobro vzgojene otroke, ki so jima zlasti ob koncu življenja bili v tolažbo s pravo otroško ljubeznijo. Ker sta rajna redno in pogostokrat pri obhajilni mizi iskala moči in pomoči v vseh prilikah njunega življenja, sta tudi oba tik pred odhodom s sveta bila pokrepčana s sv. popotnico. In ko je gospod župnik pri odprtem grobu tolažil žalujoče, je povdaril besede: »Kakršno življenje, takšna smrt.« V hišo so smeli prihajati samo dobri časopisi, med njimi seveda tudi »Slovenski gospodar«, ter so staršema pomagali pri vzgojnem delu. Naš »Slovenski gospodar« zahaja tudi v domove že osamosvojenega sina in hčeire. Žalujočim nai^e sožalje! Nemčije se udeležijo te svojevrstne prireditve. Vse je urejeno kot pri drugih konjskih dirkah, le tekališče ni pokrito s travo. Med letom je cela pokrajina do roba vasi zalita z morjem. Ko nastopi poletje in z njim oseka, odteče vodena masa zopet v Severno morje. Iz valov se dvigne prostrana dežela in tedaj pride čas, ko se vrši vsakoletna konjska dirka. Kmalu se zbere pestra družba in prireditev se začne v ravnini, kjer je še pred nekaj dnevi valovalo morje. Nedaleč v ozadju še plovejo prekooceanski velikani, iki napravljajo na udeleženca čuden vtis. Oseka pa ne traja dolgo in zopet zagrnejo morski valovi prostrano ravan, kjer so se vršile konjske dirke. Pred 300 leti. Lani je poteklo 300 let, kar je bila v 'itnsiji ■ctjavljena prepoved kajenja. To prepoved so izdala obé'R^üi državna in cerkvena oblastva. Cerkvena oblastva so za prepoved navedla več verskih razlogov. Kajenje tobaka je bilo proglašeno za zlo, iker ljudstvo trati denar za tobak, mesto da bi kupovalo kruh; dalje zato, ker je kajenje oviralo delavca na delu in ker je bilo vzrok mnogim težavam. Glavni vzrok pa je bil ta, da so kadilci prinesli s seboj v cerkev duh po tobaku in s tem kvarili razpoloženje v cerkvi. Radi tega je bil 1. 1634 izdan ukaz, ki prepoveduje kajenje tobaka in prodajo tobačnih izdelkov. Za neposlušnost so bile prav občutne kazni. Krivcem so razrezati nos, poleg tega so jih javno pretepali na trgih. Veliko ljudi je bilo radi kajenja tobaka pregnanih v Sibirijo. Pregnani so bili tudi tovariši grškega metropolita Mir-re, ki so prispeli v Rusijo. Metropoli! Mirre, ki je sam kadil, je bil interniran v nekem samostanu. Ruski patriarh Nikon ga je hotel še hujše kaznovati. Kronika pripoveduje, da je končno ¿bežal iz samostana. Konjske dirke na morskem dnu. Ob izlivu Labe v Severno morje leži mirna ribiška vasica Duhnen, ki se s tem lahko ponaša, da vprizori vsako leto konjske dirke na morskem dnu. Prireditev se vrši v poznem poletju in jo obišče obilo gostov iz bližnjih in tudi daljnih krajev. Tisoči tujcev iz Bremena. Hamburga, Hanoverja in ostalo Sesterže pri Pragerskem. Pri nas so dne 30. maja zvečer neznani tatovi vlomili v klet posestnika Jožefa Korošec, po domače Pernat ter mu odnesli 20 litrov žganja, 32 litrov bučnega olja in okoli 100 litrov vina. Kakor se domneva, je bilo tatovom dobro znano, kje hrani omenjeni posestnik svoje stvari. Upamo, da se bo marljivim orožnikom iz Ptujske gore posrečilo, tatove izslediti in izročiti te dolgoprstneže roki pravici, da prejmejo zasluženo kazen. Da bomo brez skrbi spali, bi bilo dobro, da bi se po vaseh v poletnem času organizirala civilna nočna straža, drugače ne bo miru pred delamržneži. Fantje, poka: žite se, da ste bili vojaki, isto možje! Sv. Trije kralji v Slov. goricah. V torek dne 25. junija začnemo slovesno evharistično tri dnevnico kot pripravo na praznik božjega Srca; vodila jo bosta dva čč. oo kapucina iz Maribora. V torek in v petek bosta dve pridigi, v sredo in četrtek pa tri. V torek zvečer bo pridiga za žene, v sredo zvečer za može, v četrtek zvečer pa za mladino. V noči pred praznikom Srca Jezusovega bomo imeli ponočno če-ščenje sv. Rešnjega Telesa: od 9. ure zvečsr do 3. lii'P 2jutraj bodo molMi moški, od 3. do 5. ure pa ženske. Tridnevnico zaključimo pozni službi božji na praznik božjega Srca z veličastno procesijo sv. Rešnjega Telesa in s kipom božjega Srca. Sosednje župnije pridejo v procesijah k slovesnemu sklepu. Častilci in častilkei božjega Srca "iz Slovenskih goric, zlasti še tisti, ki ne morete na evharistični kon-ares v Ljubljano, na veselo svidenje v romarski cerkvi' Sv. Treh kraljev! Sv. Urban pri Ptuju. V nedeljo dne 2. junija se je odkril dn blagoslovil spomenik možem in mladeničem urbanske župnije, ki so padli v svetovni vojni. Že leta 1929 je takrat ustanovljeno Društvo bivših vojakov in invalidov vzelo na prvi seji v pretres, da se postavi primeren spomenik našim padlim. Sklenilo se je, da se postavi spomenik pred cerkvijo na prostoru, ki je 'jil last Hranilnice in posojilnice, katera je radevolje odstopila prostor. Leta 1930 je bit postavljen, pa razne zapreke od več ftrani so zabranile, da ni bil izgotovljen. Lansko leto pa se je kljub težki krizi zavzel tajnik hranilnice in posojilnice, da se spomenik doko ® ° O o - o .5, « C js 03 O» •o a o g a 3 CA O a • t> o v* C/5 g ■a K "Čudež! tega kurjega očesa 5 v 111 VCC ! Saltrat Rodell, ta kisikova kopelj, omehča kurja očesa tako, da jih lahko odstranite s korenino vred. Za vedno so prenehale vse bolečine in nevarnosti. Saltrat Rodell izloča kisik ter ustvarja mlečno kopelj, ki odstranjuje kurja očesa, zdravi oddrgnjena mesta ter odpravlja otekline v toliki meri, da lahko nosite obuvalo manjše številke. Saltrat Rodell se prodaja po neznatnih cenah v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. ' _ j» j*. Kose najboljše, garantirane kakovosti, brusne kamne, srpe in drugo orodje ter železnno, cement, špecerijo kupujte pri Jos Jagodic, Celje, Glavni trg 14, Gubčeva 2. 562 Motorno kolo BM, dobro ohranjeno, na prodaj. Marini, Tržaška te -ta, Maribor. 637 Mežiška dolina. Važno! Čitajte! Denar! Zaslužek! Za vsak kraj od Dravograda do Črne išče domača zavarovalnica zanesljive posredovalce za sklepanje ljudskih življenjskih zavarovanj. Pojasnila daje g, Oswald v Prevaljah. i 034 Vsi, ki potujete, ne pozabite na novi vozni red! Vozni red v lepi žepni izdaji stane samo z Din vpo pošti je poslati naprej D 2.50 v znamkah). Preprodajalci dobijo primeren popust. Naročila sprejema: TISKARNA SV. CIRILA, MARIDOR. Manufakturna in modna trgovina, industrija odej in perila Franc Dobovičnik, Celje, 222S naznanja ponovno znižanje cen vsemu manufakturnemu blagu. Zaupajte, da kupite tu najcenejše. Sveže blago, poštena mera, nizke cene — za to Vam jamči dober gles trgovine. 640 Noši favnosti I Vse, kar dobimo gotovine iz starih posojil, izplačujem'0 vlagateljem s starimi vlogami v enakih zneskih. Upamo, da se bodo te razmere kedaj zboljšale. Vse nove vloge imamo stalno razpoložljiv e. Vsak vlagatelj, ki na novo vlaga, la^ko dobi od nove vloge vsaki dan vso svoto nazaj. Teh vlog imamo preko 1,500.000 Din. Ves denar, pri nas naložen, je popolnoma varen. Naše naložbe pri 15 denarnih zavodih ne Uodo utrpele nikake škode, vsa naša posojila so zavarovana s hipotekami. Poleg tega imamo lastne milijonske rezerve, če bi tudi kaka izguba kje nastala, in konečno jamči za varnost vlog v znesku 55,000.000 Din 4675 članov s premoženjem okrog 500.000.000 Din. Z našimi hranilnimi knjižicami se ne trguje, vsak zahteva za nje celotno svoto. Ne nasedajte ljudem, ki se zastonj trudijo, da bi z lažmi omajali zaupanje javnosti napram našemu zavodu. Če tudi ne moremo sami v celoti kljubovati svetovni gospodarski in domači denarni krizi, vendar pa smo v moči kljubovati ji tako, da bodo naši vlagatelji obvarovani vsake škode. spodnteštafersha ljudska posojilnica v Mariboru. L Iraiitlnica Dra Cciireii: noribor v Sasfni novi palači m oglu Ponrillillca: CdSC nasproti pošle, pref lulnošfa-Ciosposhe-Slovenshe ailice. 2 fcrsfta hranilnica. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. Pozor, posestniki! Kose najboljše, vsak komad garantiran, znamka Amerikan slip in Alpi-na, zagorsko apno za špricanje, posebno lepo, trboveljski cement, gospodarsko in poljsko orodje ter vso železnino kup te po zmerni, zelo znižani ceni v staroznani železnini Andraschitz, Maribor, Koroška cesta. Točna in solidna postrežba. G35 Kmetice! Najboljše zamenjate bučno, sončno seme in repico v tovarni olja v Mariboru, Taborska 7. 825 Hranilne knjižice vseh hranilnic in bank ter vrednostne papirje prodate najbolje pri Bančno-kom. zavodu v Mariboru, Aleksandrova 40. Din 3.— znamk za odgovor. G27 I unij Kipe presv. Srca Jezusovega dobite po najugodnejši ceni v naših prodajalnah: velikost cm 17 20 25 30 BO 35 cena Din - 36— 44 — 56— 62 — 82— 94 — velikost cm 37 40 42 50 75_100 cena Din 102 — 120 — 115 — 250'— 400 — 1720 — 2150 — Srce Jezusovo z razpetimi rokami: velikost cm 22 25 30 40 cena Din 100'- 120-- 100:,- 280 — Kdor ne more kupiti kipa, si naj nabavi primerno lepo sliko. — Cene slikam i velikost cm 19X26 24X34 32X42* 39X51 47X63 54X73 cena Din 2-75 4-50 8- 13 — 20- 26- Vse nabožne predmete kupujte pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in Ptuju. Cirilova Knjigarno l!l!l!l!l!III]||l!!!llill!lll!l!l]l!lllliil|]|lillllllll!lll!lllllllllll!l!!l!!llililll!lll v Mariboru nudi vedno najnovejše knjige. Dr. Šanc: Stvoritelj svijeta, broš. Din 45.— Vilko Mazi: Govorne motnje s posebnim ozirom na ječanje, broš. D 26.— Ramovš: Karta slovenskih narečij v priročni izdaji, Din 32.— Drago Ulaga: Cravvl-prsno in hrbtno plavanje, Din 16.— P. Krizostom O. F. M.: . Evharistični cvetovi, otroške igrice Din 6.— Jug: Praktični čebelar, najnovejša izdaja, broš. Din 40.— G. J. Whyte-Meiville: Gladiatorji, zgodovinski roman iz leta 70 po Kristusu, Cirilova knjižnica, zvez. V., V., VIL, najnovejša izdaja, ki je pravkar izšla. I. del broš Din 12.—, II. del broš.. Din 12.—, III. del broš. Din 12.—. Vsi trije deli v platno vezani Din 50.—. [f^" Inserirafte! m\3 iegislrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači na oglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice Sprejema hranilne vloge in jih .-. .-. obreslnje najbolje. . .. Denarje pri nje) naložen po-polnoma varno. ••• Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hi§ nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim pre-v .•. mož eni cm v .*. Tiskar; Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnk Albin Hrovatin v Maribom. — Urednik: Januš Goleč, novinar y_ Mariboru, m Izdajatelj: Tiskarna sv, Cirila, preUstaVnlk": Franc llraslelj v Mariboru.