47 Arheo 37, 2020, 47–67 1.02 Pregledni znanstveni članek Primer preučevanja srednjeveških mot v Sloveniji: idejna rekonstrukcija in GIS študija Starega gradu Črešnjevec An Example of the Study of Motte-and-Bailey Castles in Slovenia: Conceptual Reconstruction and GIS Study of Stari grad Črešnjevec © Matic Zupan Narodni muzej Slovenije; matic.zupan@gmail.com Izvleček: V članku so na primeru mote Stari grad Črešnjevec predstavljeni nastanek in funkcije srednjeveških mot. V prvem delu avtor obravnava strukturne elemente mot in se osredotoči na metodologijo za idejno rekonstrukcijo Starega gradu Črešnjevec. V drugem delu so predstavljeni rezultati in interpretacije prostorskih analiz. Z uporabo lidarskih posnetkov, historičnih kart in GIS orodij avtor pokaže, da je imel Stari grad Črešnjevec pomembno vlogo pri nadzoru doline Ložnice in Bistrice, skozi katero je tekla srednjeveška trgovska pot. Prikazati želi enega od načinov preučevanja in razumevanja mot na Slovenskem ter s tem prispevati k njihovemu raziskovanju. Ključne besede: Stari grad Črešnjevec, mote, GIS, krajina, srednji vek Abstract: In this article, the development and functions of medieval motte-and-bailey castles are presented using the example of Stari grad Črešnjevec. In the first part, the author discusses buildings, defensive systems, and different types of motte-and-bailey castles and focuses on its conceptual reconstruction. The results and interpretations of GIS analyses are presented in the second part. Using Lidar images, historical maps, and various GIS tools, the author concludes that Stari grad Črešnjevec had an important role in controlling the Ložnica and Bistrica valleys, through which a medieval commercial road ran. With the example of Stari grad Črešnjevec, he attempts to present one of the approaches to study and better understand motte-and-bailey castles in Slovenia and contribute to their research. Keywords: Stari grad Črešnjevec, motte-and-bailey castles, GIS, landscape, middle ages Uvod Srednjeveška mota (ang. motte) je v osnovi zemljena utrdba z v celoti ali delno umetno nasuto kopo, praviloma okroglega tlorisa, ki ima na vrhu stolp ali stolpu podob- no zgradbo, poleg nje pa lahko še druge manjše stavbe. Obkroža jo eden ali več obrambnih jarkov in nasipov, zelo pogosto pa je dodatno zavarovana z leseno palisado. Poleg osrednjega dela ima mota lahko eno ali več pred- gradij (ang. bailey), ki so pogosto na enak način zavaro- vana območja pred kopo, namenjena različnim bivalnim in gospodarskim stavbam. Tako stolp kot druge stavbe na moti so bile sprva skoraj izključno zgrajene iz lesa. Moč- na lesena konstrukcija je bila lahko utrjena s kamnitimi temelji, medtem ko so bile stene največkrat izdelane iz lesenih brun ali pletenih vej, obdanih z ilovnatim ome- tom (Hinz 1981; Biermann 2007, 112–126; Biermann, Posselt 2016a, 28; Nowakowski 2017, 585–586). Zaradi različnih oblik, velikosti in načinov gradnje je tipološko razlikovanje mot in drugih sorodnih srednje- veških zemljenih utrdb problematično. Čeprav v temelj- ni študiji o motah Hermann Hinz (1981) terminološko ni ločeval med različnimi vrstami mot, v zadnjem času nekateri raziskovalci poskušajo uvesti jasnejšo termino- logijo in tipologijo (Kühtreiber, Reichhalter 2007; Bier- mann 2007; Nowakowski 2017). Ločimo med pravimi motami z umetnim nasutjem in tistimi, ki so nastale na naravnih ali delno preoblikovanih vzpetinah, pri čemer v nemško govorečih deželah uporabljajo različne izraze za posamezne oblike mot in sorodnih objektov (na primer Motte, Turmhügel, Burghügel, Türmhügelburg …). Med avstrijskimi raziskovalci se je uveljavila terminologija, ki ločuje med povsem umetno nasuto kopo (Motte) in delno preoblikovano naravno vzpetino (Hausberg), medtem ko britanski raziskovalci takšnih distinkcij ne vzpostavlja- jo. V slovensko kastelološko terminologijo je izraz mota vpeljal Ivan Stopar (1991), za druge sorodne zemljene utrdbe pa se uporabljajo opisni izrazi (Biermann 2007, 112–113; Hofer, Krenn, Blesl 2007, 252–259; Predovnik 2008, 377–378; Nowakowski 2017, 585). Srednjeveške mote so širom Evrope pustile močan pečat, saj so igrale pomembno vlogo pri širjenju fevdalnega sis- tema ter z njim povezanih družbenih, političnih in gospo- darskih sprememb. Fevdalizem pa ni vplival le na ljudi, temveč tudi na prostor okoli njih. V članku 1 se na primeru Starega gradu Črešnjevec naj- prej posvetimo strukturam in gradbenim elementom ter s pomočjo analogij zastavimo okvire za idejno rekonstruk- cijo Starega gradu Črešnjevec. Nato predstavimo rezul- tate in interpretacije GIS analiz, s katerimi poskušamo 1 Članek je povzetek magistrskega dela (Zupan 2018). 48 Primer preučevanja srednjeveških mot v Sloveniji razumeti moto v njenem širšem prostorskem kontekstu. Preučevanje srednjeveških mot in sorodnih zemljenih utrdb je področje, ki se v slovenski arheologiji še ni zares uveljavilo, zato je namen članka predstaviti primer, kako z zbiranjem precej omejene količine arheoloških in zgo- dovinskih podatkov ter s pomočjo GIS orodij čim bolje razumeti mote v Sloveniji in tako prispevati k njihovemu raziskovanju. Stanje raziskav Srednjeveške mote so razširjene po skoraj celotni Evropi in so že okoli 200 let deležne proučevanja različnih raz- iskovalcev, vendar so kljub temu razmeroma slabo razi- skane. Glavni razlog za to je njihova slaba ohranjenost. Mote, ki jih lahko pogosto prepoznamo le po nasutih ko- pah, jarkih in nasipih, so včasih pravo nasprotje zidanih srednjeveških gradov. Ker so tudi pisni in slikovni viri skromni, so bile dolgo deležne le arheoloških raziskav (Nowakowski 2017, 585). Nekaj temeljnih del o motah je nastalo v 20. stoletju (Armitage 1912; Hinz 1981), v zadnjih desetletjih pa so luč sveta ugledale tudi druge objave tujih (Liddiard 2002; Phillips 2005; Felgenhauer– Schmiedt, Csendes, Eibner 2007; Tkalčec 2008; 2017; Biermann, Posselt 2016a) in slovenskih raziskovalcev (Predovnik, Grosman 2007; Predovnik 2008). Med sle- dnjimi je bil Slavko Ciglenečki (1978) prvi, ki je v svojo objavo želel vključiti in tipološko razvrstiti vse do takrat znane srednjeveške zemljene utrdbe v Sloveniji, vendar je do pravega sistematičnega proučevanja prišlo šele mnogo kasneje (slika 1). V zadnjem času se predvsem ob pomoči lidarskih posnet- kov in napredka geofizikalnih raziskav stanje raziskano- sti mot izboljšuje (Grosman 1996; Biermann 2007; Feld 2007; Marshall 2007; Predovnik 2008; Biermann, Pos- selt 2016a; Nowakowski 2017). Slika 1. Mote in sorodni srednjeveški objekti z jarki in nasipi v Sloveniji (Predovnik, Grosman 2007, sl. 3). Figure 1. Motte-and-Bailey castles and similar medieval structures in Slovenia (Predovnik, Grosman 2007, Fig. 3). 49 Arheo 37, 2020, 47–67 Nastanek in razvoj srednjeveških mot Mote najdemo po večjem delu Evrope od poznega 10. do 15. stoletja in celo pozneje. Prve mote so se pojavile na območju severne Francije, kjer so bile sprva sedeži višjih plemičev, kasneje pa le še v lasti nižjega plemstva. Kma- lu so se začele širiti proti vzhodu, tako da lahko njihove ostanke najdemo po celotni srednji Evropi ter v večjem delu severne, zahodne in deloma vzhodne Evrope. Z na- stajanjem srednjeveških mot je povezan proces širjenja fevdalizma in z njim pridobivanja moči plemiškega sloja (Biermann, Posselt 2016a). Skupne značilnosti mot po Evropi kažejo na kontinuiran razvoj, pri čemer je posebej zanimiv časovni zamik nji- hovega pojavljanja: v zahodni kontinentalni Evropi, An- gliji in zahodni Nemčiji so mote nastajale od 11. do za- četka 13. stoletja; na Poljskem in v Nemčiji vzhodno od Labe so se začele pojavljati šele v 13. stoletju, v večjem številu pa so jih pričeli graditi šele v začetku 14. stoletja, ko so bile v zahodni Evropi v veliki meri že opuščene (Biermann, Posselt 2016a, 28). Večina srednjeveških mot v zahodni in srednji Evropi leži na nižinskih, pogosto močvirnatih območjih, vendar to nikakor ni pravilo, saj se predvsem na območju južne Nemčije, Avstrije in Moravske v velikem številu poja- vljajo na hribovitem ali celo gorskem terenu (enako velja tudi za Slovenijo). Teren je bil ključnega pomena pri gra- dnji utrdbe in določanju, kakšna investicija bo potrebna zanjo (Nowakowski 2017, 585). Mote so bile razmeroma poceni in hitro zgrajene utrdbe ter administrativni sedeži območja, ki ga je višje plem- stvo največkrat prepustilo v skrb ministerialom in na ta način širilo svoj vpliv (Biermann 2007, 128–129; Nowa- kowski 2017, 587–588). Gradnja mot je bila povezana tudi s kolonizacijo 13. in 14. stoletja v srednji Evropi, ko Slika 2. Topografska karta Črešnjevca in širše okolice (podlaga: splet 1). Figure 2. Topographic map of Črešnjevec and its surroundings (Map base: Web 1). 50 Primer preučevanja srednjeveških mot v Sloveniji je potekalo mnogo obsežnih del, kot sta deforestacija in gradnja novih vasi, ki so zahtevala številčno delovno silo. Ta je potrebovala vojaško zaščito, ki jo je lahko ponudil dobro oborožen plemiški sloj. Poleg tega so plemiške družine s tem pridobile na veljavi in utrjevale novo fev- dalno oblast nad starim prebivalstvom, kar je še posebej očitno na Britanskem otočju za časa normanskih osvajanj v drugi polovici 11. stoletja (Hinz 1981, 123–126). Mote so praviloma stale na strateških in izpostavljenih položajih, največkrat ob srednjeveških vaseh, od koder so lahko fevdalci nadzorovali okolico in vladali tamkaj- šnjim prebivalcem. Poleg tega so imele simbolno vlogo, saj so sporočale višji družbeni položaj plemičev nasproti nižjemu sloju kmetov (Biermann 2007, 128–129; Bier- mann, Posselt 2016b, 365–366). Vojaška vloga mot je v primerjavi s srednjeveškimi gra- dovi sicer manjša, vendar je njihova prednost v hitri iz- gradnji. Biermann in Posselt (2016a) sta s pomočjo zgo- dovinskih virov prišla do zaključka, da so na območju vzhodne Nemčije, kjer lahko najdemo več kot sto sre- dnjeveških mot, v obrambnem smislu služile predvsem Slika 3. Tloris Starega gradu Črešnjevec (Pahič 1983, 79). Figure 3. Structural layout of Stari grad Črešnjevec (Pahič 1983, 79). kot zaščita pred napadi okoliških plemičev in kot pribe- žališča za lokalne prebivalce. Številne arheološke razi- skave pričajo tudi o rezidenčni in gospodarski vlogi mot (Armitage 1912, 90–91; Hinz 1981, 45–48; Biermann 2007), vendar so objekti na osrednjih kopah in v pred- gradjih pogosto preslabo ohranjeni, da bi lahko takšne ugotovitve natančneje potrdili. Stari grad Črešnjevec – Geografske in topografske značilnosti Stari grad Črešnjevec leži jugozahodno od naselja Čre- šnjevec, le nekaj kilometrov jugovzhodno od Slovenske Bistrice, na robu slemenastega odrastka, ki proti zahodu in jugozahodu strmo prehaja v močvirnato dolino, med- tem ko se na vzhodni strani priključuje glavnemu sle- menu (slika 2). Za območje najdišča sta v rabi ledinski imeni Stari grad in Presek, vendar je v literaturi pogosto omenjeno tudi kot Črešnjevec (Pahič 1950, 171; Stopar 1991, 14; Balažič 1995, 21; Jakič 1997, 79). Bližnje naselje Črešnjevec, po katerem je mota dobila ime, leži na hrbtu gričevnatega slemena, ki se spušča vse od Pohorja v jugovzhodni smeri in pri Črešnjevcu doseže okoli 300 metrov nadmorske višine, nato pa se razčle- njeno in polagoma dviguje proti Ptujski gori na vzhodu. V neposredni okolici je tudi več ravninskih in zamo- čvirjenih predelov. Vzhodno od Črešnjevca je položno območje doline reke Devine, ki se nadaljuje v Dravsko polje, na zahodni strani pa se razteza dolina Ložnice in Bistrice, ki se postopoma zoži proti jugu. Mota in njena struktura Osrednji del mote je 2,2 m nad okoliško površino dvi- gnjena oglata kopa velikosti približno 20 x 12 m (slika 3). Z vseh strani jo obkroža okoli 1,5 m širok (merjeno pri dnu) in 2 m globok notranji jarek, ki je najbolje ohra- njen na vzhodni in zahodni strani. Pred notranjim jarkom se dviga nasip iz ilovnate zemljine, ki je bila pridobljena z izkopom notranjega jarka. Nasip je na vzhodni in južni strani dobro ohranjen do višine 2,5 m (merjeno od dna jarka), medtem ko je na severozahodni in predvsem jugo- zahodni strani, kjer se za nekaj metrov prekine, ohranjen precej slabše (Pahič 1950, 171–172). 51 Arheo 37, 2020, 47–67 Teren se pred nasipom nadaljuje v različnih oblikah, in sicer se proti zahodu in severozahodu kot polica odpira proti dolini, na jugozahodni strani pa se strmo spušča v močvirnato dolino. Jugovzhodna stran se v dolino spu- šča po terasastem pobočju, za katero Pahič sklepa, da je bilo pri prvi terasi umetno spremenjeno. Povsem drugač- na je severovzhodna stran, kjer se teren proti severu ne- kaj časa položno nadaljuje po slemenu, nato pa se proti Črešnjevcu začne dvigati. Na severovzhodu je bil dostop do mote tudi najlažji, zato je bila tod dodatno utrjena s predgradjem v velikosti okoli 20 x 35 m. Proti zahodu se predgradje z vmesno polico strmo spušča proti dolini, z drugih strani pa ga obkroža dodaten zunanji jarek. Na severnem robu se na notranji strani dviga še en nasip, ki se na severozahodni strani izklini med jarkom in str- mim pobočjem, v nasprotno smer pa se zniža na višino tal predgradja. Pahič predvideva, da je ta nasip prvotno potekal po vsem robu predgradja in se na južni strani pri- ključil notranjemu nasipu, ki obdaja kopo (Pahič 1950, 172–173). Na zunanjem robu predgradja poteka 1,5 m širok in prav toliko globok zunanji jarek, ki proti jugovzhodu postaja vse ožji in plitvejši. Najbolje je ohranjen na severnem delu, kjer je na zunanji strani jarka viden še tretji nasip, očitno zgrajen za dodatno zaščito dostopa na moto. Ohra- njen je le v dolžini 30 m in je presekan z gozdno potjo, ki je delno zasula tudi jarek pred njim. Slednji je prekinjen in zasut tudi z odsekom gozdne poti, ki poteka proti jugu in se konča sredi predgradja (Pahič 1950, 173). Poleg zgoraj naštetih uničenj je na severozahodni strani v osrednjo kopo vsekana manjša terasa, ki bi lahko bila rezultat domnevnega odvoza kamenja z mote za gradnjo cerkve sv. Mihaela v Črešnjevcu (Pahič 1950, 171). Do- bro viden je tudi 8 m dolg in 1–2 m globok, v jugovzho- dno stranico kope vsekan rov, ki je bil kasneje zaradi divjega kopa dodatno poglobljen. Izkopani material je bil nasut v tamkajšnji del notranjega jarka, ki pa je bil ob kopanju rova nekoliko razširjen oziroma uničen (Pahič 1950, 171–172). Arheološke raziskave Prva načrtna dela so potekala v letih 1887 in 1893, ko so po besedah domačinov očividcev neznani raziskovalci iz Celja v jugovzhodno stran kope izkopali prej omenjen 8 m dolg rov. Schmidu in Pahiču rezultati teh izkopavanj niso bili znani, saj niso bili nikoli objavljeni. Profil izko- panega rova je pozneje pokazal, da je kopa sestavljena iz rahle ilovice, po njenem površju pa so razsuti fragmenti lončenine, ki jo Pahič opredeljuje kot slovansko, in ilov- nat omet. Globlje v ilovici je bila odkrita tudi manjša ne- oblikovana marmornata plošča. Konec rova je bil zaradi divjega kopa naknadno poglobljen do globine 2 m, ko so domačini na moti iskali skrit zaklad (Pahič 1950, 173). Prve objavljene arheološke raziskave je leta 1913 v obli- ki poskusnih izkopov opravil W. Schmid. Na severoza- hodnem delu kope je 0,5 m pod površjem naletel na 15 cm debelo rdečo ožgano ilovnato plast v velikosti 75 x 50 cm, ki jo je interpretiral kot ostanek ognjišča. V njej so bili odkriti ostanki smrekovega oglja. Na zahodni strani kope je naletel na večje ostanke deloma ožganega ilov- natega ometa, medtem ko kulturnih plasti na območju predgradja ni zaznal (Schmid 1915, 271–272). Med izkopanim materialom, katerega točne lokacije niso znane, so bile črepinje deloma prostoročno, deloma na lončarskem vretenu izdelanega posodja, večinoma s širo- kim dnom, razširjenim trupom in navzven oblikovanim ustjem ter »polkrožnim« okrasom. Poleg lončenine je bilo odkritih nekaj prodnikov s sledovi uporabe, železen žebelj in polovica modrozelene rebraste emajlne jagode (Schmid 1915, 272–273; Pahič 1950, 173). Leta 1920 je bil na predelu kope, kjer je Schmid naredil poskusni izkop, tik pod površjem odkrit 64 x 55 x 32 cm velik kvader iz debelozrnatega pohorskega marmorja, ki je bil na eni strani valovito izklesan. Enake kvadre je Pa- hič opazil v stenah cerkve sv. Mihaela v Črešnjevcu, kar bi lahko sovpadalo z ustnim izročilom domačinov, da je bilo v srednjem veku kamenje za gradnjo dotlej še lese- ne cerkve pripeljano prav s Starega gradu. Zaradi velike količine marmornatega materiala ta po vsej verjetnosti ni mogel biti v celoti prinesen z območja mote, vendar je kljub temu mogoče sklepati, da so nekoč na Starem gradu stale kamnite oziroma s kamnitimi temelji utrjene stavbe (Pahič 1950, 174). Tik pod površjem so bili po skoraj celotni kopi odkriti tudi ostanki ilovnatega ometa, ki je po Pahičevih besedah (1950) pripadal leseni stavbi iz brun in pletenih vej. V profilu jame sredi kope je opazil lomljeno kamenje manj- ših velikosti, ki bi lahko predstavljalo tlak ali temelje zidov, ter sledove dveh domnevnih ognjišč. Fragmenti 52 Primer preučevanja srednjeveških mot v Sloveniji lončenine so bili sorodni tistim, ki jih je sedem let pred tem izkopal Schmid (Pahič 1950, 174). Naslednja arheološka izkopavanja so pod Pahičevim vodstvom potekala leta 1949, ko so na severovzhodnem delu predgradja odkrili ostanke stavbe z ilovnatim ome- tom, sledi ognjišča in kamnite temelje severne stene. Na podlagi fragmentov posodja znotraj stavbe je bila ta da- tirana v srednji vek in naj bi bila sočasna stavbi na kopi (Pahič 1950, 174). Zadnje arheološke raziskave so potekale v letih 2009 in 2016 pod vodstvom Branka Mušiča (Basar, Kefelja 2016; Mušič 2018), ko so na območju mote opravljali geofizikalne meritve. Pri prvih so z magnetno metodo raziskali večji del kope ter predgradja z jarki in nasipi. Rezultati meritev so pokazali, da je na območju kope in stavbe v predgradju mnogo anomalij, pri katerih gre za žgano glino ali ilovico, ostanke železa ter druge materiale z visoko magnetno susceptibilnostjo (slika 4). Na seve- rozahodnem delu predgradja so se na pobočju pokazale anomalije, pri katerih gre najverjetneje za obrtniške peči in morebiten polkrožni objekt (Basar, Kefelja 2016, 6–7; Mušič 2018). Slika 4. Rezultati meritev z magnetno metodo na Starem gradu Črešnjevec iz leta 2009 (avtor: B. Mušič, 2018). Figure 4. Results of magnetic method at Stari grad Črešnjevec from 2009 (Author: B. Mušič, 2018). Za druge geofizikalne raziskave, ki so potekale znotraj enake meritvene mreže kot leta 2009, le da so obsegale samo večji del kope ter del jarka in nasipa, so uporabili nizkofrekvenčno elektromagnetno metodo z instrumen- tom CMD – Mini Explorer. Rezultati meritev so pokazali visoko prevoden obris jarka, iz katerega je bil odmetan material na notranjo in zunanjo stran, ki se kaže kot nizko prevodno nasutje. Še enkrat so bile potrjene magnetno susceptibilne anomalije na vrhu mote, zaznane že v raz- iskavah leta 2009, pri tem pa se je izkazalo, da so ne- katere tudi dobro prevodne (slika 5). V tem primeru gre najverjetneje za ostanke žgane gline in ilovnatega ometa, v poštev pa pridejo tudi žgani ostanki lesa in peči (Basar, Kefelja 2016, 7–15). Zgodovinski podatki O obstoju srednjeveške mote v Črešnjevcu v pisnih virih nimamo neposrednih dokazov, vendar jo lahko zagotovo povežemo z omembami plemičev s Črešnjevca, takrat znanega v različnih oblikah imena Kerschbach. V listini iz leta 1164 je kot priča ob odstopu nekaterih posesti štajerskega mejnega grofa Otokarja šentpavel- skemu samostanu omenjen Friderico de Kersbach (Kos 1915a, 237). Kasneje se prav tako med pričami v listini iz leta 1213, ko je Ortolf s Planine svoji soprogi Gerber- gi podelil grad Podsreda, omenja H. de Chirsdorf (Kos 1915b, 112–113), leta 1263 pa še dominus Guntherus de Cherspach v spremstvu Friderika Ptujskega ob ustanovi- tvi samostana v Studenicah (Pirchegger 1944, št. 78/79, 7). Zadnja omemba Črešnjevskih je iz leta 1337, ko so bratje Ditmar, Hoholt in Eberhard s Črešnjevca omenjeni v zvezi s prodajo nekega zemljiškega imetja. V 14. sto- letju in pozneje se na nekaj mestih omenja tudi vas Ker- schbach, vendar ne v povezavi s Črešnjevskimi vitezi ali moto, temveč s posestmi ob vasi Črešnjevec (Pirchegger 1962, 136; Stopar 1991, 14). Podrobnejših podatkov o tem, od kod rod črešnjevskih vitezov izvira in kdaj je izumrl ter kako je bila njegova utrdba zgrajena in uničena, žal nimamo. Skoraj zagotovo lahko trdimo, da je pripadal ministerialnemu plemstvu, ki je imelo očitno svojo posest v Črešnjevcu najkasneje v drugi polovici 12. stoletja. Vemo sicer, da so se plemiški rodovi poimenovali po svojih gradovih ali drugih utrd- bah (Štih, Simoniti, Vodopivec 2009, 149–150), kjer so imeli administrativni sedež, vendar bi bila za natančnejše 53 Arheo 37, 2020, 47–67 Slika 5. Rezultati geofizikalnih meritev z nizkofrekvenčno elektromagnetno metodo (CMD–Mini Explorer) na Starem gradu Črešnjevec. Pridobljenih je bilo 12 nizov podatkov, od tega 6 prikazov vsebuje rezultate Hi–depth (meritve na globinah 60, 120 in 180 cm) in 6 Lo–depth (meritve na globinah 30, 60 in 90 cm) konfiguracije tuljav (avtor: P . Basar, 2016). Figure 5. Results of geophysical measurements with low-frequency electromagnetic method (CMD-Mini Explorer) at Stari grad Črešnjevec. Twelve sets of data were acquired, six of them show the results of Hi-depth (measurements at 60, 120 and 180 cm in depth) and six of them the results of Low-depth (measurements at 30, 60 and 90 cm in depth) configuration (Author: P. Basar, 2016). datiranje nastanka in propada Starega gradu Črešnjevec potrebna arheološka izkopavanja. V tem trenutku je mo- goče reči, da je vas na tem območju obstajala že najka- sneje v 12. stoletju ter da je omemba Črešnjevskih leta 1164 terminus ante quem tako za obstoj njihove rodbine kot administrativnega sedeža na Starem gradu. Idejna rekonstrukcija srednjeveške mote Namen idejne rekonstrukcije Starega gradu Črešnjevec je podati potencialne okvire za njegov videz. Žal z njo ne moremo odgovoriti na vprašanje, kakšna je bila mota za časa svojega obstoja, lahko pa na podlagi zbranih podat- kov prikažemo, kako bi bili potencialno videti nekateri njeni ključni elementi. Najprej je bil potreben natančen pregled obstoječih tlo- risov Starega gradu, ki smo jih nato primerjali s teren- skim ogledom današnjega stanja arheološkega najdišča, z rezultati geofizikalnih raziskav in lidarskimi posnetki. Zbrane podatke smo nato s pomočjo tujih analogij ze- mljenih utrdb interpretirali in poskušali povezati v skupni kontekst. V nadaljevanju bomo predstavili le glavni me- todološki del in rezultate. 2 V prejšnjem stoletju so bili izdelani trije tlorisni načrti najdišča Stari grad Črešnjevec (Schmid 1915, 272; Pahič 1950, pril. 1; isti 1983, 79). Vsi se med seboj razmeroma dobro ujemajo, vendar se je zadnji Pahičev tloris izkazal kot najnatančnejši prikaz realnega stanja, saj ima vrisane vse strukturne elemente mote in sodobne gozdne poti ter se odlično ujema z lidarskim posnetkom in rezultati geo- fizikalnih raziskav. Te so prinesle veliko novih informacij in kažejo zelo zanimivo sliko najdišča, ki sproža veliko vprašanj o obstoju in funkciji objektov ter celotnem ob- močju predgradja. Na osrednji kopi so meritve magnetne susceptibilnosti pokazale močne anomalije, ki v sredini tvorijo kvadratno 2 Podrobneje v Zupan 2018, 19–46. 54 Primer preučevanja srednjeveških mot v Sloveniji strukturo velikosti okoli 12 × 12 m, znotraj te pa je mo- goče prepoznati še eno v velikosti 7 × 7 m. Zanimive so tudi šibke anomalije, ki prekinjeno potekajo po severnem in vzhodnem robu kope. Glede na značilnosti izmerjenih magnetnih anomalij gre pri vseh najverjetneje za ostanke žgane gline, ilovice in lesa, nekatere manjše anomalije pa so gotovo ostanki železa (Mušič 2018). Na območju kope so bile opravljene tudi geofizikalne raziskave z nizkofrekvenčno elektromagnetno metodo s pomočjo instrumenta CMD – Mini Explorer, ki so po- trdile prej omenjene magnetne anomalije in dodale re- zultate električne prevodnosti. Ti so pokazali jasno viden vzhodni del jarka ob kopi in dobro prevodne anomalije v sredini, kjer so tudi magnetno susceptibilni materiali. Tik pod površjem je material najbolj prevoden, kar bi spet lahko kazalo na prej omenjene plasti žgane gline, ilovice in lesa, medtem ko globlje in v okolici objekta ni posebej opaznih anomalij (slika 5). Kvadratni objekt v sredini kope ne vsebuje kamnitih temeljev, saj bi se ti pokazali kot električno zelo nizko prevodni, a na kopi ta- kšne spremembe električne prevodnosti ni mogoče opa- ziti, saj se na nekaterih mestih prevodnost zmanjšuje le postopoma (Basar, Kefelja 2016, 9–13). Rezultati geofi- zikalnih raziskav se tako v veliki meri ujemajo z arheolo- škimi podatki Schmida in Pahiča, ki sta na območju kope odkrila precejšnjo količino žganega materiala. Z izjemo marmornega kvadra in manjših kamnitih lomljencev v profilu divjega kopa izkopavalca ne omenjata kamnitih temeljev ali drugih kamnitih ostankov na območju kope. O njihovem obstoju se je spraševal že Pahič, saj naj bi po ustnem izročilu domačinov iz Črešnjevca kamenje s Sta- rega gradu uporabili za gradnjo cerkve sv. Mihaela. Tudi če predpostavimo, da je izročilo verodostojno, bi priča- kovali, da je takšen obsežen gradbeni poseg pustil vidne sledi, o katerih pa zaenkrat nimamo nikakršnih podatkov. Na tem mestu bi brez nadaljnjih arheoloških izkopavanj izredno težko podali interpretacijo o videzu Starega gra- du Črešnjevec, zato je bilo ključnega pomena iskanje analogij med tujimi srednjeveškimi motami, predvsem na območju Avstrije in Nemčije, kjer je zaradi zgodovinske- ga razvoja, geografske bližine in podobnosti v topografiji pričakovati največ sorodnih najdišč. Da bi bilo delo čim bolj natančno, smo strukturne elemente mot preučevali in primerjali posamezno. V osnovi smo jih razdelili na osrednjo kopo in predgradje, zatem pa posebej obravna- vali njihovo oblikovanost, obrambne elemente (jarki, na- sipi in palisade) in zgradbe (stolpi, gospodarski objekti, mostovi ipd.) (Hinz 1981, 17–22; Gutjahr, Tiefengraber 2003; Biermann 2007; Biermann et al. 2007; Felgenhau- er–Schmiedt 2007; Hašek, Unger 2007; Hofer, Krenn, Blesl 2007; Predovnik, Grosman 2007; Biermann, Pos- selt 2016a; 2016b). Pri iskanju analogij se je bilo nujno ozreti tudi na pisne in slikovne vire. Iz njih lahko pridobimo številne, pogosto zelo podrobne informacije o strukturni zasnovi in vide- zu srednjeveških mot in sorodnih zemljenih utrdb v času njihovega obstoja (Armitage 1912, 88–93; Hinz 1981, 35–46). Predvsem pisni viri nam ponujajo vpogled v pre- senetljivo razkošen življenjski slog in bogato opremlje- nost prostorov, kljub temu, da to gotovo ni veljalo za vse srednjeveške mote, ker so se razlikovale po funkciji in količini sredstev, ki so jih namenili za gradnjo. O nekate- rih objektih, ki jih omenjajo zapisi, kot so leseni mostovi in kapele, ter notranjih elementih, kot je peč za gretje, pričajo tudi arheološke najdbe (Hinz 1981, 33–43). Z vsemi zbranimi podatki lahko na tem mestu končno podamo eno od možnih interpretacij strukture Starega gradu Črešnjevec. Začnimo pri osrednji kopi, kjer imamo glavne podatke iz geofizikalnih raziskav. Večja magne- tna anomalija velikosti 12 × 12 m bi lahko bila po obliki in velikosti lesena palisada, ki je obkrožala lesen stolp, katerega ostanke je mogoče zaznati kot manjšo 7 ×7 m veliko magnetno anomalijo sredi kope. V prid takšni do- mnevi prav tako govori večja količina ožganega ilovna- tega ometa, morda tudi tlaka, ki ju omenja Pahič in bi lahko pripadala ravno stolpu. Še nekoliko težje opredelji- ve so šibke magnetne anomalije ob robovih kope, vendar bi morda lahko bile druga vrsta lesene palisade ali ogra- je, kar včasih opazimo pri tujih srednjeveških zemljenih utrdbah (Biermann 2007; Biermann, Posselt 2016b, sl. 4). Številna vprašanja odpirajo tudi rezultati arheoloških raziskav na območju predgradja. Schmid poroča, da med poskusnimi izkopi ni našel nobenih kulturnih pla- sti, medtem ko je Pahič na vzhodnem delu predgrad- ja odkril ostanke stavbe, ki so vključevali žgan ilovnat omet, ognjišče, kamnito podlago enega od zidov stavbe in srednjeveško keramiko. Ta stavba je bila zaznana tudi z magnetno metodo, ki je pokazala, da gre za pravokoten objekt v velikosti 7 × 6 m (slika 4). Material z visoko magnetno susceptibilnostjo je predvsem na vzhodni stra- ni stavbe, nekaj pa ga je raztresenega še preko bližnjega 55 Arheo 37, 2020, 47–67 jarka in nasipa (Mušič 2018), kar bi potencialno lahko bili tudi ostanki požgane lesene palisade. Omeniti moramo še severozahodno pobočje ob pred- gradju, kjer se kažejo močne magnetne anomalije, ki so glede na obliko, lokacijo in koncentracije zelo verjetno ostanki peči za metalurško, lončarsko ali drugo obrt (Mu- šič 2018). Obrtniške dejavnosti v predgradjih mot so bile dokaj pogoste, kar opazimo na primerih iz tujine (Hinz 1981, 45–48; Nowakowski 2017, 585). Ob tem velja pri- pomniti, da glede na odsotnost kakršnihkoli najdb žlindre na območju Starega gradu Črešnjevec najverjetneje ni šlo za metalurške peči. Omenjene magnetne anomalije se nadaljujejo proti zahodu in tvorijo nekakšno polkrožno linijo, ki bi lahko nakazovala obstoj še ene stavbe ali dru- ge konstrukcije, ki bi ležala na nekoliko bolj uravnanem delu severozahodnega pobočja (Mušič 2018). Če se ozremo še na lidarske posnetke, lahko vidimo, da se prepoznani strukturni elementi odlično ujemajo s Pa- hičevim tlorisom, iz njih pa lahko izluščimo tudi veliko novih informacij. Tako na topografski kot lidarski karti vidimo, da je dostop do predgradja najlažji s severovzho- da, kjer se sleme položno nadaljuje proti severu, nato se teren polagoma dviga v smeri proti vasi Črešnjevec, v nasprotno smer pa pada proti dolini. Sklepamo, da je na severovzhodni strani predgradja bržkone iskati tudi vhod v moto. Tega žal ni mogoče natančneje locirati niti s pomočjo opravljenih geofizikalnih raziskav (slika 4), zato bi lahko na to vprašanje odgovorila le arheološka izkopavanja. Severno od Starega gradu danes poteka cesta Slovenska Bistrica–Lokanja vas–Črešnjevec, ki je glavna cesta pre- ko slemena. Kako daleč v čas sega trasa te ceste, ne mo- Slika 6. Območje okoli Starega gradu Črešnjevec s prikazanimi linijami ugreznjenih poti, ki se proti severu in jugu odcepijo od glavne ceste preko slemena (podlaga: splet 2). Figure 6. Area around Stari grad Črešnjevec with outlined holloways, which detach from the main road, that goes across the ridge, towards north and south (Map base: Web 2). 56 Primer preučevanja srednjeveških mot v Sloveniji Slika 7. Grajena rekonstrukcija mote Lütjenburg. Na kopi stoji lesen stolp, ki ga obdaja palisada, vse skupaj pa obkroža poplavljen jarek. V predgradju, ki je s kopo povezano preko mostu, so postavljene kovačija, kapela ter bivalne in druge stavbe, ki jih varujejo lesena pletena ograja, nasip in zunanji jarek (Splet 3). Figure 7. Built reconstruction of Motte-and-Bailey castle Lütjenburg. The wooden tower on the motte is surrounded with a palisade, which is further encircled by a flooded ditch. The bailey, which is connected to the motte via bridge, includes a smithy, chapel, residential and other buildings and is protected by a wicker wooden fence, mound and a ditch (Web 3). remo reči, vendar o njeni dolgotrajni rabi pričajo zgodo- vinske karte (slika 9) in ugreznjene poti, dobro vidne na lidarskih posnetkih (slika 6). Ugreznjenim potem lahko sledimo skoraj do same mote. Tam poteka tudi današnja gozdna pot, ki seka zunanji jarek in nasip ter je prav tako vidna na lidarskem posnetku in Pahičevem tlorisu. Posebej zanimivo je tudi terasasto pobočje na južnem delu mote (slika 6), ki je vidno tako na lidarskem po- snetku kot na terenu, omenja pa ga že Pahič (1950, 172). Njegova oblika nakazuje, da gre za dve domnevno ume- tno izdelani terasi, pri čemer težko govorimo o obramb- ni funkciji teras, saj je teren na tej strani slemena strm in zato dostopnost do mote že naravno močno otežena. Morda gre za srednjeveško ureditev neposredne okolice mote, ki je služila kot obdelovalna površina, sadovnjak ali vrt. Te pogosto vidimo v sklopu grajskih objektov (Bayard 1985, 5–16; Larkin 2008, 228–241). Z vsemi zbranimi podatki lahko sedaj zastavimo okvi- re za vizualizacijo Starega gradu Črešnjevec. Do danes je bilo na papirju, v obliki digitalnega 3D modela ali prave stoječe zgradbe, izdelanih kar nekaj rekonstruk- cij srednjeveških zemljenih utrdb. Ena od teh je mota Lütjenburg na severu Nemčije (slika 7), ki je bila glede na arheološke ostanke po strukturi in videzu morda soro- dna Staremu gradu Črešnjevec. Še posebno bi izpostavili površino stolpa (6 × 6 m) in premer lesene palisade (12 57 Arheo 37, 2020, 47–67 Slika 8. Idejna skica Starega gradu Črešnjevec; prerez v smeri jugozahod–severovzhod. Figure 8. Conceptual sketch of Stari grad Črešnjevec; cross section from southwest to northeast. m) na moti Lütjenburg, ki sovpadata z našimi ocenami objektov na Starem gradu. Zanimiv podatek je tudi re- konstruirana višina stolpa nemške mote, ki znaša okoli 15 m, opazovalec pa lahko stoji na približno 10 m višine, kar ustreza rezultatom analiz vidnosti za Stari grad Čre- šnjevec, ki jih bomo predstavili v nadaljevanju. Mota in njena širša okolica – GIS analize Z naborom GIS orodij smo na delovnem območju opra- vili različne prostorske analize, ki so bile izdelane na podlagi topografskih in historičnih kart ter digitalnega modela reliefa (DMR). Kombinacija različnih podlag in DMR vizualizacij (na primer multi hillshade in sky view factor) se je izkazala za izjemno izpoveden način pre- učevanja srednjeveških mot. Velik poudarek je bil tudi na analizah vidnosti, s pomočjo katerih smo opazovali odnose med posameznimi značilnostmi v prostoru. Za potrebe članka bomo v nadaljevanju predstavili le tiste rezultate in interpretacije GIS analiz, ki se neposredno tičejo Starega gradu Črešnjevec. 3 Površina delovnega (preučevanega) območja je znašala okoli 64 km 2 (8 × 8 km). Določena je bila predvsem na podlagi njegove topografije, kjer je bil Stari grad središč- na točka. Tako smo v območje zajeli Slovensko Bistrico z okolico, zahodne obronke Dravskega polja ter dolino Ložnice in Bistrice. Pri zamejitvi območja smo upošte- vali tudi časovno omejitev našega dela in procesno moč računalniške opreme, ki smo jo uporabljali. Na podlagi GIS analiz smo želeli odgovoriti predvsem na dve vprašanji, ki smo si ju zastavili že v začetnih kora- kih dela. Prvo se navezuje na dolino Ložnice in Bistrice, ki bi bila potencialno glavno območje nadzora s Starega gradu Črešnjevec, medtem ko se pri drugem sprašujemo o odnosu mote z bližnjo vasjo Črešnjevec. Historične karte Pri pregledu historičnih kart 4 so nas v glavnem zani- male cestne povezave v dolini Ložnice in Bistrice. Sre- dnjeveška mota ali njeni ostanki namreč niso označeni na nobeni od njih. Za rimski čas imamo veliko arheo- loških podatkov o poteku pomembne prometnice skozi Slovensko Bistrico (Pahič 1978, 129–132; Pahič 1983b, 55–57), prav nasprotno pa velja za dolino Ložnice in Bi- strice. Sklepamo lahko, da je šlo za manjše poti ob robu močvirnate doline. Podobne razmere kažeta Jožefinska vojaška karta in franciscejski kataster, kjer ceste potekajo po vznožjih slemen. Takšne povezave, ki so tekle v sme- ri sever–jug, so očitno omogočale premikanje po manj zamočvirjenih delih doline. Šele na severnem in južnem delu, kjer je bil teren najverjetneje bolj suh, so ceste pote- kale v smeri vzhod–zahod. Podobno mrežo komunikacij si lahko predstavljamo za srednjeveško obdobje, vedno pa moramo imeti v mislih tudi druge dejavnike, kot so letni časi in vreme, ki so omogočali oziroma preprečevali uporabo manjših poti preko doline in jih danes ne more- mo prepoznati. 4 Za najuporabnejši sta se izkazali jožefinska vojaška karta in franci- scejski kataster, čeprav smo preučili tudi druge. 3 Več o GIS analizah v Zupan 2018, 67–82. 58 Primer preučevanja srednjeveških mot v Sloveniji Slika 9. Jožefinska vojaška karta s cesto, ki od Slovenske Bistrice na severu poteka preko zahodnega roba doline Ložnice in Bistrice do njenih južnih delov, kjer se združi z dolino Dravinje (podlaga: splet 4). Figure 9. Military survey map with the road, that goes from Slovenska Bistrica in the north, through western slopes of Ložnica and Bistrica valley to its southern parts, where it is connected with Dravinja valley (Map base: Web 4). Lidarski posnetki Precej drugačen vpogled v komunikacijo v prostoru nam dajo lidarski posnetki (Mlekuž 2011), ki v obliki ugre- znjenih poti 5 kažejo, da je del cestnih povezav potekal (in še danes poteka) po višjih predelih krajine preko sle- men (slika 10). Zdi se, da so bile del perifernega območja ter namenjene komunikaciji med sosednjimi dolinami in hitrejši poti od enega do drugega naselja (Zupan 2018, 72–75). Koliko takšnih poti je bilo v preteklih obdobjih v uporabi, je vprašljivo, saj nam je na voljo le omejena ko- ličina podatkov. Potek ugreznjenih poti se dobro ujema s potekom cest na historičnih kartah, prav tako pa lahko sklepamo, da je bil del teh poti v uporabi v času obstoja 5 O ugreznjenih poteh v Mlekuž 2011; 2013. Starega gradu Črešnjevec. Za nekatera današnja okoliška naselja 6 vemo, da so bila v srednjem veku farne vasi, pri čemer ugreznjene poti na lidarskih posnetkih morda ka- žejo ostanke lokalnih poti, ki so te vasi povezovale preko slemen. Manjše poti se nato ob robovih dolin priključijo večjim, te pa so usmerjene proti glavnim tranzitnim ce- stam in ločujejo osrednji promet od perifernega. Za čas visokega in poznega srednjega veka vemo, da je bila v okolici Črešnjevca poleg glavne prometnice Ptuj–Slo- venska Bistrica–Celje v uporabi še južna cesta, ki je Ptuj in Celje povezovala po dolini Dravinje mimo Zbelovega (Kosi 1998, 198). 6 Laporje, Studenice, Zgornje Poljčane, Spodnja Polskava in druga naselja; glej Zupan 2018, 74. 59 Arheo 37, 2020, 47–67 Slika 10. Lidarski posnetek z vrisanimi ugreznjenimi potmi (podlaga: splet 2). Figure 10. Lidar photo with outlined holloways (Map base: Web 2). Slika 11. Vidnost s Starega gradu Črešnjevec na različnih višinah opazovanja (bela – vidno na vseh višinah, svetlo siva – vidno na višini 10 in 15 m, siva – vidno na višini 15 m, temno siva – ni vidno na nobeni višini) (podlaga: splet 2). Figure 11. Results of viewshed analysis when observing the area from Stari grad Črešnjevec at different heights (white – visible from all heights, light grey – visible from 10 and 15m height, grey – visible from 15 m height, dark grey – not visible from any of the heights) (Map base: Web 2). 60 Primer preučevanja srednjeveških mot v Sloveniji Slika 12. Potek dveh možnih tras srednjeveške ceste skozi dolino Ložnice in Bistrice (podlaga: splet 1). Figure 12. Paths of two possible routes of medieval roads through Ložnica and Bistrica valley (Map base: Web 1). Analize vidnosti Med GIS analize smo vključili tudi analize vidnosti, ki lahko v prostorskih študijah močno prispevajo k razu- mevanju samega prostora (Wheatley 1995; isti 2000; Gaffney, Stančič 1991; Štular 2009, 161–170), vendar moramo biti pozorni pri interpretiranju rezultatov, saj te- meljijo na analizah sedanje in ne pretekle krajine. Pri analizah vidnosti smo uporabljali konstantni višini 1,6 m za opazovalca (višina oči) in 1,7 m za višino tarče (višina osebe). Obe sta približek višine posameznika v srednjem veku (Galofré-Vilà, Hinde, Guntupalli 2017), poleg tega pa nam takšna višina tarče odstrani večino šuma, ki ga dobimo pri takšnih analizah. Radiji opazova- nja so segali od 3 do 5 km. Najprej nas je zanimala vidnost z lokacije Starega gra- du Črešnjevec, ki bi dopolnila topografska opažanja o strateškem položaju mote. Natančneje sta nas zanimali predvsem dolina Ložnice in Bistrice ter vas Črešnjevec. Rezultati so potrdili, da imamo s slemena proti zahodu odličen pregled čez skoraj celotno dolino, od glavne pro- metnice pri Slovenski Bistrici na severu do njenih južnih obronkov. Proti vzhodu je vidnost okolice po pričakova- njih mnogo slabša, še vedno pa je odprt pogled na vas Črešnjevec (slika 11). Zadnji podatek je še posebej po- memben, ko govorimo o tesni povezavi med srednjeve- ško moto vitezov Črešnjevskih in pripadajočo vasjo. Ugoden strateški položaj mote, ki je omogočal tako do- ber pregled nad dolino Ložnice in Bistrice, zagotovo ni naključje. Predpostavljali smo, da je skozi dolino že v 61 Arheo 37, 2020, 47–67 Slika 13. Potek dveh historičnih cest skozi dolino Ložnice in Bistrice, prikazanih na karti vidnosti, kjer je točka opazovanja Stari grad Črešnjevec z višine 10 m nad tlemi (podlaga: splet 2). Figure 13. Routes of two historical roads through Ložnica and Bistrica valley showed on a viewshed map, where the observation point is Stari grad Črešnjevec at 10 m above ground (Map base: Web 2). srednjem veku tekla stranska cesta, ki je glavno tranzi- na historične karte 7 ter arheološke in zgodovinske podat- tno cesto pri Slovenski Bistrici na severu povezovala s ke o naseljih, za katera vemo, da so v dolini Ložnice in tisto v dolini reke Dravinje na jugu. Pri tem smo se oprli 7 V tem primeru sta to jožefinska vojaška karta in franciscejski kataster. 62 Primer preučevanja srednjeveških mot v Sloveniji Bistrice obstajala že v srednjem veku (Koropec 1983, 91–112). Na obstoj ceste opozarja tudi Miha Kosi v delu o srednjeveških cestnih omrežjih na področju Slovenije (Kosi 1998, pril. 1). Za namene raziskave smo jo poime- novali po današnjih krajih Slovenska Bistrica–Lokanja vas–Pečke. Ker nam njena potencialna trasa ni poznana, smo izbrali različni trasi cest, ki ju lahko vidimo na jo- žefinski vojaški karti (cesta 1) in franciscejskem katastru (cesta 2), ter ju vrisali na karto vidnosti s Starega gra- du Črešnjevec (slika 12). Pri tem smo uporabili višino opazovanja z 10 m, kar je verjetno višina stolpa na moti. Rezultat je pokazal, da sta obe trasi vidni skoraj v celoti (slika 13). Razliko lahko opazimo le v južnem delu, kjer se zaradi slemena pri naselju Pretrež pogled na cesto 2 zastre nekoliko prej. V vsakem primeru pa tu dolina Lo- žnice in Bistrice zavije ostro na vzhod proti dolini Dra- vinje in s tem onemogoči kakršnokoli vidnost s Starega gradu Črešnjevec (slika 13). Analize vidnosti smo opravili še v navezavi s poznanima srednjeveškima lokacijama v bližini Starega gradu Čre- šnjevec. To sta grad Slovenska Bistrica in domnevna sre- dnjeveška mota Trnič pri Žabljeku (Zupan 2018, 76–79). Prvi je od Starega gradu oddaljen okoli 3 km in je bil pomembna strateška točka v takratni srednjeveški krajini (Gestrin 1982; Koropec 1983, 99–112; Curk 1991, 129; Kosi 1998, 50–52, 261). Glede na geografsko bližino lahko sklepamo, da sta imela tesen politični in gospodar- ski odnos, poleg tega pa so rezultati analiz pokazali, da sta bila med seboj vidna, če upoštevamo določene višine opazovanja. Te se skladajo z domnevnimi višinami stolpa na Starem gradu (tabela 1). višina točke opazovanja (Stari grad Črešnjevec) višina tarče opazovanja (grad Slovenska Bistrica) medsebojna vidnost 5 m 1,7 m Ne 10 m 1,7 m Ne 15 m 1,7 m Da 5 m 10 m Ne 10 m 10 m Da 15 m 10 m Da Tabela 1. Rezultati medsebojne vidnosti pri različnih višinah opazovalca in tarče. Table 1. Results of indivisibility analysis at different observer Trnič pri Žabljeku je druga domnevna srednjeveška zemljena utrdba v tem prostoru in je od Starega gradu oddaljena 4,5 km. Zaradi pomanjkanja arheoloških po- datkov ni povsem jasno, ali gre za moto ali drugo obliko strukture, kot sta utrjena kmetija in lovski dvor (Pahič 1962–1964, 164–165; isti 1983b, 82; isti 1983c, 274– 275). 8 Prav tako smo ugotovili, da je Trnič pri Žablje- ku viden šele, ko ga s Starega gradu opazujemo na 10 m višine. Ob predpostavki, da je bil Trnič pri Žabljeku srednjeveška zemljena utrdba s stolpom, lahko domne- vamo, da sta bila s Starim gradom medsebojno vidna, kar zastavi nova vprašanja o njunem odnosu in povezanosti srednjeveških mot v Sloveniji nasploh. Morda nakazuje na vojaško, politično ali družbeno povezanost, vendar kaj več o tem zaenkrat ne moremo reči. Zagotovo pa rezultati ponovno poudarijo ugoden strateški položaj Starega gra- du Črešnjevec, ki se kaže v njegovem dobrem pregledu nad okolico. Vidnost v prostoru ima za srednjeveško moto, kot je Stari grad Črešnjevec, predvsem funkcijo nadzora in simbo- lične izpostavljenosti v okolici. Pri prvem gre v glavnem za pregled nad dolino Bistrice in Ložnice na eni ter vasi Črešnjevec na drugi strani. Z mote so lahko nadzira- li okoliški promet in delo, ki so ga opravljali podložni prebivalci. Tako pridemo do simbolične vloge Starega gradu, ki je s svojo izpostavljenostjo jasno sporočal pri- sotnost plemiške oblasti črešnjevskih vitezov. Sklep Preučevanje srednjeveških mot ima v slovenski arheolo- giji pred seboj še dolgo pot, vendar se stanje raziskav počasi izboljšuje. Stari grad Črešnjevec je le eden od pri- merov, pri katerem razpolagamo z izjemno majhno ko- ličino arheoloških podatkov in ga le stežka umestimo v širši kontekst. V članku smo pokazali, da lahko s podrob- no obravnavo arheoloških in zgodovinskih podatkov, is- kanjem analogij ter uporabo GIS orodij pridemo do ne- katerih ključnih ugotovitev, ki nam pomagajo razumeti srednjeveške mote v prostoru in času. Arheološka izkopavanja in geofizikalne raziskave so nam dale okvirno predstavo o strukturnih elementih Starega gradu Črešnjevec in potencialni gospodarski vlogi te srednjeveške utrdbe. Na osrednji kopi je očitno stal objekt, pri katerem bi lahko šlo za leseno stolpasto and target heights. 8 Glej tudi Zupan 2018, 62–64. 63 Arheo 37, 2020, 47–67 stavbo, kot je bilo značilno za srednjeveške mote. Prav tako so bile različne stavbe značilne za predgradja, kjer je tudi v našem primeru jasno vidna stavba na vzhodnem delu. Domnevni obstoj nekaterih izmed teh elementov, kot so obrtniške peči in lesena palisada, bi lahko potrdila le nadaljnja arheološka izkopavanja. Ta bi tudi dopolnila izdelano idejno rekonstrukcijo Starega gradu Črešnjevec in nam tako dala jasnejšo predstavo o njegovem videzu (slika 8). Ko se sprašujemo o družbeni, vojaški in simbolni funk- ciji srednjeveških mot v našem prostoru, se za izjemno izpovedne izkažejo tudi GIS analize. S pomočjo GIS orodij smo zato Stari grad Črešnjevec preučevali pred- vsem kot eno izmed pomembnih lokacij v širšem prosto- ru. Različne vizualizacije lidarskih posnetkov in analize vidnosti jasno kažejo bližnjo dolino Ložnice in Bistrice kot osrednje območje nadzora z mote. Ob pomoči histo- ričnih kart lahko domnevamo, da je po tej dolini potekala srednjeveška cesta, ki je povezovala glavno prometnico pri Slovenski Bistrici in južnejšo cesto v dolini Dravi- nje. Na prehodnost tega območja pa nas opozarjajo tudi ugreznjene poti, ki se z bližnjih slemen stekajo v dolino ter kažejo na komunikacijo med strateško in simbolno pomembnimi kraji vsaj v srednjeveškem obdobju. Z novimi informacijami o Starem gradu Črešnjevec smo odgovorili na nekatera zastavljena vprašanja, številna na odgovore še čakajo, pojavila pa so se tudi nova. Že manjša sistematična arheološka izkopavanja bi ponudi- la veliko uporabnih podatkov o obrambnih elementih mote ter bivanjskih in gospodarskih objektih. Hkrati bi z izkopavanji pridobili kronološko občutljive arheološke ostanke za natančno datiranje mote, kar je zaenkrat mo- žno le s pomočjo pisnih virov. Na koncu pa spodbujamo predvsem k uporabi GIS analiz pri raziskavah drugih sre- dnjeveških mot in sorodnih zemljenih utrdb na Sloven- skem, ki še čakajo, da jih raziščemo. Kot smo pokazali na primeru Starega gradu Črešnjevec, prostorski podatki niso le dopolnilo arheoloških raziskav, temveč so ključni za razumevanje širšega konteksta srednjeveških mot. 64 Primer preučevanja srednjeveških mot v Sloveniji Literatura / References ARMITAGE, E. S. 1912, The Early Norman Castles of the British Isles. – London, J. Murray. BASAR, P., M. KEFELJA 2016, Geofizikalne raziskave mot in sorodnih zemljenih utrdb (Neobjavljena seminar- ska naloga / Unpublished seminar paper, Univerza v Lju- bljani, Filozofska fakulteta). – Ljubljana. BA V ARD, T. 1985, Sweet Herbs and Sundry Flowers: Medieval Gardens and the Gardens of The Cloisters. – New York, The Metropolitan Museum of Art. BIERMANN, F. 2007, Motten im Nördlichen Ostdeutsc- hland. – V / In: Felgenhauer–Schmiedt, S., P. Csendes, A. Eibner (ur. / eds.), Motte – Turmhügelburg – Hausberg: Zum europäischen Forschungsstand eines mittelalterli- chen Burgentypus. – Beiträge zur Mittelalterarchäologie in Österreich 23. – Wien, Österreichische Gesellschaft für Mittelalterarchäologie, 111–134. BIERMANN, F., K. FREY , T. FRIED, G. P. KINKEL- DEY , T. KINKELDEY , R. OBERDÖRFER, M. PLA- NERT, A. PUST 2007, Motte und Wüstung Zettelvitz bei Pöglitz, Lkr. Nordvorpommern – Archäologische Berich- te aus Mecklenburg–Vorpommern 14, 56–74. BIERMANN, F., N. POSSELT 2016a, Forschungen zu mittelalterlichen Motten zwischen Altmark und Nieder- schlesien. – V / In: Flambard Hericher, A. (ur. / eds.), Château Gaillard 27. – Caen, Publications du Centre de Recherches Archéologiques et Historiques Médiévales, 27–34. BIERMANN, F., N. POSSELT 2016b, Der »Burgelt« von Schöna: eine Motte des 13. Jahrhunderts im Niede- ren Fläming. – V / In: Beran, J., R. Einicke, V . Schimpff, K. Wagner, T. Weber (ur. / eds.), Lehren – Sammeln – Publizieren: Dem Hochschullehrer, Museumsmann und Verleger Hans–Jürgen Beier zum 60. Geburtstag von Freunden und Kollegen gewidmet. – Leipzig, Leipziger Universitätsverlag GMBH, 347–370. CIGLENEČKI, S. 1978, K problemu časovne in kultur- ne opredelitve nekaterih utrjenih prostorov v Sloveniji. – Arheološki vestnik 29, 482–494. CURK, J. 1991, Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem. – Maribor, Obzorja. FELD, I. 2007, Die Frage der Motten in Ungarn. – V / In: Felgenhauer–Schmiedt, S., P. Csendes, A. Eibner (ur. / eds.), Motte – Turmhügelburg – Hausberg: Zum europäischen Forschungsstand eines mittelalterlichen Burgentypus. – Beiträge zur Mittelalterarchäologie in Österreich 23. – Wien, Österreichische Gesellschaft für Mittelalterarchäologie, 289–305. FELGENHAUER–SCHMIEDT, S. 2007, Hausberge im niederösterreichischen Weinviertel. – V / In: Felgen- hauer–Schmiedt, S., P. Csendes, A. Eibner (ur. / eds.), Motte – Turmhügelburg – Hausberg: Zum europäischen Forschungsstand eines mittelalterlichen Burgentypus. – Beiträge zur Mittelalterarchäologie in Österreich 23. – Wien, Österreichische Gesellschaft für Mittelalterar- chäologie, 163–180. FELGENHAUER–SCHMIEDT, S., P. CSENDES, A. EIBNER (ur. / eds.) 2007, Motte – Turmhügelburg – Hausberg: Zum europäischen Forschungsstand eines mittelalterlichen Burgentypus. – Beiträge zur Mittelal- terarchäologie in Österreich 23. – Wien, Österreichische Gesellschaft für Mittelalterarchäologie. GAFFNEY , V ., Z. STANČIČ 1991, GIS approaches to regional analysis: A case study of the island of Hvar. – Ljubljana, Filozofska fakulteta. GALOFRÉ-VILÀ, G., A. HINDE, A. GUNTUPALLI 2017, Heights across the last 2000 years in England. – Discussion Papers in Economic and Social History 151. – Oxford, Oxford University. GESTRIN, F. 1982, Prometno-trgovski položaj pohor- skega območja v srednjem veku. – Zgodovinski časopis 24, 5–17. GROSMAN, D. 1996, Antično Posavje: Uporaba nede- struktivnih arheoloških metod. – V / In: Guštin, M., P. Novaković, D. Grosman, B. Mušič in M. Lubšina–Tušek (ur. / eds.), Rimsko podeželje. – Ljubljana, Filozofska fa- kulteta, 43–82. GUTJAHR, C., G. TIEFENGRABER 2003, Die mit- telalterliche Motte Alt-Hollenegg: Eine abgekommene Burganlage bei Deutschlandsberg, Steirmark. – Beiträge zur Mittelalterarchäologie in Österreich 4. – Wien, Öster- reichische Gesellschaft für Mittelalterarchäologie. 65 Arheo 37, 2020, 47–67 HAŠEK, V ., J. UNGER 2007, Motten und Hausberge des 13. und 15. Jahrhunderts in Süd– und Mittelmähren. – V / In: Felgenhauer–Schmiedt, S., P. Csendes, A. Eibner (ur. / eds.), Motte – Turmhügelburg – Hausberg: Zum europäischen Forschungsstand eines mittelalterlichen Burgentypus. – Beiträge zur Mittelalterarchäologie in Österreich 23. – Wien, Österreichische Gesellschaft für Mittelalterarchäologie, 263–275. HINZ, H. 1981, Motte und Donjon, Zur Frühgeschichte der mittelalterlichen Adelsburg. – Zeitschrift für Archäo- logie des Mittelalters Beiheft 1. – Köln, Reinland Verlag. HOFER, N., M. KRENN, C. BLESL 2007, Hausber- ge und verwandte Wehranlagen: Zum aktuellen For- schungsstand in Niederösterreich. – V / In: Felgen- hauer–Schmiedt, S., P. Csendes, A. Eibner (ur. / eds.), Motte – Turmhügelburg – Hausberg: Zum europäischen Forschungsstand eines mittelalterlichen Burgentypus. – Beiträge zur Mittelalterarchäologie in Österreich 23. – Wien, Österreichische Gesellschaft für Mittelalterar- chäologie, 249–261. JAKIČ, I. 1997, Vsi slovenski gradovi: leksikon sloven- ske grajske zapuščine. – Ljubljana, Mladinska knjiga. KOROPEC, J. 1983, Svet okoli Slovenske Bistrice do leta 1700. – V / In: Šerbelj, F. (ur. / ed.), Zbornik občine Slovenska Bistrica I. – Slovenska Bistrica, Zveza zgodo- vinskih društev Slovenije, 91–112. KOS, F. 1915a, Gradivo za zgodovino Slovencev v sre- dnjem veku, Knjiga 4. – Ljubljana, Katoliška tiskarna. KOS, F. 1915b, Gradivo za zgodovino Slovencev v sre- dnjem veku, Knjiga 5. – Ljubljana, Katoliška tiskarna. KOSI, M. 1998, Potujoči srednji vek: Cesta, popotnik in promet na Slovenskem med antiko in 16. stoletjem. – Lju- bljana, Založba ZRC. KÜHTREIBER, T., G. REICHHALTER 2007, Haus- berge, Motten und Übergställe: Terminologische und siedlungsarchäologische Überlegungen zum Burgenbau im Melk–Erlaufgebiet (Niederösterreich). – V / In: Fel- genhauer–Schmiedt, S., P. Csendes, A. Eibner (ur. / eds.), Motte – Turmhügelburg – Hausberg: Zum europäischen Forschungsstand eines mittelalterlichen Burgentypus. – Beiträge zur Mittelalterarchäologie in Österreich 23. – Wien, Österreichische Gesellschaft für Mittelalterar- chäologie, 225–248. LARKIN, D. 2008, Hortus Redivivus: The Medieval Garden Recreated. – V / In: Dendle, P., A. Touwaide (ur. / eds.), Health and Healing from the Medieval Garden. – Woodbridge, The Boydell Press, 228–241. LIDDIARD, R. (ur. / ed.) 2002, Anglo-Norman Castles. – Suffolk, Boydell Press. MARSHALL, P. 2007, The Motte in Great Britain: A Summary. – V / In: Felgenhauer–Schmiedt, S., P. Csen- des, A. Eibner (ur. / eds.), Motte – Turmhügelburg – Hausberg: Zum europäischen Forschungsstand eines mittelalterlichen Burgentypus. – Beiträge zur Mittelal- terarchäologie in Österreich 23. – Wien, Österreichische Gesellschaft für Mittelalterarchäologie, 21–27. MLEKUŽ, D. 2011, Zmeda s krajinami: lidar in prakse krajinjenja. – Arheo 28, 87–104. MLEKUŽ, D. 2013, Roads to nowhere? Disentangling meshworks of holloways. – Czajlik, Z., A. Bödocs (ur. / eds.), Aerial Archaeology and Remote Sensing in Car- pathian basin: Selected Papers of the AARG Annual Conference, Budapest. – Budapest, Eötvös Loránd Uni- versity, 37–41. MUŠIČ, B. 2018, Rezultati geofizikalnih meritev z ma- gnetno metodo na Črešnjevcu leta 2009 (osebni vir / per- sonal communication, 4. 6. 2018). – Ljubljana. NOWAKOWSKI, D. 2017, Ślaşkie obiekty typu motte: Studium archeologiczno–historyczne. – Wroclaw, In- stytut Archeologii i Etnologii Polskiej Akademii Nauk. PAHIČ, S. 1950, Gradišče Presek pri Črešnjevcu. – Arhe- ološki vestnik 1, 170–176. PAHIČ, S. 1962–1964, Žabljek pri Slovenski Bistrici. – Varstvo spomenikov 9, 164–165. PAHIČ, S. 1978, Najdbe z rimske ceste Slovenska Bistri- ca – Pragersko. – Arheološki vestnik 29, 129–289. PAHIČ, S. 1983a, Spodnja Nova vas. – Varstvo spomeni- kov 25, 242–246. PAHIČ, S. 1983b, Bistriški svet v davnini. – V / In: Šer- belj, F. (ur. / ed.), Zbornik občine Slovenska Bistrica I. 66 Primer preučevanja srednjeveških mot v Sloveniji – Slovenska Bistrica, Zveza zgodovinskih društev Slo- venije, 39–90. PAHIČ, S. 1983c, Žabljek. – Varstvo spomenikov 25, 274–275. PHILLIPS, N, 2005, Earthwork Castles of Gwent and Ergyng AD 1050-1250 (Doktorska disertacija / Doctoral dissertation). – Sheffield, University of Sheffield. – URL: http://archaeologydataservice.ac.uk/archives/view/phil- lips_2005/index.cfm (dostop / access: 20. 8. 2020). PIRCHEGGER, H. 1944, Türme und Höfe in Unterste- iermark. – Marburger Zeitung 78/79, 7. PIRCHEGGER, H. 1962, Die Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Gülten, Städte und Märkte. – München, Oldenbourg. PREDOVNIK, K. 2008, Kosova gomila v Razvanju in vprašanje obstoja mot na Slovenskem ozemlju. – Anna- les, Series historia et sociologia 18, 369–384. PREDOVNIK, K., D. GROSMAN 2007, Turmhügel- burgen im Gebiet des heutigen Sloweniens – Eine For- schungslücke. – V / In: Felgenhauer–Schmiedt, S., P. Csendes, A. Eibner (ur. / eds.), Motte – Turmhügelburg –Hausberg: Zum europäischen Forschungsstand eines mittelalterlichen Burgentypus. – Beiträge zur Mittelal- terarchäologie in Österreich 23. – Wien, Österreichische Gesellschaft für Mittelalterarchäologie, 209–224. SCHMID, W. 1915, Die Ringwälle des Bacherngebi- etes. – Mitteilungen der prähistorischen Kommission der Österreichischen Akademie der Wissenschaften 2/3, 229–305. STOPAR, I. 1991, Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji, Knjiga 2, Med Prekmurjem in porečjem Dravinje: obči- ne Gornja Radgona, Lenart, Lendava, Ljutomer, Murska Sobota, Ormož, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice. – Ljubljana, Filozofska fakulteta, 14. ŠTIH, P., V . SIMONITI, P. VODOPIVEC 2009, Sloven- ska zgodovina: družba – politika – kultura. – Ljubljana, Inštitut za novejšo zgodovino. ŠTULAR, B. 2009, Mali grad. Visokosrednjeveški grad v Kamniku / High Medieval Castle in Kamnik. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 15. – Ljubljana, Založ- ba ZRC. TKALČEC, T. 2008, Arheološka slika obrambenog su- stava srednjovjekovne Slavonije (Neobjavljena doktor- ska disertacija / Unpublished doctoral dissertation, Filo- zofski fakultet u Zagrebu). – Zagreb. TKALČEC, T. 2017, Kasnosrednjovjekovna gradišta u široj okolici Križevaca: arheološki prilog poznavanju plemstva srednjovjekovne Križevačke županije. – Cris 19/1, 15–33. WHEATLEY , D. 1995, Cumulative Viewshed Analysis: A GIS–based method for investigating intervisibility, and its archaeological application. – V / In: Lock, G., Z. Stančič (ur. / eds.), Archaeology and GIS: A European Perspective. – London, Routlege, 171–186. WHEATLEY , D., M. GILLINGS 2000, Vision, percep- tion and GIS: Developing enriched approaches to the study of archaeological visibility. – V / In: Lock, G. (ur. / ed.), Beyond the Map: Archaeology and Spatial Techno- logies. – Amsterdam, IOS Press, 1–27. ZUPAN, M. 2018, Stari grad Češnjevec : GIS študija srednjeveške mote in njenega krajinskega konteksta (Ne- objavljeno magistrsko delo / Unpublished master thesis, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani). – Ljubljana. Spletni viri / Web sources Splet 1 / Web 1: www.gisportal.gov.si Splet 2 / Web 2: www.gov.arso.si Splet 3 /Web 3: www.turmhuegelburg.de Splet 4 / Web 4: https://mapire.eu/en/ 67 Arheo 37, 2020, 47–67 An example of the study of motte-and-bailey castles in Slovenia: Conceptual reconstruction and GIS study of Stari grad Črešnjevec (Summary) Motte-and-bailey castles were a type of medieval fortifi- cations with a wooden, and sometimes stone, tower situ- ated on a raised earthwork called a motte, which was en- circled by one or more ditches, ramparts, and palisades. A motte could be extended with a bailey, an enclosed courtyard, which was also protected by the same devices as the motte. Motte-and-bailey castles were fast to build and were used from late 10th to at least the 15th century throughout Western, Central, and Eastern Europe. Espe- cially at first, they had, similar to somewhat later medi- eval castles, a political and social function, helping the noble class to exercise their power in the new feudal sys- tem. Moreover, as a fortification, the motte-and-bailey castle’s military role was very important, a famous ex- ample being its role in the Norman invasion of England. Finally, they were a symbol of power, placed on visually exposed locations and dominating over the landscape. In the past centuries, the study of motte-and-bailey cas- tles has been the object of many archaeological debates and studies, especially amongst archaeologists in Great Britain, Germany, and Austria. On the other hand, motte- and-bailey castles have seen very little archaeological re- search in Slovenia, although some new studies have been conducted in the last few decades (Predovnik, Grosman 2007; Predovnik 2008; Basar, Kefelja 2016). This article is based on a master’s thesis (Zupan 2018) and presents the motte-and-bailey castle Stari grad Črešnje- vec in north-eastern Slovenia and known archaeological and historical data and compares it with archaeological research conducted on other European motte-and-bailey castles, notably in Germany and Austria. The purpose is to analyse this data and get a better understanding of Stari grad Črešnjevec as a noble residence with an efficient de- fensive system on the one hand and its landscape context on the other. Firstly, we present Stari grad Črešnjevec as a motte-and- bailey castle, focusing on its structural and defensive elements. After a careful examination of reports from ar- chaeological excavations in the first half of the 20th cen- tury, we were able to support these with geophysical re- search, which brought much important information about the site. With the additional help of historical sources and analogies across Europe, we attempted to answer some major questions about Stari grad Črešnjevec and make a conceptual reconstruction of it. In the second part of this article, we focus on Stari grad Črešnjevec as an important location in space and time and try to understand its role and function at the time of its existence. We explore the area around Stari grad Črešnjevec and present some of its key archaeological sites, e.g. the medieval town of Slovenska Bistrica and the church of Saint Michael in the village of Črešnjevec. Finally, we present the results of the GIS analysis and the corresponding interpretations. These were based on LiDAR images, historical maps, and different GIS tools, which enabled the recognition of various landscape fea- tures, such as holloways. Viewshed analysis was another of the main GIS tools used and was essential in under- standing the location of Stari grad Črešnjevec. One of the main conclusions was that Stari grad Črešn- jevec had a major role in controlling the nearby valleys of Ložnica and Bistrica, through which a commercial side road ran throughout the Middle Ages. As a motte- and-bailey castle, it also had a social and symbolic func- tion, being a seat of the knights of Črešnjevec and vis- ibly exposed in the surrounding landscape. Aside from the village of Črešnjevec and the aforementioned me- dieval roads, how Stari grad Črešnjevec was connected with other prominent medieval locations, i.e. the town of Slovenska Bistrica and nearby castles, is not exactly known. However, the GIS analyses clearly show some unambiguous connections, indirect or direct, which had to be of great importance in the Middle Ages. With this article, we attempt to give the reader an over- view of motte-and-bailey castles using the example of Stari grad Črešnjevec, as well as presenting and discuss- ing some of the major obstacles and solutions for study- ing and further researching such medieval fortifications in Slovenia and elsewhere.