? to*OTtnL Lefo 1X1. flw. n. v uuunn. v srtfo zb. nnca 19Z8. Cena dm r ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^v ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^b ^^^^^^^^^^^^^^^^^V ^^^^^^^^^^H ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^| ^^^^^^^^^^^^p ^^^^^^^H ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^r ^^^^^^^^^^^^H^^^^^^^^^^^^H ^^^^^^^^^^^^H ^^^^^^^^^^^^b ^^^^^^^B ^^^^^^^^^^^H ^^^^^^^^^^^^H ^^^^^^^^^^^^^H ^^^^^^^^^^H ^^^^^^^^^^^^^^^^^^F ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^V « Izba ja Ttak dan popoldne, Izviemil aedelje ts praznike. — Inseratt do fin petit | 2— Din, do .100 vrti 2.50 Din, t eQi inserett petit vrvta 4.— Din. Popast po dogovora, Interatal davek poaebej. >S1oveo«kf Narod« telja letno w Jugoslaviji 240.— Din, ta looiemiUo 420— Din. Uprarolltvo: Knafiors ulica St 5, pritličle. — Telefon 23114 Uredništvo: Knaflova ulica It S, L nadstropfo. — Telefon 2034. Za enakopra vnost slovenščine s srbohruašcino •' '■-:- ■ ': -' >% ■ ^ Klerikalci so pozabili na slovenščino Na današnji seji Narodne skupščine je posL Pucelj predlagal, naj se slovenščina popolnoma izenači s srbohrvaščino. — Vladna većina je pred log odklonila ■' Beograd, 28. marca. Današnja seja Narodne skupščine je bila zelo viharna,. pa tuđi skrajno značilna. zlasti za dvolično politiko slovenskih klerikaicev. ker je pokazala, da so se popolnoma udiniali velikosrbskim hegemonistom in zatajili vse. za kar so se skozi sedem let borili v opoziciji. Ravno isti dr. Korošec, ki je pred dvema letoma raztrga) v ćirilici sestavljen napis nad vrati svojega kluba, je danes glasoval za to. da ee slavenski književni jezik ne upošte-va in da se ne spoštuje določba ustave, Ki pravi, da je slovensko narečje popo!-jioma enakopravno s srbolirvatskitn. Zopet falzificiran zapisnik. Seja Narodne skupščine je pričela Sele ob četrt na 11. Že pri čitanju zapisnika je prišlo do prerekanj med vlad-no većino in opozicijo, ko je posl. KDK dr. Maček ugotovil. da zapisnik ni to-Čen. Glasom zapisnika je glasovalo za proračun 191 poslancev. toda z galerije so on in mnogi drugi ugotovili, da je bilo navzočih v dvorani vsega samo 132 poslancev. Pribićević: ^Falsificirali so! Ne mo-rejo živeti brez falsifikata!* Dr. Maček zahteva. da se to tigotovi v zapisniku, kar pa je skupščinski tajnik klerikalec Beđijanie odklonil. češ. da ne more kontrolirati, kdo odliaja in prihaja v dvorano. Posl. Pucel): «Zato mislite, da lahko tihotapite!» Med prerekanjem je predsednik od-redil glasovanje, pri katerem je vladna večina zahtevo poslanca dr. Mačka odklonila. Skupščina se klanja manom dona Biankinija. Predsednik dr. Perić se je nato v krasnem govoru spominjal irmrlega dona Juraja Biankinija. V svojem govoru je naglašal. da je vest o smrti tega narodnega velikana pretresla ves naš narod širom one lepe naše domovine, za katero je pokojnik neumorno delal nad 50 let. Bos je blasroslovil njegovo delo in mu naklonil visoko starost tako. da je lahko videl sadove svojega dela. Naj bi bil pokojnik vzor mlajšim pokolenjem, kako je treba udano služiti svojemu narodu in svoji domovini. Po-slanci so stoje poslušali goA*or predsed-nika in zakiicali pokojniku trikratni • Slava!> V znak žalovania ie predsed-Dik prekinil sejo za 5 minut. Dva nova poslanca Po zopetni otvoritvi seje je bil nai-prej prečitan ukaz o imenovanju ministra za pal'jedelstvo dr. Stankovića za namestnika umrlega poštnega ministra dr. Vlajka Kocića. Med drugimi manjšimi za-devami je bilo objavljeno iudi poročilo verifikacijskega odbora, glasom katerega sta verificirana mandata dr. Ernesta Nagvjja, ki priđe na mesto odsiopivšega poslanca dr. Su-botića in Borisa- Hristića, ki je namest-nik umrlega dr. Kocića. O po roči hi verifikacijskega odbora bo razpravlia-la Narodna skupščina na eni prihodnjih Predlog posl. g, Puclja Nato je prišel v razpravo nujni 4>redlog poslanca g. Ivana Puclja, ki se glasi: Da bi Narodna skupščina tuđi v praksi dala zgled popolne enakoprav-nosti, naj se izvoli devetčtanski odbor, ki naj predlaga primerne ukrepe, da se vodijo skupščinski zapisniki izmenoma v ćirilici in latinici, odnosno v srbohr-vatskem in slovenskem književnem jeziku. Isti odbor naj stavi tuđi predlog, da se izdajajo in tiskajo vs? zakoni in uredbe z zakonsko močio v ćirilici, latinici in poleg srbohrvatskega tuđi v slovenskem jeziku, da bi na ta način dobilo zakonodajno delo Narodne skup-Ščlne čim večjo publiciteto in da bi bila na ta način dana vsem slojem mož-nost, da se seznanijo z zakonodavnim delom. Srdito prerekanje Predlog je utemeljeval posl. Tvan Pucelj v daljšem govoru, v katerem je naglašal, da ima njegov predlog polcg tega, da se dokumentira popolna ena* kopravnost vsch narečij, tuđi praktičen pomen, ker je iz stenografskih zapisnik kov razvidno, da se često delajo velike pogreške. Narodna skupščina mora pr* va dati dober zgled in nuditi jamstvo za popolno enakopravnost. Leta 1919 v takratnem začasnem predstavništvu so se- vodili zapisniki v vsch treh na= rečjih. Ko je dr. Korošec sklenil znam blejski pakt, je izjavil: Odslej slovem skih interesov ne bo zastopalo in bra* nilo samo 20 slovenskih poslance\>. marveč tuđi vseh 133 poslancev radu kalskega kluba. Dr. Korošec: To ste si izmislili. Te= ga nisem izjavil. Pucelj: To je zapisano v vašem listu v ljubljanskom »Slovencu«. Ali hoćete s tem reći, da vaši listi lažejo? To je potem se žalostnejše. Ce se klerikalci danes otepajo, je to najboljši dokaz, da hočejo zatajiti svo* jo materinščino. Posl. Ivan Pucel i je zaključil svoja izvajanja z ugotovitvijo, da je baš ta debata pokazala, da so edino klerikalci proti ravnopravnosti slovenskega jezika. Ko je nato pobijal dokaze Bcdjani* ča in Smodeja ter izjavil, da bi niti eden niti drugi ne scdel v Varodni skupščini brez blagoslova dr. Korošca. a dr. Korošec ne brez blagoslova dr. Jeglića, so uprizorili klerikalci takšen kraval, da ni bilo slišati niti besedice Med prerekanjem se je sliša! glas posl Puclja, ki je zaklical klerikalccm: Če bi hotel iti v vlado, bi lahko ie davno bil minister. Toda potem bi dr. Koro-šec takoj izgubil svoj blagoslovljeni pendrek in frčal iz vlade. Prvi je odgovori! posl. Puclju skupščinski tajnik klerikalni posl. Bedjanić. Češ, da je predlog posl. Puclja zzolj demagogija in da ga zato ne more sprejeti. Posl. Smode.i pa je smatra! za potrebno, da spelje debato na drugi tir in je začel poslane« Puclju očitati, da hodi iz stranke v stranko in da stavi takšn-e predloge le zato, ker ni v vladi. Ko so bili njegovi zavezniki dr Kramer in drugi na krmilu. tega nišo nikdar zahtevali. Pr. Kramer: To ni res. Prvi akt, s katerim jje bila skltcana Narodna skupščina, je bil prečitan v slovenskem jeziku. Proti temu je protestirat edinole dr. Korošec. Klerikaicev je sram Ko se je vihar nekoliko polegel. je zaliteval besedo v svrho osen-nega pojasnila dr. Kramer, da zavrne demagoške klerikalne očitke, češ, da je SD? vedno zapostavljala slovenski jezik Dr. Kramer je med drugim ugotovil. da ie bila Narodna skupščina, ko je pričela svoje delo v novi domovini in ko je bila prvič otvorjena s kraljevini ukazom, v času ko je bil dr. Kramer minister za konstituanto, otvorjena s slovensko besedo. Prva beseda v ju-gosiovenskem parlamentu je bila slovenska. Tuđi ukaz o otvoritvi zaseda-nja je bil prečitan v slovenskem jeziku. A takrat se je dvignil dr. Korošec in pred celim narodnim predstavništvom javno protestiral proti temu, da se čitajo zapisniki ki so se takrat vodili tuđi v slovenskem jeziku ,v slo-venščini. On je bil tuđi. ki je prvi na-stop'l proti temu. a danes bi radi klerikalci nas žigosali za izdajalce slo-venskega jezika. Klerikalci so ves čas vprizarjali silen hrup, da bi prekricali govornika, ker jih je bilo očividno sram tega počet ja. Pri glasovanju je vladna večina predlog posl. Puclja po kratki izjavi ministra pravde Vujičića odklonila. Za občinsko samoupravo Nato je prišel v razpravo nujni predlog posl. Mastrovića glede konstituiranja občinskih odborov in razpi-sa volitev v vseh občinah, kjer so bili občinski zastopi razpu&čeni. Po govoru predlagatelja je bila seja ob 14. pre-kinjena in 5e popokine nadafiuje. Ameriski vojni proračun — Newyork, ?6. ma«ca. AmeriŠki pred-seefnik Coolidge je oaobril novi američki vojni proračun v visini 398.5 milijonov do* larjev. Ugibania o novi vladi Po splošnem prepričanju mora hegemonistični režim kmalu pa-stL — Demokrati se že pripravljalo na izpremembo. — Nejasen položaj v radikalni stranki. — Beograd, 2$. marca. VpraSanje odstopa Vukičevičeve vlade stopa ved" no bolj v ospredje in je predmet raz-govorov in debat v vseh političnih kro" gih. Tuđi v javnosti vlada prepričanje. da je odstop vlade neizogiben, vendar pa še ni jasno, kdaj se bo to zgodilo. Politična konstelacija v parlamentu trenutno se ni popolnoma dozorela za novo vladno kombinacijo Opažati pa ie, da vsi politični krogi s polno paro delaio na to. da se čimprei pripravi teren za vlado, ki nai pomeni temeljno spremembo sistema in režima. To je ena naitežjih nalog. k«i čakajo bodočo vlado, ker bo morala takoi pokazati, da je krenilo vodstvo državne politike in splošna uprava v popolnoma novo smer. V'adni krogi sicer kategorično za-nikaio, da bi se pripravljale kakšne iz-nremembe in nag'asaio, da ie vlado trdna in da ima vse pogoie za nemote-no nadaljevanie svojega dela. Na take izjave pa v političnil« krogih seveda nihče ne da nič, ker je pri nas že običajno, da so čkni vlade najmanj poučeni o faktičnem položaju in d*a vladni politiki tik pred padcem vlade nagla-šajo njeno stabilnost. Zdi se, da ie težišče položaja trenutno preneseno zopet na radikalski klub. §ele ko bodo razmere v radikal-slcem klubu d-ozorele in ko priJeio na krmilo drugi radikalski prvak i. bo mogla radikalna stranka načeti vprašanie nove vladne kombinacije. Kakor stoje stvari sedai, se to lahko zgodi med ka-toliškimi in pravosla^iimi veHk^onoČ-nimi prazniki, prav tako pa tuđi ni iz-ključeno, da se zavleče situacija še za đva meseca Vendar pa po sodbi vseh političnih krogov že radi aktualnih in važnih vprašani notranie in zunanje-političnega značaja ni mogoče dolgo zaviačevati odlocitve. Ta vprašanja. ki so življenskega pomena za naron in državo, kategorično zahtevajo novo vlado, nove liudi in nove parlamentarne formacije, Zlasti med demokrati je opažati, da se zadnje dni vrše posvetovanja na vse strani. Ugledni prvaki ne prik'rivajo da gre za sondiranie terena glede spre membe sedanjega režima. Opažati je. da iščejo demokrati \ zadnjem času znova tesnejsih stikov z KDK. ki bi jo za vsako ceno hoteli pridobiti za sodelovanje bodisi v okrilju sedanje vladne koalicije, bodisi v okvirju nove kombinacije Demokratski klub bo Irnel v petek se.io. na ka-teri bo razpravljal o političnem položaju 0. Davidović je včeraj v klubu naglašal. da bo ta seja posebno važna, ker bo treba določiti stališoe kluba za bodočo situacijo. Demokrati naglašajo. da bodo med velikonočnimi prazniki pričeli razgovore glede sprememb. ki mo-rajo nastopiti kmalu po praznikih. Tuđi v radikalskem klubu je opažati vedno večjo živahnnst, vendar pa tam situacija še ni razčiščena in se še vedno ne ve. kdo ima prav za prav ve-čino. Kot bodoči mož radikalne stranke se splosno označuje bivši zunanji minister dr. Ninčić, ki velja za neke vrste nevtralca. dasiravno se nagiba najboli k centrumašom. Zlasti centrumaši ra-či'naio s tem, da bi Ninčiću uspelo pridobiti tuđi pašičevce, kar bi pomenilo definitivni padec g. \'ukičcvića. Davidović ne vstepi v vlado — Beograd. 28. marca. Iz vladnih kroj;o\ so se zadnje dni ponovno širile vesti, da na-merava g. Davidović vstopiti v vlado in prevzeti ministrstvo za pnljedelstvo. da bi na ta naćin utrdil paložaj vlade. Iz Davido- vićeve okolice so to vest takoi odločno de-iTiantirali, včera.i pa je tuđi min:ster pfo-svete in znani ožji sotrudnik £. Davidovića i; Milan Gro! novinariem kategorično iz'a-vil. da so te vesti brez vsake podlage Po-udar.ial ie da bi g. Davidovič lahko vstopi' samo v koncentraciisko vlado, nikdar Pa ne v vlado X Vukičevića. ki jo ie p<^dp^l le zato. da spravi pod streho državni proračun brez kateresja država ne more biti. V ostalem pa ie pnudarial. da bo 2. Pavidović prihodnrt dni odpotoval na ajjitaciisko turnejo, da svoiim volilcem obrazloži svojo poli riko NASLEDNIK MINISTRA KOCIĆA — Beograd, 28. marca. Danes ie bil pod-pisan ukaz, s katerim se imenuie za namestnika umrlega ministra dr. V'laika Kocića minister za poljedelstvo dr. Andra Stanko-vić. Glede definitivne zasedbe tega resora odločitev še ni padla. Danes so se širile vesti, da je nairesnejši kandidat za to mesto radikal Velja Popović. Pospeševanje tujskega prometa — Split, 28. marca. Z osirom na italijansko kampanjo proti naSemu tujskemu prometu zla-sti na našem Primorju so začele tukajsnje tuj-skodarskc organizacije razmišljati o tem, kako bi najuspeSneje pobijale to kampanjo in ustvarile vse predipogoj« za urešen razvoj tujskeza prometa Med drujrtmi je naj>pomembnej£i nacrt za »vedbo zračnih iver med našim Primorjem in zaledjem s priključit-vtjo aa mednarodne zračne proge. Kot prva etapa v izvedbi teza nacrta bo tekom letošnje pomladi uveden hidroavijonski promet med Splitom m Plitvički mi jezeri. Tozadevna po za Jani a so Je v teku. Obstojajo sicer velike fmanCne težkoče, vendar pa Je upati, da priđe v naj-kra}^wn času d-o izvedbe tega nacrta. Ta proza bi se nato priključila mednarodnim zračno-pro metnim proza m, s Čemur bi d-o bi H naijkrajšo zve-zo med evropskima centri *n jadransko obalo. Upati je, da bo tudj vlada ta nacrt primerno potiprla ter s svoje strani pripomozla, da se nal tttjski promet dim boli đvigne. KORUPaJA V RUSIJI — MoskTt, 28. marca V vodstvu stroj-nega trusta so bile zadnje dni Izvršene ste-vilne aTetacrje, ker ie bilo ujcotovljeno, da so vodilni nameščenci prodali privatnikom za poldrugi milijon železa, dočim vlada v državnih podjetjih veliko pomanikanje. Vsi aretiranci bodo obtoženi gospodarske oroti-revolucije. Težave poljske vlade — Varšava. -8 marca Na ^noi'nji. pozno v noc trajajoči seji sejma se je vršila ?oli-lev sejmskega marila. Če tu'ii je maršal Pilsudski avtoritativno priporoč:1! kandidatu to Rartela, je ta že pi i prvem glasovanju propadel Tri 'trugem glasovanju ie bil z ?W glasovi levice narodnih manjšin in centru ma izvoijen zi\ maršala so*-ijalni aš?inski Levica je sjuejela iij»?«tovo izvoli f«»v z navdušenimi ov:u-i|ami poslanci vlailn^ vefine pa so v znak protesta zapustili dvo rano. Tuđi ministri >o s^ f>o objavi tezultaln odstranili Novo izvoijen i maršal je takoj za vzel svoje mesto in izjavil. tla bo objektivno vr?il svoje »lolžnosti ter «iel;il za dobrobit na rodo in države Seju je bila nato zaključena f/volilev Dašfinskega za maršala sejma \f politično situacijo na Poljskeri* zelo pooštri !a. V vladnih krogih ne izkljm'ujejo možn<» sti ponovnegra razpusta sejma in razpisa no vib volitevč , t . ŽITA OPERIRANA — Budimpešta. 28 marca Iz San Sebasti* ana poročajo, da je bila bivša cesarica Zi» ta. ki je obolela na led\ icah danes operira« na Operaciia ie uspela. OBSODBE KOMUNISTOV V ITALIJI — Rim, 29. marca Pred posebnim tribu* nalom /a zaščito države se je danes vršik> već razprav proti komunistom vi. raznih kra* jev Italije, ki so obdol/eni. da so snovali zaroto proti fašističnemu režimu. Trije so bili obsojeni vsak na 7 in pol let, 2 pa na triletno ječo. Drzen viom v solo pri D M. v Polju Na orožniško postajo v VevCah je priSel iz Dev. Mar. v Po!ki kmalu po pnlnoči sam-ski učiteli g. švara, ki stanuje v mariia-poljski Soli, nahaiajoči se v blizini občinske hiše. Učitelj ie naznanil, da ie neznan drzen vlomilec vlomil v njegovo stanovanje, k;er je vse premetal ter pobral vse. kar * imelo kako većjo vrednost. Odnese^ ie vi?niinc več obleke. perila in druge drajsoesiosti VevSki orožniki so takoj odhiteli v So'o, da ueotove deianski stan in Dovzrr.čenr> škodo. Vlomilec, ki ie pač moral br\ Dravi pTofesnortalec in je razmere dobro pozna!. je porabil odsotnost g. učitelja., odori vrata njegove sobe s ponarejenim kliučem in po i«*iopol(!ne veselo raz-r»o!o/ert v neko gostilno na Vidovdanski cesti. Tu se ie ^eziarril s pravim hrustom, ^irokoplečim hlapcem Tonetom. Pila »ta in ^e pocovariala Tone ie v ugodnem trenot. ku prirximnil svojemu v eostilni navzoče-mu tovarišu Francetu: — Ta ima denar! Ore k vo!akrt ororafunski raipravi rađano i>rav ranhnivo i>o-:oč\\o o zanemarjenusti ljubljanske mladine. Nujnu ]e potrebna reforma dečjih tavetišC in vrtcev Druitičen prni>er zapuičenosti mladine nudi dogoJek, ki se je včeraj odizral na Polian-ski cesti in porneje na polianski *tražn:ci. Na-takarica v gosrilni Cuzak na Polja na h Marija je jkol 14 3(i zaputila, kako neki [vuepmCek brska tK» omari in predaHi v njeni sobi. H^^ttla fa je prijeti m izroditi stražniku. Dcček - 12-!etoi ^i-$e:iwan Lovrcnc — pa ji je pobeKrail, a ca Je nato Cnzakov hlapec zajrabiJ pri vojašnici. Na stražnici so Ka zaslišali. LovTenček Je odloino eavrača! suiti tatvine, če§: »Nisem hotel kTasti, samo slike sem si *K>tel 02!eda!i.« Ko so ci le prvijali w mu d<^kazova!i, da laže, je ranemar-jeni deček prznal. da je hotel ukrasti 1 Din, da bi &i kLf^il kni-h S; ;zk!;u£cno, đa Je hotel Lx>vTenc dobiti n»-kaj dinarjev za čokolado in druee slaJčice. Lo-vrenc je bil vćas' vnet obiskovalec 6o4co!adaf-ske borze pred glavno pošto, ki pa sedaj več! ne posluje. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 0—22.895, Berlin 13.575—13.595 (13.59), Bruseli 0—7.9315, Bu-đ;n:peSta 0—9.93335, London 277.09— 277M (277.49), Newyork 0—56.71. Pariz 0—223.82, Praga ldS. 155 —168.955 (168.555), Milan 299.38—3(11.38 (300.38). Dunaj 7.9825—8.0125 (7 9975). Curih 1093.5—1096.5 (1095). Efekti: Investicijsko 87 den.. agrrim« 57 den., Vojna Sko^da 425 den., L'ublianska kreditna \35 den.. Celjska 164 den.. PraSte-diona S02.5 den.. Kreditni zavod 157—175, Vevče !35 den., Stavbna 56 den„ Ru$e 365 —2S0, Šešir 125 den, Kranjska industrijska 310 den. Lcsnl t r f : Tendenca nespreinenjeni. Zaklhičeni so bili 3 vagroni desk. smreka-ieika. I, II. III, lahkokoničnih, po vagon me* ia po 470. Deželnl prldelki: Tendenca za žito nesprememena. Zaključen ie bil 1 vagon pšenice. Cene so ostale nespremenle-ne-. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Dunaj 799.75, Berlin 13.59. Milan 338, Lcmdon 277.51. Newyork 56.81, Pariz 223.S2t Praga 168.555. Curih 10.95. INOZEMSKE BORZC Curlb: Beograd 9.1315. Dimaj 73.07, B«*-Hn 124.13, Praga 15..19, Milan 27.425, Parif 20.43, London 25.3345. Newyork 519. Darujte za spomenik kralja Petra Osvoboditelja! Stran 2. rSCOVENSKT N A R O D» dne 28. mtrc* 192& £fr*. /3 Proračun ljubljanske mestne občine Na včerajšnfi seji j* občinski svet ljubljanski odobril proračun mestne občine za L 1928. — Nekaj podrobnosti iz proračuna. Včeraj je ljubljanski občinski #ret spr©-jel & kvalificirano većino proradim mestne občine za L 1928. Proračun izkazuje rednih lo isrednih to* datkov 65,593.050 Din, rednih te ferednih dohodkov 56,621.716 Din, pricnanjfcljaj p« znasa 8,971.334 Din. Posamezna poglavja tek&rujejo naslednje ttevilke: splošna mestna uprava izdatkov 8,697534 Din, dohodkov 1,901790 Din, mestna podjetja in zemljišča izdatkov 13,538.971 Din, dohodkov 2,195710 Dm, hr&nikie vloge Lo vrednostni papirji iz* datkov 0, dohodikov 119.975 Din, mestna podjetja m obćinske davšćine izdatkov 7,145.416 Din, dohodkov 31.573.569 dinarjev, občinska posojila izdatbcyv 3,485 191 Din, «fc>hodkov 11.938.048 Din, ceste, ulice, trgi rn vodne zgradbe izdat* kov 19,802.306 Din, dohodkov 6,125,185 DUi, socijalno skrbstvo izdatko-v 6,454.399 Din, dobođkov 1,692.000 Din, zdravstvo izdatkov 1,764.564 Din, đohod* kov 417.139 Din, iolstvo izdatkov 2,948.417 Din, dohodfcov 567.500 Din, znanost, umetnost in prosveta izdatkov 425.500 Dm, dohodkov 0, prenesen delokrog izdatkov 367.051 Dm, dohodkov 300 Din, raznoterosti izdatkav 981701 Din, do* hodkov 90.500 Din, skupaj torej izdatkov 65,593.050 Din, do* hodkov pa 56,621716 Din. REDNI IZDATKI IN DOHODKL Redni izdatki znašajo 41,507.165 Din, do. hodki 41,320.831 Din, primanjkljaj 186.334 dlnarjev. V naslednjem navajamo nekatere važnej* ik in zanimivejže postavke, ki nudijo po* drobnejšo sliko gospodarstva mestne občine ljubljanske. Za vzdrževanje čest in ulic znašajo oseb* ne potrebšeine 3773.179 Din, stvarne po* trebščme pa 4,090.242 Din, za razsvetljavo mesta osebne potrebščine 68.380 Din, stvar* ne potrebščine pa 561.620 Din. SOCIJALNO SKRBSTVO. Socijalno skrbstvo ima naslednje po* Btavke med izdatki: osebne potrebščine so* cijalno*političnega urada 216.063 Din, oseb* ne potrebščine za davščino na noćni obisk gostiln in kavarn 68.000 Din, stvarne potreb* šćine 35.000 Din, stvarne potrebščine usta« nov 29.666 Din, mestno zavetišče za one* mogle osebne potTebščine 113.000 Din, stvar* ne potrebščine 1,117.000 Din, za Dečji dom 50.000 Din. za socijalne dajatve 2.320.650 di* narjev, za delavski oddelck 325.000 Din, za bolniško blagajno mestnih uslužbencev 240 tisoč dinarjev, za podpore na račun drugih občin 90.000 Din, subvencija za dijaška po» t ovan ja 5000 Din, za poklieno izbiro otrok 30.000 Din, za razne podpore 170.000 Din. Dohod'ke pa izkazuje socijalno skrbstvo naslednje: davek na nočni obisk gostiln in kavarn 569.000 Din, davek na igre v gostil* u ah in kavamah 100.000 Din, veselični davek 530.000 Din, občinske takse 110.000 Din, plobe 210.000 Din, razni doneski 93.000 Din, povračila za podpore tujim občinam 85.000 tlinarjev, razni drugi dohodki 5000 Din. ZDRAVSTVO. V oddefku za zdravstvo je določeno za reševalno postajo osebnih irdatkov 95.624 d narjev, stvarnih izdatkov 194.376 Din, za javni kopališči osebnih izdatkov 48.666 Din, stvarnih 271.334 Din, za podpore tuberku* lomim tn Kolnikom 20.000 Din, ta dom v Rakitni 10 000 Din. sa ztkavijffije otrok po ipecijaltstih 5000 Din, za a"ftp° posve* tovalnico za iolsko mladino 5000 Din, za javna strani*** 45.000 Dm. Med dohodki za zdravstvo sta največji postavki priatojbme za reSevalni voz in avto 190.000 Din, donos javnih kopaliŠč 182 000 Din. PROSVETA Za Jolstvo so naslednji izdatki: otroški vrtci 30.400 Dki, osnovno ftoktvo osebne po* trebščine 286.075 Din, stvarne 684.853 Dm, mestna ženska realna gimnazija osebne po* trebščine 1,047.899 Din, stvarne 107.690 Dm, trgovski tečaj 47.080 Dm, drž srednja teh-nična šola 6900 Din, za obrtno nadaljevalne sole 150.000 Din, za mestno gospodin .i sko Solo 410.000 Din. za gostilničarsko strokov* n-o $oh> 88.020 Din, za mestni Solski svet 5000 Din, za okrajno učiteljsko knjižnico 1500 Di-n, za centralni Solski vTt 30.000 Din. DohocRd Solstva §o naslednji: ukovina 82.800 dinarjev, odškodnina «a uporabo pisalnih strojev 2000 Din, mestn« gospodin fska Srrta 430.600 Din, centralni solski VTt 5000 Din, naiemnrna za prostore v Šolskih poslopjih 42.000 Din, razni drugi dohodci 2000 Din. Za umetniško galerijo je đoločenih 25.5TK) Din, za podpore v znanstvene in kulturne namene 200.000 Din. Med ostalimi dohodki so najznnimivejSe nsslednje postavke: najemnina od mestnih poslopij 2,062.460 Din, donos meMnih r.em ljišč 127.750 Din. prebitek mestne elektrar-ne 685.5H5 Din, prebi tek pogrebnega za vol a 28.552 Din, pr^bitek mestne^a loierijskega posojila 1,120.128 Din. DAV3CINE. Dohodki občinskih davščin so za I 1938 proračunanf v nflsieđnjf visini: mestna tro Jarina 13,513.937 Din, odškodnina za pobira nje državne trošarine 85.550 Din, tehtarina 140.000 Din, uvoznina 2,4*6.000 Din. tržnina 1,060.000 Din. tržna pristojbina 105.000 Din. mestarina 10.000 Din, gostaš5ina 2,140.000 D. kanalska pristojbina 500.000 Din, portalni davek 25.000 Din, davS5ina na prenoćila 630.000 Din, prirastkarina 400000 Din. Hav Sci na na listke cestene železnicp 370.000 Din davnina na vozila 380.000 D, ob?inske takse 330.8000 Din, opominarina 55000 Din. ob činska doklada na državne davke 4.*>34.867 D IZREDN1 IZDATKI IN D0H0DK1. Txredni izdatki so proraČunani na 24 mil G95.885 Din dohodki pa na 15,300.885 Din, Gradbeni program se je reduciral na mini-mum. Mestna občina ima zgraditi riekatera nova poslopja, med drugimi carinarnico. Deč ji dom in nadaljevati obnovo in tlakovanje ce?t ter kanalizacijo. Za nove zgradbe je do loPenih nad 10 milijonov, za kanale in ceste tuđi 10 miiijonov, za novo javno razsvetljavo 100000 Din. Za socijalno ekrbetvo je v izrod ne m proračunu določenih nad 1,500.000 Din, za umetnost in prosveto pa 600.000, iz tega kredita se ima pred vsem dotirati večja pod pora Narodnemu gledalisču v Ljubljani. V kritje izrednih izdatkov se najamee po sejilo v znesku 10 milijonov. Na včerajšnji seji občinskega sveta je bil odobren tuđi proračun ustanovnega zaklada, proračun zaklada meščanske imovine in proračun amortizačnega zaklada mestnega lote-rijskega posojila. Novi proračun mestne občine bo župan predložil prihodnje dni nadzorstveni oblasti v odobritev. Pisane zgodbe iz naših krajev Senzacionalna aretacija odvelnika v Vukovaru. — Težka želez-niška nesreća. — Tajinstveno truplo v kleti. — Ropar, ponare-jalec, tat in pustolovec. — Bestijalen zločin mlađega trgovca. — 2e nekaj dni vzbuja v Vukovaru in okolici veliko pozornost aretacija otU vetniškega koncipijenta dr. Schona, ki je bil obtožen, da je poneveril 2 in pol milijona dinarjev. Proti odvetniku je vloži ovadbo seljak Andrija Nagy iz sela Krstur. Na sodišČu je seljak izja* vil. da mu je advokat prodal neko zem* ljišče za 400 tisoč dinarjev. Pozneje je seljak dognal, da to zemljišče sploh ne obstoja. Kupno vsoto je seljak takoj izročil advokatu, ki je bil v Vukovaru splošno priljubljen. Schon je bil tuđi v mestnem občinskem odboru in član raznih trgovskih družb. Zadnje čaše je 7ivel zelo razkošno in je napravil mno* jjo denarja tuđi z različnimi denarnimi špekulacijami. Izposojeval si je denar za velike obrestt. Do sedaj je ugotov« ljeno, da je osleparil svoje klijente za nad 2 in pol milijona dinarjev. Ko je nepoštenega advokata ovadil seljak Nagv, so se se drugi prijavili, ki so nneH pri advokatu denar. Advokata so takoj po arctaciii zaslišali in izpovedal je, da ni sam kriv velike poneverbe, marveč je v afero zapletena se neka dru.fia ugledna osebnost iz Vukovara, katere ime pa policija v interesu na* daljne preiskave se ni izdala. * Včeraj se je pripetila na zagrebškem Savskem kolodvoru kraj kurilnice ne* sreča, ki je globoko presunila vse na« vzoče tem bolj, ker je ponesrečenec oženjen in oče dveh otrok. Rano zjutraj so poklicali rešilno postajo v ložilnico Savskega kolodvora. Rcštlni avto je pri» bitci, toda bilo je že prepozno, kajti ponesrećenec je med tem ie izdihnil. Žaro so obvestili policijo, ki je poslala na kolodeor policijsko*zdravniško ko* milijo. Kraj trtčnic je ležalo truplo kur* jača Mije Škaharja rodom iz Velikega Repana. Škahar je pospravljal neke stvari v prednji del lokomotive. Ko je stal kraj desnega odbijača lokomotive, je pridrvela druga lokomotiva, katere pa kurjač ni opazil, ker je bil obrnjen s hrbtom proti njej. Škahar je tako prišcl med odbijače obeh lokomotiv, ki sta ga popolnoma razmesarili. Nastala je pa« nika na kolodvoru in ponesrečencu so prihiteli na pomoč, toda izvlckli so ga izpod lokomotive že mrtvega. Imel je zdrobljeno hrbtenico in rebra. Stroje« vodja je izjavil, da je vozil razmeroma počasi in dajal svarilne znake. Ker je bilo v kurilnici več lokomotiv, kurjač gotovo ni slišal signalov. Tuđi stroje* vodja druge lokomotive je izjavil, da je pomaknil stroj kakor mu je bilo uka* zano in je nenadoma začul krik. • Iz Sarajeva poročajo, da je že pred 23 dnevi nenadoma izginil gozdarski pripravnik Ra tko Teklić, ki je bil na-mesčen na sarajevskem sreskem poglavarstvu. V nedeljo, dne 4. t. m. je imel še dežurno službo v pisarni. Okoli 2. ure je zapustil pisarno in popoldne so ga še videli v družbi nekega njego veza pruatelja. Od tedaj je izginil in vse iskanje je bilo zatnan. Policija je za njim izdala tiralico in njegovi starši so poizvedovali povsod. toda o mlađem uradniku ni bilo ne duha ne sluha Te dni je pa šel sluga sreskega poglavarstva v klet da bi poiskal dečka, ki je pobegnil od doma in se je baje ikri val v kleti Sluga je preteka] vso klet in priSel tuđi v najtemnejši del, kjer je prižgal vžigalico in zagledal v kotu na-slonjenega na zaboj nekega rnoškega. Poscrabil je motike misleč da ie nalctel na lopova, ki ga hoče napasti. Toda ko le prižgal drugo vflgalloo, ]e v neznancu spoznal izginulega Ratka Teklića. Takoj je obvestil policijo, ki je ugoto-vila. da ie Ratkovo truplo že nad 23 dni v kleti m je že razpadk). Videlo se je. da se je mladi uradnik sam zastrupil, ni pa bilo mogoče dognati, s kakšnlm strupom. Truplo nesrečnega mladeniča so odpeljali v bolnico, kjer bo obduci-rano. Zakaj si je Ratko vzel življenje, ni mogoče ugotoviti, ker ni zapustil no-benega poslovilnega pisma. šetalci na beosrrajskih Teraz!jah so dobro poznali nekega starejšega gospoda, ki je stalno posečal kavarne ob promenadi in šel potem na sprehod po mestu. Gospod se je y kavarn! rad pri-družil mlajšim gostom in jmi pripove-doval zanimive dog:odivščine iz svojega življenia. Predstavil se je za Milana Krstića, čeprav ni obvladal srbskega jezika, kar je pa opravičil z izjavo, da je že kot otrok odšel s starsi v Mona-kovo in se je sele sedaj vrnil v domovino. Včeraj se k Krstić zopet spreha-jal po Terazijah, kar je stopil k njemu policijski agent in ga pozval na straž-nico. Gospod se je protivil. kar mu pa ni nič r>omas:alo. Na policiji je protesti-ral. ko so mu pa dokazali, da je že dol-20 iskani zločinec, se je udal v svojo usodo. Beosrajska policija je namreč ugotovila. da je čestitljivi gospod madžarski kralj vlomilcev Jozef Szejmany. Aretiranec je trdil, da je Jozef Seiman in ni identičen z zločincem Szejmanom. Končno je pa priznal. da je res vlomilec Szeimany. Od leta 18S8. se ta mož pre-življa samo z zločini. Ko mu ie bilo 25 let, je prvikrat vlomil v neko trgovino in bil obsojen na 2 leti ječe. Potom je izvršil nešteto vlomov in ropov. Pona-rejal je denar. oskrunjeval m^adoletna dekleta in krađel. kjer je le mosel. Mož ie sedaj star 65 let in je preživel nad 40 let svojega zločinskega življenja v ječi. Njegovo zadnje zločinsko dejanje je bil vlom v madžarsko narodno banko, kjer je odnese! veliko vsoto denarja. Predno je zapustil Madžarsko, je še oskrunil neko deklico v PeČubu. Potem je pobeg:ni! v našo državo in se naseli! v Beogradu. Težko bi ga bili izsle-dili. da ni bil tako nepreviden, da je tuđi v Beogradu osleparil več strank. Pustolovec je živel pod različnrmi imeni. Stari grešnik bo moral delati pokoro za srehe. ki jih je naredil pri nas, potem oa ga izroce madžarskim oblastim. • Te dni je prišla k sarajevskemu zdravniku neka mati s svojo sedemlet-no hćerko in ga prosila, naj pregleda otroka, ki ima spolno bolezen. Uboga mati ni vedela. kakšna je ta bolezen in ie mislila, da se je otrok pri igranju v pesku ranil. Zdravniku se je bolezen takoj zdela surnljiva in ugotovil je. da ima sedemletna hčerka kapavico. D«jkletce sprva ni hotelo povedati, kdo jo je oskrunil, končno je pa priznala, da je bolezen dobilo od mlađega trgovca Sa-lamona. Ta je otroka zvabil v svojo prodajalno in se z njim igra! v družbi njegove male sestrice. To je poslal potem po vodo k oddaljenemu vodnjaku in med tem je oskrunil sedemletno Marijo. Zdravnik je ugotovil. da dekletce ni izgubilo devištva. temveč da je samo okuženo s težko spolno boleznijo. Materi je Marija samo potožila, da čuti hude bolečine, ni pa hotela povedati, kaj se je z njo zgodilo. Zdravnik je takoj prijavi! policiji mlađega trgovca, da bo za svoje ostudno dejanje primerno kaznovan. O c v f tlbOM C KlJUt najboljše, nattrajnejše zato naiceneiše! Boji v visekem gorovju Julijskih Alp SinoSI Je priredilo Slovensko planinsko đruS-tvo v veliki dvorani »Uniona« predavanje o boiih v visokem fforovju Julijskih Alp med sve-tovoo vojno. Predaval Je Z- dr. Gvidon Mayer, ki je znao turist, v nemškem Jeziku. Predavanje je bile zelo poučno in zanimivo. ker Je ob-ravnavalo ptvgiavje \z svetovne vojne, ki Je bilo doslej marsikateremu neznano. Tud' visoko turtstiko Je volaStvo fzrahfk) !n oporaNiO v vojnih operadjah in !e doseglo ne-priiakovane uspeh«. Boji v visokem gorovja JultiHkih Alp so bili nedvomno najnevarneiSi in na}drznei§i v sveto viti vojm. Italijanska fronta je bila ravno ob vz-nožiu gorskih velrkanov in Avsiri'ci so Italijane prehiteli s tem. da so organizirali posebne vo>:35ke oddel'ke, ki so zavo-jevati najtežje strateeične točke v viso-kem foro viu. DuSevni vodja \n organizator }€ Wl znani turHt dr. Kugy. Ob sirani so mu stali sami ii-kušem planinski vodnih in tuđi f. predavateU Sam. S sktopti&umi slikanu Je ff. predavatelj po* nazoril boje v Julijskih Alpah, od po crtka do prevrata. Planinski oddelek z dr Kurjem na Sela se Je večal ia sJednjiC to orcanisirali rao-čan vojalki wWelek. ki se Je pod Trbiletn v posebaem teiafu veibal ta boi« v visokom ro-rovja Porabr]a, kakor se ie to zgodilo med svetovno vojno. Ove obrtnošolski razstavi Na tehniSkJ sredciM $oH v LJublJinJ 6b-stoja oddelek OraJbtsia rckođelska S^la, kdi je de!ovod>ka lola za zni im tes pomoč. nike. Sola traja tri zimske semestre po pet mesecev in se vsako lci.> zaključi s kp. cem meseca marca. Zi 'etošnji zak'i«čtk priredi šo!a samostoji} razstavo raznih šolskih del učencev. Razstavlicnc bodo riebe iz proiekc jskesa nauka (prof. ii.g Novak Leo), iz stavoneAa kons^r'ikrvreca risanja in iz stavbne nehi:i;ke (pr^f \r.*z §kof Riidolf. iz kortstruktivnega risani a za tesarje (pros. ms. Dirrmik Stanko), d^lje splošni in podTfinn-; gradbeni nacrti različ-nih zgradb .zlasti gospodarskih ptislfvp'j (prof. ing. areh. Treo Rudnjem slikarske^a rm>jstra JosT>a Rožica Pf>uk se ie vrSil po programu društva »Prnhuda«, ki prnpajrra umarano narodnih motivov v modernem zmi'šlu. Ude^e^encl tečafa *o r>o svoj:h rfsbnh izrezali patrone in so premesli s'ike z z;d-nimi barvami na velike pole papirja. Kot biee. Pristopil je Miha in se jel vtikati v igro. — Kibicov ne potrebujemo je zavpil Cene in pogledal postrani vsiljivca. — V gostilni smo in jaz stojim, kjer sam hočem, je odvrnil Mihač. »Sicer je pa dobro zate. da sem pristopil, ali si šlep. po* glej kako slabo igraš, zakaj pa stiškas tisto« le srčno sedmico v roki, kasneje ti bo pa delala preglavico.« — Ali boš tiho hudič, kdo te ie pa rta* jel? — je zavpil Tornaž in udaril s pestjo po mizi, da so zaplesali kozarci in prihl-tel oče oštir pogledat, kaj se je zgodilo. Mihač pa ni miroval. Komaj se je To» maž nekoliko potolažil, j€ Miha spet jel učiti Ceneta, kako naj igra. Tomaž je moU će pograbil steklenico in zamahnil ž njo proti Mihi. Gustilničar je prestregel udarec, a To* maž je dejal: — Škoda, da ga nisem lopnil po jeziku, potem bi bil molčaL Zdaj je pa zrastel Miha, Zagrabil je ste* klenico in jo treščil v Tomaža, za njo je poslal še par kozarcev, ki pa spretnega Tt>* maza nišo zadeJi, ker se je urno ognil. Po* tem sta pa skočila drug v drugega in se jela meuti po tluh. — Oba sta malo opraskana, delati za enkrat tako ne bosta mogla, — ju je po. zdravil »odnik. Bo%ta pa počivala vsak £ dni v zaporu, da se vajine rane zacelijo in da skleneta prijateljstva. Miha m Tomai sta se spogled-ila, Miha je nekaj zasikal med zob mi, ko ga je pa sodnik vprašat kaj pravi, je odvrnil; — O Diči nič> gospod, kar zapret se grera. ''" : ~ TATINSKI PAR. Na cesti sta «e spoznala, pred senatom sta se zopet sestala. Niemu je ime Fran* celj; Iepo ravihane brke ima, velik in vitek fant je, ona je majhna 7 let starejša od njega, sibka, neprikupljiva stvarica, ki se zagovarja 8 hreščečim glasom; ime ji je Pepca. Pepa )e najraje tako prakticirala po de* želi, da je prišla v kmečko hišo, se ponuja* Ia za to ali ono delo, čeŠ, da bo delala kar zastonj, par dni nato je pa izgmila kakor kafra in vedno nekaj odnesla s seboj. 16. septembra leta 1925 je prišla v Žle* beh k kmetu Janezu. Ko je ostala pri hiši samo domaća deklica, jo je Pepa zapođ.Ia v Jolo m poklioala Franccta, da je vlomil in odnese! razno obleko ter podplate. S seboj sta pa vzela tuđi steklenico slivovke, s kat ero sta se potem krepčala in dflala nacrte za bodočnost. Pepca sama je še boJj nevarna kako-r njen Francelj, ona je že leta 1924 odnesla v Zap4ani kmetici Neži žensko ohleko m verižico, julija 1925 Marički v Velikem rr« hu ženske čevljc, maja pa AnČki v Zavrst« niku blaga za obleke in rute, kar je vse skupaj vredno nad 1500 Din, dočim je znn* šala škoda pri kmetu Janezu v 21ebeh od* ceienega blag« okoli 3000 Din. Pepca m je tuđi leta 1925 predstavila £up*nu v Lški vaši, cei da je Francetova žena. da ntj ji da poselsko knjigo nt Ime Pavla 2. in re* jo je dobila. Ze leta 1922. je Pepa kradla po deieli in odnesla ▼ !*o-gooiku Franci Hi Marjani obleke, ki je bila vredna nad 2500 Dm. Poleg tega je bila Pepa tuđi izgnana, vendar te Je Trn i 1 a. Ker je Pepa tako rada ▼ Ljubljani, je nedela it par mesecef v preiskovalnem ?n* poru, pred kazenskim senatom je pa dobila za svoje pregrehe tri leta težke ječe, dočim je Francc obsojen samo na eno leto in pol. £8eležnica KOLEDAR. Danes: Sreda. >S ma-ca 1928; katotitanl: Ivan Kaplstrao; pravoslavni: 15. marci JPro-seioi. Jutri: Crtriek. 29. marci 1928; kitoTi^&al: Ciril; pravoslavni 16. marca. BraoWo|. DANAŠNJE PRIRtUlIVE. Drma a: »Mladost«. A. Opera: Zapr.o. Klao Matica: »Ne Vn&m. Kino Ideal: »Kremierjevi »onata«. Kino Dvor: *2etia v rlata«. DE^l'RNP LEKARNE. Dinest Bahovpc, K^nrr?sni trt; Uxsr, Sv. Petra cesta; MoCcvar. S^dr^ja Snika. Akademija Sokola I. na Taboru — v sobo to 31. t. m, ----------ob 8 T - zvečer,---------- Prosveta SENTJAKOBSK1 0LET>\U*iKI 0DFR V LJUBLJANI. V »oboto. 31. marca: »Akademka S«itja*obs^»* sa sledali&kesa odra«. (Abomna.) V ntdel/o. 1. aprla: »Ineeh -rg*. (live«) Ljubljanska opera Dilaitvo ^jubl.dnjkih f.jnnarii )e ia Rdfii križ pod vodstvom t- Lipuh* i*pr:roriVo Shakct* pearovesa »Julija Cczarja«, i tro. ki )c raj*di svojih zna^ajev ia st/ustnih Ij »dsk'h scefl prav posebno težka naloga Ccto puklicni io ruinirani iffTđlci in gledališta, ki raz^Iasujo $ stil&ko pravilnimi d.ki>raci3ami, kostimi ra mobilUaml ter predvs.em z vzorno Lrvežbaniini komparzi. se le redko in neradi lotijo »Caesarja«. Pod]et)c je bik> tore] za d:jake, M t»irna>o niti diletantske vajenosti v dikciji, kretnjah ln igranju, na* ravnost smelo ter ne zvedljivo. Toda si desint vires, tamen c« laudandt voluiitas, in dijašivu grc za njegovo resno mar« 'jivost ter visoko u me miško »tremluetile vs« priznanje. Naučili so se u!m2 idealno j!adko m so j;h cavoriti vses-koi jaKo inieligeirtno ter ćelo prećuteno; ansambiski pnzan *o se razvijali temperamen-trvo ter je v \sci p>red^tavi via-dal dober teniipo. G. L:>pab kot režiser je torej storil vse, kar je le nvožno in dosejel t raz* polož-l'jivini materijalom zadovolnv uspeh, ln* >cenacija Je bila seveda skromna io prizonića Publika. ob&to-jeČa iz d:jaitva, starSev io io-rodnikov ter profesorjev, ni 5:ed.'a s vtuv.a* njem. GIedu!i§Če )e bilo maione razprodano. Na-men predstave k bil terej dosežen. Kajpada so b:li lsralci in i^rulke ta svoje u Koze vst premladi in pre&ihki. Posebne pa so •* odlikovati diiaki, ki so ljrali Hritia, Ca^co, s!u-£O deC^a, Marka Anton-ija ni nkitoma Caesar a. Za bodoče naj si izbero lažje i^rc i man;i:tn ansamblom. Fr. U. V soboto, 31. marca se predstavi prvIC občinstvu Šentjakobskl glcdalUki orkester, ki je bil ustanovljen pred kiriim ineseci. Je to ska- p'.na mladih mož. ki so si nadeli vk>go, da »o« de!u!ejo pri kulturni misiji Senijakobs&efa s!e-dal.ikesa odra. Občinstvo vabUno, da s obilmm p-jsetom pokaže tem ideahum mladim borcem, da odobrava ta lepi korak. Spored je raz viđen na letakih. — V nedeljo, 1. apri!a pom>vi Sent-jakobsJcj gledali^ii oder duhovito komedj)o »ln-geborz«, ki je doseg'a pri obeh dosedanjih pred-stavah krasen usrpeh. Vstotwiice so v predpri)-daji v trsovini iosp Petra Sterka, nasl. Mlol Karničnik na Starem tr^u. Soort — Službeno Iz LHP. Seja aprav. odbor« »4 vrši jutri v četrtek, dne 2^. t. m. ob <20. uri v damskem salonj kavarne Evrope. —Tajnica. — Otvorltev hazenske sezone v Ijubljanl. V nedel'o, dne 1. aprila otvori na5 prvak SK llirrja letožn)o hazensko sezono. Za svojega pr-vega protivnika si je Ilirija izbrata zaffrebikl A. S. K., ki raitKjLaca danes brez dvoma i najm-oineJŠo družino v na&i državi, osobito od-kar si je pridobil i^vrstno braniliko Balzareno, članico bivše SK Vesne. V Ljubljani nastepi ASK s kortup'ctno prvo in rezervno drj/ino. Podrobnosti o obeh tekmah, ki bosta na§i Javnosti nudili prvovr^tea sport, priobiimo v prihodnjia dneh. — Italija vođi v prvenstvo za evropski pokal. Po nedeijs-ki zrnati Iralje nad Madžarsko v razmerju 4 : 3 Je Italija tipodrmila Ce&koslo-vaiko z vodstva in vodi sedaj v prvenstvu za evropski pokal. Stanje je sJedeče: Italija 3 2 1 I 8:5 5; Če£kosk>vjska 2 1 1 — 5:5 3, Madžarska 2 1 — I b:7 2; Avstrija 3 1 — 2 4:7 2, Svica I--------1 2:3 0. — Stanje prvenstva ▼ Mariboru. Stanje prvenstva v Mariboru je sledeče: Na čelu tabele Je Se vedno Maribor, ki Je v 7 tekmah dosezel polnih 14 touk. Na drugi-m mestu je Rap:d z \i točkarni, pntem slede ZelezniCarH, Ptuj in Svo-boda. Maribor je sisuren prvak, četudi Rapid v pofnladni prvenstveni tek mi zmaga, kajti ima mnoco boljk) raz!iko v Jiolih. Pri rezervata vo-di}o Zelezničarji. Harry Liedtke se je zopet oženil Nežni spol je torej doživcl novo raz# očaranje. Harry Liedtke, popularni filmski zvezdnik, ljubljenec široke ma« se in idol nežnega spola, je znova sko# čil v zakonski jarem in tako zone* uni« čil sanje in iluzije vsem onim, ki so ga na tihem oboževalc. Da, Harrv Liedtke se je oženil, in sicer že drugić. V prvem zakonu se ni dobro razumel s svojo ženo Katrico Dorsch. Nekaj časa se je prepiral in jezil, ko je pa videl, da z ženo ni mo* goČ sporazum, se je ločii. Dolgo je sa« meval in vse je kazalo, da ne kani več okusiti zakonske sreče. Toda pred žen« skami ni imel miru in končno je kapi« ruliral. Sprvt se je mnogo govorilo in šušljalo, da se prav dobro razumett z mlado filmsko iflralko Marijo Paudler* jevo, toda iz te moke ni bilo kruha. Ne* davno se je zaročil z mlado filmsko di* vo dr. Christo Tordv, nećakinjo film« ske igralke Madv Christians in včeraj sta se v Berlinu poročila. Stev. 73 •SLOVENSKI N A R O D» dne 2$. mire* 1928. >lr»» \ Dnevne vesti. —- Prihod fttnkcljoiurjev Društva na-fodov v Ljubijano. Iz Ženeve so prispeli v Beograd funkcikmarji Društva narodov Cg. Herre Comert, načelnik informativnoga od-dleka, ti R. Cummings, član infor-mativrcega oddelka in đr. Popovič. FunkcL Jonarji so osioijelno posetili na&o državo ter ostanelo več dni v Beogradu, odkoder odporujejo koncem tedna v Zagreb i-n za-četkom prihonjega tedrta v Ljubijano G Cammert bo ime! več predavani v ome-njenih mestih o važnosti tn ciljih Društva narodov. Q Pierre Commert )e bil ixxprej v franeoski diplomatski informnt;vn s'už-l>i in dolgo !ef pred vojno dopi-n'K Temp-sa« v Berlinu in na Dim a Ju. O Oi-nmngs vzdržuje zveze med DruStvom narodov tn an^fl-eškim tiskom. G. dr, Pojfcivic" je LJubljančanom že znan po svojem pre_ davaniu o Društvu narr>dov. — Nov predsednik stola sedmorice \ Zagrebu. Ker je bil dosedam; rjretisednik stola sedmorice, dr. Aleksander Ba-dai, ki je 2e Izpolnil 70. leto, vpokojen. je imenovan na niegovo mesto sodnik stola sedmorice Er-rest Ćimić. — Glavna skupščtna udruženja rezervnih oficlrjev. NekaterI listi so po-ročali, da se je vr$H v Beogradu občni zbor beocrajskega pododbora udruženja rezevnih oficiriev. na lcatere.il je bilo sklenieno, da se bo vršila letošnja glavna skupSčina udruženja rezer oficlrjrv v Ljubljani. Ta vest pa ni točna. karti ba£ zadnie dni je začela klika v središnji upravi širiti po Beogradu vesti, da hrče prekini ti odnoSaje z ljubljanskim pododborom. Faktično so odnošaii že orekinie-ni ker središnia uprava ne odzovaria na ■noben dopis Ijubijanskesa pododbora. Zato 5e jasno, da se klika v srediSnM imravl ne more zavzemati za to, da bi se vršila glavna skiipščina v Ljubljani. Glavna sknpSči-na se bo vršila v Beogradu in sicer povodom polaganja temelmega kam-na za Ratnički dom Vse kaže, da bo treba poseči v sršenovo gmezdo in očistiti središnjo upravo elementov. ki rovariio proti edinstvu in sloci v organizaciji rezervnih oficiriev. Organizacija rezervnih oficiriev ie za državo tako važna, da se Tje srne zgoditi, da bi klika središnje uprave sama odločala o njeni csodi. V skrajnem slučaiu bodo morale napraviti red v središnji upravi državne oblasti. — Beograjski di}ak1 v Pragi. V pondeliek |e prispelo v Praco 30 sluSateljev stroinesa in elektrotehničnesa oddclka beosra-ske srednje tehnične sole pod vodstvom profe-sorjev VeselinoviČa fn Petroviča. .lu^oslo-venski gostje so naiprej posctili srob ne-znanega vojaka, na kar se ie vršil svečan sprejem na staromestnem magistratu. k;cr jih ie pozdravi! županov namestnik dr Štula. — Komfsar skopHanske razstav^ v Pra-gi. V Prago >e prispel Komisar sknpljanske razstave. ravnatelj državne tekstilne sole, Csdormr Joksimović, da navede stike s če-Škoslovaškimi rndustriici in jih pridobi za razstavo v Skoplm. — Iz sodne službe. V visio skup:no je ipomaknjen sodnik pri okra'mem sodišču v Radovljici dr. Jakob Prc^ern. — \z poštne službe. Premeščeni sta od pošte Ljubljana T. k pošti Tonltce pri No-vem mestu Marija Cvas, od pošte Mari-bnr I k pošti Lrubljana I. pa Ana Pecirer; »Službene Novine« št. 69 z dne 26 tm. ob-iavljajo ukaz o napredovanju večiesa šte-vila pošrnih uradnikerv in uradnic v Sloveniji. — Nalezfjlve boleznl v UubUanski in mariborski oblasti. V ljubljanski oblasti ie bilo od 8. do 14. tm. 8 slučaiev tifuznih bo-lezni, 16 davice, 37 škrlatinke. l?n nšpic in 15 Sena; v mariborski o-blasti ie bilo od 1. do 7. tm. 13 slučajev tifuznih bolezni. 65 škrlatinke, 45 ošpic, 20 davice, 10 šena m 1 krčevite odrevenelosti. — 2ivafske kužne boleznl v ljubljanski oblasti. Od 12 do 18. tm. ie bilo v Ijub-ljrjnski oblasti 10 slučajev sviniske kuge, 1 stekline in 1 mehurčasteza tzpuščnia. — Dražba Iovov v srezu Maribor — \qx\ breg. 23. aprila se bo vršila dražba lova za občiine Ciglence, Cirkrvco, Dobrenje, Dragu6evo, Spod. Duplek, Gradiško, Gra. \iijakov in slke zadružnih načelstev Knjigo vsem abrtnikom toplo prifporoča. mo Naroča se pri Zvezj obrtnih zadrug v Uiibljans, Bethovnov« ulica 10. pritličie. 'evo. Cena knjigi je 40 Din brez poStinme — Iz poštne hranilnice. S I aprilom t. 1. zaine Poštna hra«n4lnica z viTman^kim in izplačilnim prometom s čehaskjvaško re-pubHko oz njenima čekovnima zavodoma v Pragi tn Brnu za račun svojih iastftikov čekovnih računov. Za virmane se zaraču. nava provizija 1% (en pro mile) najma. nje 150 Din., za Izp'ačila v gotovini tud' provizija 1% naimanje 5 dinarjev Za virmanska nakazila iz Cehoslovaške se po-bi/ra manipulacijska pristoibi«na 50 para od vsakega nakazila ne glede na visino znc ska. — — Priznanje na?rad Odsele za mtadln->ko matico pn-i poverjeništvu UJU v Ljub. Hani ie prisodil v rmislu razpisa v L'č-i Tovarišu od 15. decembra 1927 ra tr* naj. b&Ijše spise nasrad-o slede^im pisa;e!!ein: t. Vilku Maziju. strok ačteliu v Ljubljani 500 Din za spis »Mama, vstan-i!« 2. Radi. vciu Reharju. novmariu ln kni:fevn!ku v Mariboru 400 Din za spi* »Sinček Mar tinček*. 3 Ju'iju SiapŠi*kn. ♦ajniku )bia leinict svoie^a ob stola bo priredi! Savez hrvatskih nhrtnka v Zagrebu naučno potovanie v N'emčijo Po tovanie se bo vršilo v začetku me^eca mai> t. 1 po naslednicm programu- Zagreb. Liub Hana, fesenice, Salzburg. Milnchen. Niirn berg, Leipzig, Berlin Dresden. Bodenbach Piaga, Wfen. Gradec. Zagreb in bo traiaV 14 dni Prireditelji so izposlovaf? tuđi neka-tere ugodnosti. Ćelo potovanie s hrano ir ?tanovaniem ho stalo okro£ 32)>0 do 360f< Din Savez hrvatskih obrtnika vnbi ^lov^n ske obrtnike, da se temu potovanin pridrti-žiio Priiave spreiema Save« hrvatskih nbr! nika, Zagreb JelačiČev trg I, in Zveza obrtnih zadmg v Liublianl. — VćerajŠnji potres v Italili so zabele-ž:li tuđi potrcsomerjl observato-riia r>nd Triglavom Prof dr Helar nam poroča, da >>o bili ootresni ^ntiki. ki so i;h zabeležil' potresomerli ob O..^5. najmani dvakrat tako močni kakor v ponedeliek Potres ie moral biti zelo močan ker so šunki znatno po-škodovali nekatere zelo občutl'Tve potreso-merie. dasi ie bilo ognjišče potresa odda-lieno od ohservatorlia pod Trislavom naj mani 140 km Zadnii moČneiSi bližnji potre« ie bil zabeleJen v observatorihi ood Tri-glavom 1 januaria 1926. ko ie bilo sred'Sčf oddalicno kaklh 120 km Takrat so bfli ob-čutljivi potresomerji znatno poškodovani Takrat potres ni povzroči! večie ^kode, ke? ie b;lo središče v globinah Jadranskega moria. dočlm ie iTnel včerajSnji po poročilir. iz Italije za nekatere kraie težke posle-dice. __ Smrtna kosa. VCeral !e umri v Celh — Breg. posestnik in iiostilničar z Lud vik Haidinger Pokoitv je bi' simparifen m značajen mož. ki ie uživa? med Celian? spl-o^en ugled Pogreb bo lutn nb -»tirih po-poldne ?. Brega Stev. 25. — Včeral ie u-mr'a p-o dolai in m'učnt bolezm fiS.let.na eo-sipa Ana Zupa«nč'č roj. Bntkovič Pokojnica je bila iz znane rodbine Butkovičeve iz Leskovca pri Krskem; žena vpokojeoldne ]e kazalo. da se bo vreme zboljšalo, ker se je za-Čel barometer dvigati. Toda okoli poldneva je nastal preokret in je barometer zače1 rap^dno padati tako, da Je danes ob 8 zjutraj kazal samo 749.2. V 24 urah je pa-del za 7.2 mm. Tako je prihb'žno barotne. trsko stanje danes v Sloveniji Po drugih krajih se ie vč^raj barometer g:bal med 15? in 157. V Skoplju in Mariboru je bio najviSje barometrsko stanje (7572) Tudl temperatura je bila včera! »beležena v Marihoru (4 sto^mj C nad ničloV a najviša v Beogradu (19 stopinj C nad niSo). NajviSja teoiperatura je bila včera] v Uub-lianf ob 13 in sicer 14 stoptnl C nad nlčlo, a da 11 Rim detfi v zadnjih 24 urah. Včeraj je bi! sv Rupert hi stari kmečki opazovaloi vremenskih pojavov pravija: »Ce na sv Ruperta de2 pada. kmet pridel-kov strada« — Pri poapnenf« arterlfe molcaaov 1b srca «e da z vsakdanjo rabo rnaihne količi. na prirodne fronđce »Prani . Josef« doseći telesno IzpraznenJe brez hudeca na. pora Cenjetii klin4£ni uCitelll nmranje medicine so ce'o pri enostransko ohromelih z vodo Franz • Josef dosegli 5e najboljSe uspehe za oCi^enjc Crcvcsa Dobi se v l^karnah, drogcriiab in Specerijskih trito-vinah. 26-T. Iz Ljubljane ~1j Tržni daa ▼ Ljubljani Današnji, ob sredah običajni dan, je bil kHub »adniim dnevom v mesecu «elo iivahen. Gospodinje so marljivo nakupovale različne DOtrebJči-ne. Na trjru se je prodalo mnoeo olik in oličnih veiic Kmetice so nrinesle kljub po-znl sezoni velike množine domačih, prvo vrstnih Jabolk. ki so >šh prodajale po 6 do 10 Din kR. Na trg je bilo pripeljanih okolt 20 voz krompirja. Cene krompirju so na debelo §e vedno 1-^5 Din. —li Sličica s trna. Od FrančiSkanskefca mostu nizdol po Cankarievem nabrež'u se ie u teden etabliral tr« 2 butarami. Danes fco je obenem tržni dan. Je ta prostor spre-menjen v pravi jfal Vcs prostor le založen i butarami različne velikosti. Oospodinir prav pridno kupulejo butartce, dočim gredo velike slabo v promet. Butare orodajajo po večini kmečka dekleta. kakor te to star! nb.čaj. Ie tupatam prodaja kak kmečki deček Dekleta so prav fivahna v baranta-iju. Nekatere licitirajo kot na iavni dražbi n vabijo fcospodlnje: »Kupite, kuoitel Bu a riče po en dinar, velike pa po dva kova-fa. Cim večia, tem dražia?« —Ij Svet slušatelje* ljubljanske ntilver-«e le pred kratkim osnova! maniSinsko sek cijo Namen te sekcije Ie predvsem o-iitnicah omn«ro5ila nekateri-m slovenskim ikadom;kom fn srednieSnlcem 1? Primorja n Koro^ke bivanje med na mi. kier nai pro-•ičuifio na$e razmere in se navzamejo no-vtga pojruma tz svoje delo med /asužnie-nim; brati. V ta namen bo skuhala sekci'a -rbrat! oo^ehen fond Odhor Akndcmskesa kluba za Društ\o Narodov te na svoji zadnji seji dne 24. t. m. sklenil. da prispeva ves» čist! dobiček predavanja z. Jovanovića v ta fond Svet slušateltev ljubiia-nske uni-verze prosi zato vso javnost, da v čim več-em Stevilu poseti predavanje Z Jovanovi-ča in tuđi s preplačili omoROČ! čimprejSnjo realizacijo zgoraj navedenejja nacrta. Nai bo predavanje 2- Jovanovića velika moralna in materijalna manifestaciia za naše or&te v Primorju In na KorcŠkem. —1] Evanseliska cerkvena obrtna. Da. ne« zvečer ob 8. uri predava v dvorani Dastor Jaquemar iz Dunaja. Vst?^p pn.st. —lj Ljubljanski »Sokol« pr.rcd; jutri v ćetrtek 29 t. m. ob 8 zvečer v restavra-ciji »Zvezda« družabni večer na katerega ponovno opnzarja in vabi. — V nedeljo dne 1 aprila pa se fcrši v te'. wainici v Marodnem domu društvena presleUnn tek-ma člam>v io č'anic za olinipiiaio v Amsterdamu Za:etek tekme toCno ob 10. do-poldne; vstoprrne ni. pač pa se bodo spre. iemaP prosto>vr>Mn; pris>evkf. 276-n —Ij V društvu »Soča« bo preda val v so-ooto 31. t. m. v Liublianskem dvoru narr Jobro znani in simpatični preaavateli z dr >tojan Baiič o »novi »Vojna al! mir« Predavanje je glede na sedanii -nednarodni po-'ožaj izredno aktualno in bo gotovo zopet napolnilo »Sočin< večer. Po predavanju bo nastopil priljubljen Premelčev kvartet Pri iko borno imeli tudU slisati dva samo-speva g Premelća samega. ki sa bo sprem-tjal na klavir z Vuga Začetek ob pol 21 Vstop prosi Vabimo »Soćane« in orim te! je —li Ruska Matica in ruska ljudska univerza V pettk dne 30 marca se bo v baikza pri neki bližnji tvrdkf. Ni-pravil je za 50 Din doUa Ko je brunjevka vpraSala. ali je premogar France zaposlen pri njej, so h" odgovorUi. da se ie doti^nik predstavi! pod napacrrtm imenom, a sam da ie bil odslovlien radi neredno*ti. —Ij Droblt policliske kronlk«. Porcija !e pr'jcli 3 oseb !n sfeer 2 kroinlarU. ker stt bila brez pravih kro^njarskih dokumentov, in 6 postopačev, ozlroma beračev. Zadnji *) tomali v zapor. Policiji ie bila prijav-l;en» prav nenavadna g-oljufiia. katere žrtcv ?e postal tigleden trafikant - Invalid. Ogo-liufan le bil za 3000 Din na blagu In denar-in. a na hrani za 1000 Din. Polici« le bi da-lie prijavljen 1 slučaj lahke telesne poSkod* be, 1 poskušena tatvina. 2 moSka radi hu-dodelsfva proti nravno^tt. 9 kalilcev noJ-nega miru. 2 radi pasjega kontu-maca in neki gostilnićar radi godbe brez dovolieflia Vroznrk1 v> imeli včerai mir pred onllcljo. (fčmeTimon LW*t\\* ITfjfO l«f«tt fc«ft«>t ***** "** •r n» < tr i« .me'-cr «..«.i»«:3*I'*ll or£mc simon (hraaja \mf\o ■•»*—' *• »«*#•*• t : L oriat da bi •• tvovf« f«*«- V ^uder Si mito Slmon i %. Parli A Organizacija Nobilove ekspedicije na severni tečaj General Nobile je že preiskusil svoj zrakoplov. — Ladja «CitU đi Milano« na potu v Kingsbay. Kakor smo ie poročali. organizira italijanski general Kobile druj^o ekspe# dicijo 2 zrakoplovom na severni tečaj. Priprave se vrše v največji naglici. Mo» dcrna polarna ladja «Cita di Milano* je bila 19. t. m. opremljena in izročen« poveljniku polarne ekspedicije generalu Nobilu. Do 21. t. m. si je moglo občin* 9tvo parnik ogledati nato je pa odplul v Kin^sbav. To ie bivša vojna ladja *Holdeburj2», zfiraiena 1. 1905, Dolga ie 97 m, široka pa 12.60 m. — Njeno ogrodje so popolnoma obnovili, zlasti sprednji del, s katerim si bo morala ladja dva do tri mesece rezati pot med leden im i gorami. Nobilova ladja je opremljena tuđi z radio*nostajo, da bo lahko v stalni zvezi z zrakoplovom in / Rirnom. Italijanski mornarji so pre« ;zkusili ta parnik v kolonijah in ob ki» tajski obali. Posadka bo stela 160 mol. 7,a slu* čaj nesrečc so na razpolago triie reSilni čolni, dva motorna čolna in manjsa mo» toma ladja Piirnik je vzel s seboj tuđi 4500 kisikovih bomb, ki tvorijo pljtiča Nobilovega zrakoplova Med potniki so najboljŠi italij. strokovnjaki v nau. riki in hidrografiji, med njimi tuđi zna* ni radiotelcgrafist Baccaroni. Ekspcdi« čija se bo pecala s proučevanjem zem« Ijepisja, meteorologije in zemeljskega magnetizma. Največjo pozornost bo po svečala zvezdam tretje velikosti. \res znanstveni materijal bodo po možnosti fotografirali. General Nobile je presenetil itali« jansko javnost s tem, da je 19. t. m. zjutraj nenadoma odletel z letalisča pri Rimu. Poklical je vsth 29 udeležencev in izjavil, da hoče pred poletom na se* verni tečaj preizkusiti zrakoplov in po* ?draviti z zraka kapitana parnika Citta di Milano, Joscfa Mano ja, ki se je na* potil istega dne iz Spczze s svojimi spremljevalci v pristanisče Civrita Vec» ehia, kjer je napravil pnH poiskus fl vkrcanjem zrakoplova na odprttm morju. Zrakoplov je brci v»ake ncigo» ne pristal na morju, kjcr •<> prcitkuiili Se spuščanjc s košero iz zrakoplov*. Iz* umitelj tega novegt padulnega »i«tema ing. Tajani je stopil v ko^tro in %t tpu« stil v 14 minutah na morsko flladino. Zrakoplov sam je stal namreć 100 nad morsko gladino. Mnogo fežje |e bilo potegniti košaro naznj v zrakoplov. V, ta namen se je moral zrakoplov naglo spustiti nizko nad morsko gUdino. Nobilovi spremljevlci so mislili, da se po teh manevrih Nobile vrne v Rim, toda na svoje veliko presene^enje so opazili, da nadaljujc polet proti Spezzii. Nobile je tolnžil lačne spremljcvalcc, da obrne v Spezzii zrakoplov proti Ri* mu, kjer bodo dobro većerjali. Toda v Spezzii je dobi mdiobrzojavno obvestilo, ča je vreme slabo in zato je vrgel kapitanu ladje samo pismeni pozdrav in odletel v visini 1400 m preko Geno* ve proti Milanu. Njegovi sprcmljevalci so vso pot zmrzovali. ker se za polet nišo toplo oblekli. Okrog polnoči so bili prebivalci Milana nemalo presenećeni, ko so /ugledali visoko nad mestom raz* svetljen zrakopov, kateremu so po ra* diju sporočili, da se pred 6. uro zjutraj ne more spustiti, ker ga ni nihćc priča* koval. Smeje je Nobile izjavil svojim spremljevalcem, da bo treba noćni tz* let nadaljevati in da jim to ne bo ško« dilo, ker se bodo že zdaj pripravili na slične nezgode, ki jih čakajo v polarnih krajih. Zrakoplov je ob 7. zjutraj s po* močjo dveh stotnij vojaštva pristal bli» zu Milana. Nobile je bil tako navdušen nad prvim uspehom, da se ni hotel vr» nik Citta di Milano je odplul iz Spezzie od koder poleti v polarne kraje. Par« nik Citta di Milano je odplu iz Spezzie v polarne kraje, kamor prileti zrakoplov najpozneje začetkom maja. Prva žena - minister umrla Iz Kodanja poročajo, da je umrla tam v nedeljo znana prvoboriteljica danske socijalne demokracije Nina Rang. Pokojna je bila rojena 6. oktobra L 1866. v Kodiinju. Studirala je zgodo* vino in se je zelo energično udeleževala dela v socijalhodemokratični stranki. Leta 1894 se je poroČila z dr. Gustavom Bangom, ki je umri 1. 1915 Hangova je bila sotrudnica dnevnika «Sozialdemo* kraten». OJ leta 1913 do 1917 je bila članica kodanjskega obćinskega sveta, leta 1918 ie bila izvoljena na listi soci* jalnodcmokratične stranke v senat in v aprilu 1924 je prevzda v socijalistični vladi portfelj prosvetnega ministrstva. To je bila prva žena na svetu, ki si \e priborila mintstrski stolcck. Minister je bila do decembra 1926, ko je Staunln* Cova vlada odstopila. Naravno, da je bil prvi ženski mi» nister na svetu junak neštetih storij in tarča vsth hudomušnežev. Med njimi je bil tuđi danski kralj, o katerem pripo« vedujejo, da je odgovoril na vprašanje, kako se razume s socijalističnimi minu siri: «Z vsemi se razumem dobro, kaf* ti moški se lahko vedno sporazume z moSkim. Samo z njo se boifm govoriti. Prepovedala je prepevati državno him« no in prepričan se^m. da bi mi ne do« volila govoriti, če bi se oglasil k besedi. Iz lastne izkušnje vem, kakšne krize in težave ima mož z boljšo polovico, zdaj mi pa hočejo naprtiti Se tujo ženo. Ta incident s himno, ki ga je ome* nil kralj, ni bil edini. Ko je nekoč v gledališču neki minister v navzočnostt Nine Bangove kot prosvetnega mini» stra med sviranjem državne himne vstal, ga je potegnila tako energično za rokav, da je omahnil nazaj. Sama na nobeni svečanosti ni vstala, ko so svi* rali državno himno. Seveda Danci s tem nišo bili zadovoljni. Zlobni jeziki pri' po vedujejo, da je izdala Bangova nekoč okrožnico, v kateri poziva vse učitelje in učiteljice, naj sporoče, čt so oženje* ni ali ne. Na to kroinico Je odgovoril neki učitelj • pismom, v katerem pravi: Ve* lecenjena gospa Bangoval Oženjen st« cer še nisem, vendar pt ne morem ni»# diti nobencga upanja, ker sem že ćelo leto ztročen s hčerko nekega tukajšnje« ga kmeta. . x Sadistični umor nemškega dijaka V Gladbecku v Nemčiji je bil v po* nedeljek izvršen grozen zločin, čigar žr» tev je postal 19letni abiturijent Hell* mut Daube. Umor je razburil vse pre* bivalstvo NV'estfalske, kajti tako brutal* nega zločina ne pomnijo niti najstarej« ši Ijudje. V ponedeljek zvečer se je vračal Daube z nekim svojim tovarišem s ko» merza v bližnjem mestecu Bucr domov v Gladbeck. Drugo jutro so ga našli rnrtvega. Morilec mu je prerezal vrat, potem mu je i oštrim rezilom preparal hlače in umirajočemu odrezal spolne organe. Obdukcija trupla je pokazala, da gre za sadistični umor, obenem je pa komisija dognala, da je morilec zlo« čin izvrSil s finim kirurgičnim nožičem. Amputacija spolnih organov je poka* zala, da je morilec očividno študiral kl* rurgijo in anatomijo. Policija je takoj uvedla obširno pre* iskavo in aretirala morilčevega sosolca, abiturijenta Fritza Hussmana. Ta je bil namreč usodnega večera z Daubejem v družbi, udeležil se je tuđi komerza v Bueru. Na njegovih čcvljih so bili sle« dovi sveže krvi, obenem je pa policija našla pri njem tuđi nožnico, dočim no* za ni bilo nikjer. Osumljenca obreme* njuje dejstvo, da je zelo nagnjen k sa* dizmu in da je v zadnjem mesecu na sadistični način umoril nad 20 mačk. V, splošnem je bil tuđi nagnjen k homo* seksualnosti. Poleg tega sta se mlade* niča sovražila radi nekega dekleta. Oba sta dvorila eni devojki in Hussman je baje nedavno rckel, da se bo Daubeju strahovito maščeval, če bo imel pri de* kletu več sreče nego on. Iz Celja —c Napredni dilalka družina *Sloia« vprizori s sodelovanjem napredne orzani. zacije »Korota/i« na trgovski Soli Nestro-ievo tmrko »Zamka/na detelttca« iz •Lum. pacij vagabunda«. Predstava se vrSi v so. boto. dt^e SI. t m. ob 20 uri v veliki dvorani Narodneta doma. —c LaMi pofr«tii| ««nek smo SuttU x torek dopoldne ob 9 urj 40 minut v Cellu. Trajal je kake pol minute. Škode ni po-vzročil nt)bene. frSfTT •STO VENSKI NAROD. Hne 28. mare* 1923. Stev. 73 G. W. Appleton. Skrivnost stare vojvodinje PoTOML — Bojim se. kajti zadnji teden je moje bivanje tu polno groze. Ali ne mo-rete uganiti, zakaj stanujem v tako za-puščenem okraju, v zakotni ulici enega najsiromašnejših okrajev Londona? — Prvotno ste mislili, da mi je bivanje v tem zapuščenem ckraju v zabavo. Toda zmotil ste se, gospod doktor. To je grozna nujnost in vse bi dala. če bi se mogla tei nujnosti izogniti. A propos, ali govorite italijansko? — Dokaj dobro, — sem odgovoril. Prav za prav je italijanščina moja ma-terinščina in zato sem se potrudil, da tega jezika ne pozabim. — Dobro, — je nadaljevala v itali-janščini, — pa govoriva iz previdnosti italijansko. kajti priznati vam moram, da se skrivam tu ker se bojim svojih sovražnikov. Ze več let me preganjajo zagrizeni sovražniki iz enega kraja Evrope v drugi. Dosle.i se mi ie vedno posrećilo speljati jih na led. Zdaj se pa staram in malo je upanja. da bi mogla voditi ta boj sama. Priznam, da sem začel pri teh be-sedah dvomiti o njenem duševnem stanju. Nisem namreč razumel. kaj bi mo» gk) njene sovražnike napotiti. da bi pre-ganjali to očividno ne^dolžno staro damo. Toda če je govorila resnico. mi zo-pet ni šio v glavo, kako ie mogla stara, sama naše navezana dama dolga leta voditi za nos pretkane sovražnike. Te misli so mi rojile po glavi, ko je vojvodinja nadaljevala: — Tu, v tem skromnem stanovanju, se skrivam že pol leta. Ves ta čas nisem zapustila stanovanja. Spočetka se mi je zdelo, da sem na varnem. toda zadnje čaše se me polašča strah. Bojim se namreč, da so mi sovražniki tuđi tu za petami in da me nekega lepega dne na-padejo. Zadnje dni sem videla skozi za-vese na drugi strani ulice že opetovano stati moža. ki je qpazoval moja okna. V tem možu sem na prvi pogled spoznala svojega največjega sovražnika ki mi ie neprestano za petami. — Obžalujem milostiva, — sem de-jal smeje. — da moja diagnoza ni bila popolna. Moram vam namreč dati nekaj za živce. — Da. prav pravite. — je odgovorila, Zeio sem vam hvaležna. Moji živci so res v groznem stanju, kar ni čuda. kajti noč in dan živim v strahu. Saj niti spati ne morem. — Odkrito rečeno, milostiva, — sem pripomnil. — te storije ne razumem. — Zdaj je se ne razumete. toda kmalu jo boste razumeli. V vašem interesu bo, da io čim prej razumete. Zmajal setu z glavo. — To, presega mojo zdravo pamet, — sem pripomnil... — Seveda, toda moj namen je odkriti vam to tajno. Rada bi imela prijatelja, ki bi mu neomejeno zaupala. Upala sem. da najdem tega prijatelja v sinu vašega oćeta. Zelo bi vam bila hvaležna. če me vzamete pod svojo zaščito, kajti drugače sem izročena na milost in nemilost zahrbtnih sovražnikov. Vi ste mlad, krepak in nedvomno tuđi pretkan. Za uslugo dobite nagrado, o kateri se vam niti ne sanja. Zopet sem se vfwaša1, da-li nišo te besede dokaz duševne bolezni stare dame. Toda njeno vedenje. njen pogled in kretnje so bile take da je bil vsak dvom o njenem duševnem stanju izključen. Sicer pa tuđi nisem mogel dvomiti o njenem duševnem zdravju, ker nisem imel nobenih zanesljivih dokazov, da se ji mesa. Naenkrat mi Je šinila v rlavo mise!. — Povejte mi, milostiva, — sem dejal, — ali bi bil moj oče odobril tako pogodbo? — Nedvornno bi jo bil z veseljem odobril. Če bi mogla v tem hipu prikli-cati njegovega duha in če bi mogla na lastna ušesa slišati njegov odgovor, bi vam lahko svečano izjavila, da se vaš oče popolnoma strinja z menoj. Te besede so bile izgovorjene tako iskreno, da so napravile name globok vtis. — Ali ste poslali pome. da mi stavite to vprašanje? — sem nadalje val. — Da. za primer, če bi se izkazalo, da ste res mož ki mu lahko zaupam. To je bU edini vzrok. da sem vas po-klicala. Dočim sem Še vedno razmišlia! kaj naj odgovorim, je nekdo močno potrkai na vezna vrata. Kmalu se je začul v veži glasen pogovor. Vojvodinja ie prestrašeno zakriča'a in bila bi se zgrudila. da je nisem pra-vočasno prestregel, — Dio mio! — je zastokala, — to je njegov glas. Zavohal ie moje skrivali-šče. Zdaj ie moje življenje v vaših ro-kah. Gre pa tuđi za vašo bodočnost. Kai naj počnem? — Toda povejte mi. — sem zašepe-tal. — kdo je on. ta strašni mož? — Mož, ki Ie usmrti! vašega očeta, ali bolje rečeno mož, ki ie vašega očeta umoril, — je odgovorila vojvodinja ZaŠkripal sem z zobrni in odveđel vojvodinjo v njeno spalnico. — Pojdite tja! — sem dejal. — Za- klenite vrata In prepustite vse drugo menL Nato sem zaslišal. kako se bližajo po hodniku težki koraki. Kmalu je nekdo močno potrkai na vrata. Nekaj časa sem premisi je val potem sem pa odprl vrata in pogledal iz oči v oči možu. o katerem sem mislil, da je umoril mojega očeta. !!!. Takoj na prvi pogled sem opazil, da je prišlec mož visoke, krepke postave, zagorelega obraza in živahnih dobrodušnih oči. Dotaknil se je svoje čepiće in dejal: — Oprostite gospod doktor, pred vami stoji hišni gospodar — Mimrns ie moje ime. Misli! sem, da bo najbolje, če pridem k vam sam. Spodaj stoji namreč mož. ki se mi zdi nekam sumljiv in ki hoče na vsak način govoriti z našo na-jemnico, go. Latimerovo. Ne, vi ne poj* dete gori, sem mu dejaU dokler ne ugo-tovim, je-H pripravljena sprejeti vas. Tako sem mu odgovoril na vse njegove zahteve. naj ga pustim k naši najem-nici. — Pametno ste mu odgovorili, gospod Mimrns, — sem dejal. — Vstopite, prosim. Ko je vstopil. sem zaklenil vrata in nadaljeval: — Gospa Latimerova žal ni do vol j zdrava, da bi mogla še nocoj sprejeti kogarkoli. Odredil sem ćelo. da mora takoj v posteljo. Že poprej bi me morala poklicati. Gre za tole. — sem dejal in se prijel za levo stran svojih prsi. — Srce, gospod doktor? — Da. — sem odsrworil tiho. — toda biti morava previdna da ne sliši, ker bi se še bolj ustrašila. Njeno življenje visi na nitki in vsako razburjenje lahko postane usodno. — Razumem gospod doktor. — Toda, če je kaj važnega? — On pravi, da gre za zelo važno zadevo. gospod doktor. — Kako se pa piše ta mož? Miinms ie potegnil iz žepa Hstek in mi ga pomolil. — Tu ie njegovo Ime. gospod doktor. Prisili! sem ga da mi je dal svoje ime crno na belem. Ozrl sem se na listek. na katerem te bilo napisano ime Frangipani. Menda sem se zdrznil od zaćudenja, kajti Mimms je naglo vprašal: — Ali poznate tega moža. gospod doktor? — Niti po imenu, dragi Mrmms. — sem odgovoril. — Odnesem ta listek v spalnico gospe Latimerove, toda pod nobenim pogojem ji ne do volim da bi nocoi vstala. Sedite in počakajte tre-nutek, Mimms. — Ne, hvala gospod doktor raje postojim, če nimate nič proti. — Kakor želite, sem dejal smeje. Nato sem odSel y spalnico. Vojvodinja je prižgala svečo in se* dela na robu postelje. Prestrašeno me je pogledala. Dve rdeči liši na njenem obrazu sta bili v popolnem nasprotju z bledico. — Piše se Frangipani. sem dejal. — Ali ga hoćete videti? Odgovorite tiho, prosim. — Ne. ne. pod nobenim pogojem. — je zašepetala. — Groza me obhaja. če pomislim, da bi prestopil ta človek pras mojega stanovanja. Kaj naj storiin, oh. kaj naj počnem? Sokol — Konstituiranje novega starešinstvz JSS. V ponedeljek 26 t m. »€ je vršila prvj seja nuvega starešinstva JSS. ki je bilo izvo* Ijcna na glavni skupštini v Kragujevcu. Brat starostu E. Gang/ je pozdravi! v kra*nenv «okalskcm nagovoru vse brate in sestre*ćlane starešinstva JSS, predvsem pa je veljal nje* ijov pozdrav bratom, ki so bili let<>3 prviC izvoljeni v starešin>tvo. Govoril je nadalje o nesebtčnem sokoUkem delu in njegovi važnosti za naš ujedinjeni narod rn državo ter o vseh številnih nalogah, ki čakajo na§e Sokolstvo v tekoćero poslovnem letu. — Nato se je konstituiralo starešinstvo ttko» Ie: Starosta Gangl, podstaroste dr. Lazar Car, Gjuno Paunković. Bogumil Kajželj. na» čelnik dr. Viktor Murnik. načelnica Anuškt Jugova, prosvetar Josip Jeras, i tajnik dr. R Fux, II. tajnik Drag Scbenik, blagajnik lv. Mešck. gospodar Jos Čobal; predsedniki odsekov: časnikarskega Jo*. Prunk, organu zacijskega dr. Fr. Kandare, poškodbeneg« fonda N. Marolt, ref zdravniškega odseka dr. Jog. Tičar, statiatičnega Janko Milost, socijalnega dr. R Fux. manjšinskega Jos Smertnik, železniškega Avg, Ludvik, grad* benega ing lv. Zelenko, umetniškega Eng Gangl, arhivar §ebenik, knjižničar Ferdo Juvanec, knjigovodja L. Franke; v redakcij* skem odseku za Sokolski Glasnik pa so biatje Gangl. Prunk, Švaigar, Murnik, Fux, Jeras in referent Siber — Seje starešin>tva se bodo vršile vsak ponedeljtk ob 20. v 9& veznih prostorih v Narodnem domu. — Kraljeva zahvalu Sokolom. Z glavne skupčine JSS v Kragujevcu je bil poslan Nj \ cJ kralju Aleksandru brzojavni pozdrav, na katerega te prejel starosta JSS br Gang) naslednjo zahvalo: »Prijatno dirnut toplim pozdravom poslatitu sa skupštine JSS u Kragujevcu Nj. V. kralj blagtn*olco je na* rediti da se Sokolima izjavi iskrena zahval« nost.» — Ministar dvora Jankorić — Nove sokolsko društvo ie bilo ustanovljeno v zadnjem času v Ljubuški — žu* pa Mostar. — Sokolska župa Ljubljana je nabraia do zdaj med svojim članstvom že skoro 30 tisoč dinarjev za gladujoče brate in sestre v sokolski župi Mostar. Gospodarstvo —f Državni dohodki In UdatkL V prvih devetih mesecih proračunskega leta 1927 78 so rnašali državni dohođki 7$W.2222S9 Din. V proraiu>nu je bilo določeno ra ta čas 8.6OS.177 5OG Din. tako da znaSa Pri-manikiraj 747,955.241 Din ati okro« 9%. S'kivečr primat!:k!;ai izkazuje'o doliodki od prometa in «icer 607.700.414 Din. Izdatki %o zra^ali 7.451,33.5.345 D'n V proračunu je bilo določno S^8.!77 500 tako, (Ja znaSa prebirek 1.136.844 152 Din —s Kontingenti fzvornegs Maca. Pol^Vt vlada te dovoTila da se srne izvoziti \t Ju-?oslaviie .100 ton konzerv:ran?h In §00 toti svežih rib, I0O0 ton marmrtade. 600 ton orehov. 4^0 fon ?sanTa in ?ooo tem vina. fr^ov. mfni^trstvo opozarja tosnodarsVe korporacije, tia? !tc v Hodočt nhraJaV) ta nojasnila v zadevi kontinenta izvoznesa 'i'aga neposredno na m"'nf«trsn*o ki bo da-alo potom zunantefca m:nistrstva nn<;m ra-stoprn'kom v inozemstvu potrebna navodila. ~t Vpfs v zađmfnf rerfster. V rad mi*! regrister sta se vpisaM ^2rrarna »adruta pri Sv Barbari v Sloven«vk"h poricah r. 1. * n. t !n Agrarna zatedn'ca v Ze. Sv Kuneoti, r z. z n. z. Izbrisala se ie Pa Zadružna elektrarna Z1a?o!£fe. Ki \t v Hkvfdadil —g Dobave Promef"o-komfrcii3!ni cć' delek dTrckci!e dr?nvn;h Jelernic v l-hjb-Hanf spreTema do 30 fm. penudbe rlede dobave 43.rtOO knmadnv ov'tkov s nredtiskom tti kaučiika^tih p]o$Z. ^troini oddelek di-reVcne drfavnlh z>le7n;c v Luib^anl spre-;ema do 3! fm pomidbe c'ede dobave bakrene n!os3e. — Predmetni posojl so na vpoffTed pri po<:nTne7nih odde'kih te direk-ci'e. — Prometno - komerc'inlnl odJelek direkci'e d'?avnih f.c^rn'c v T.'iibl'an' srtre-tema do 39 fm ponudbf eTede dobave ra«-neca P3p-?ria in Prsarni^kin predmetov ter odda;e popravila kretni^kih na^tavkov in raznih sveiilik: dn V. tm. irlede dobave raznih desk bnmol'na. Inka. barve. mint-a. kita, brus. kamnov. steklenesa papiria, kau-Čukastih žisrov. ?!ede odc!aie Ifin izvodov Službenih Novin v veravo ter z\tĆe ndda1'e svetiljk v popravilo: do 31. marca ti jrlede oddaje svet!lik. f>rtl?a/n;h vozlikov. Želez-nih vozičko\- za vrfče v popravilo ter n'odt odđaie raznega poh!§rAa (omare klopi, umi-valniki. stoli in mize) v popravilo In p!cs« kanle. — Predmetni osrlav z natančne^imi oodatki so v pisarni Zbornice ra trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interescntoq| na vpogled. zq Veliko noč t _ Popolnoma suha drva pocenl — Prečna ulica St. 4. 518 Liudie. ki radi nosilo PALMA kauiuk pete. . : ■ Prednosti: Ceneiie In trajne* te so kakor is usnia, ugodna Hola, ki ^am ohrania tuce. Globoko užalosčena naznanjam vsem so» rodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš srćnoljubljeni soprog, brat, Stric in svak., gospod muviK Hoidinter posestnlk in restavrater t torek, dne 37. t m., ob 13. uri po đođgem mučnem trpljenju mttroo t Gospodu **ap*h Pogreb dragetfa nMn pokojerriAr« fc vrti ▼ detrtok, dn« 2Q m*ro« ob 16^ uri is hite žalosti, Bre* lc.2S.xui mestDo pokofMiiifi«^ rw>. Br^g. dM v. mm« im Globoko ialujoČM $oproga In vt* ostalo sorodštvo. Absolventinja trg* šo'e ves'a stenografi je tn stroiepiv ja ter vseh pisarniških del » išče službo začetnice — Po oudbe pod »Vestna 537« 01» upravo cSlov Narod a», Strojni ključavničar teučen v veČji tovarni, zmužei slovenskega in oenškega jezika — išČe stalno službo — Po* nodbe pod «Zanesljiv/544» oa upravo «Slov. Naroda*. Posestvo z novo hišo 15 orali zemlje hi gozdom — prodam na prometnem kraju na Dolenjskem blizu železniš^t postaje. — Ponndbe pod «Pcv *estvo/545» na upravo «Sloven* skeca Naroda«. 2eleznato vino lekarnarja dr. G Ptccotija v Ljubljani — krepča oslabele malnkrvne odrasle uj otroke Pazite na obleke ker si veliku, veliko tanko pri. hranite čt jo daste čistit ir ba-vat v kemično pralnico kjeff je cena ra.nižja in najbolj solidna postrežba. Anton Boe, LJITPLJANA ftelenburgova ul 5t 6^1 — tovarna Vič-Glince DRUŽBA .ILIRIJA. Premog, drva, koks iglje — Dunajska cesta 46. polec lv Zakotmka — Tele* fem 2820 108 L Orehova jedrea in orehe — lepa. poceni M Geršak & Co, Preda liica 4 Tetti. 2329 Vpokojenec ^drav m močan (starcjŠa moč) vešč slovenskega in nemškegu lezika. dober računar — iščt službo skladiščnika ali Čuvaja Nastopi lahko takoj. — Ponuđ-be pod *VpokoieneC'551» na upravo «Slov. Naroda*. Trb. premog, DRVA - POGACNIK. Bo-horičeva 5. — Telefon št 3039 541 Išee se voznik > pokritim vozom za prevaža« nje paketov, ki bi bii na raz* polago ves dan. — Pismene po« nudbe pod * Voznik /546» na upravo «Slov Naroda*. li Zniž»we cene ■■* Cen» imiane l-l Valil/Q iihtra* teonih robcev, rokavti, NOUAViL KLOR In VOL VCIIKđ ILVlla. NENIH, triko perlla za dame in jjospode. Srajcc ivratnlke, kravate, DIšEČA MILA * Kompletne potrebštlne za šlvliie, kro aće, ćevharie In tapetnike. — Vezenln In čipke. pri Josip Patelinc, Ljubljana blizu Pre&ernovega spomenika 'ob vodi). --» l Ojj»le*te $t zaioeo •« se boste oreprl^allt -------------- Krasne toalete! Danes zadnjikrat! Pikantni prizori! ?; 3> Velikanski ospeh pri vseb predstavah. Ne kradi! ■■* *, '2ra ljubavi in veselih pusto-lovščin V jjla\ni vloiji dražestna LILIAN HARVEY tor priznani nemški filmski umetnflei Werner Fuettcrcr, Dina Gralla, Bruno Kastner Pri vseh predstavah svira na5 priznano najboljši orkester. Danes ob 1 pol 6, pol 8. 9. * - Telefon 2124 ' Elitni Kino Matica Orožie: O'owmnge pi^tole ^a suašen t usov samokrese puške, zaloga lovskih tn biškib potrebščin ei umetalni ogen Ltd. puškama F K. KalSer Seienburgova m 6. LlubllaiMI. >Z Ivon ZnHotnik z mestni tesarski mofstcr, — «. «. — LJUBLJANA Dunmfiks cmtf #6 — — —• - f aj*ovrstn* nitirtJU tf«#% moderr* I9*an» af«v^«, ostrmi} ta pmtmč* hOm, Wlt. tovmm* cmrkv trn wv%mi*m — Sfropi -mm* tim tropnfc«. **d«««c» otviZ/om. vmmndm ****• O0r«> ffđ — Ormđbš **s*nih moJfov teto* In mlina* »ARNA ZAOA \m TOV ARN 4 FUKNIRJ A Zahvala Za vse iskrene izraze sožalja povodom smrti naše nepozabru matere, gospe Antonije Sodnlk cvetlične darove in številno spremstvo pri pogrebu se vsem sorod* nikom, prijateljem in znancem najiskreneje zahvaljujemo. Ljubijanm, 28. marca 1°28. Rodbine Sodnik Naprodai sinak in srna Poirve ne: Mati ta Perko, mi* zarska tvornica, Siska Cetov* ika cesta 12L 525 Opremljeno sobo s posebnim vhodoot fin elektrici no razsvetliavo iice f takoj gospa —- Ponudbe pod «Cm> tru m««ta'554» na upravo «SI Naroda* Sin 115 n Me, krajše ali daljSe, vsem onim ki si nameravajo postaviti lastno htSico za stanovanje Fran Silitar, lesna Industrija LJUBLJANA, Doleti ska cesta ^^^ a^^^a. ^^i^s s ^^^ ic3 ai ^^^ a^^j a ^^^ a ^^i a t^^ a c^ a ^m^ a c Ureju;e L,T Zup.;^ - Z. .N.khJ«. ..*.««. Fr« lez.riek. - Z. -P'-'o •» —r,t» d«« *,*: O«oo Chn„ot - V». . tjuhl,.«.