OBVEZNI IZVOD FEBRUAR 2008 V GOSTEH PRI DRUŽINI PODGORELEC Minister Virant na obisku Potrebna debata o prostorskem aktu Prešernov dan in Trubarjevo leto Sprejet osnutek proračuna Preživeli pust... Vi ste pa še večji, ker nas gledate! Predragi Nace, (no, ja, tako drag spet nisi bil). Preljuba vesela žlahta in vsi veseli firbci! Nič več ni in ne bo tako, kakor je bilo. Danes je dovoljeno smejanje, jutri bo morda na vrsti maščevanje. Po dveh letih smo se zopet zbrali na tem zgodovinskem mostu, ki se po naključju imenuje francoski most. Zakaj je to pomembno omeniti ob priliki, ko se poslavljamo od Naceta - kurenta. Zato, ker se tako mi, ki smo norci, kakor tudi vi, ki ste še večji, ker nas gledate, s tem svojim početjem delamo francoze. Edini, ki je tukaj med nami čist, je Nace - pa še ta je v trugi. Brez vsake krivde in popolnoma nedolžen se je znašel na mestu, kjer so ga njega dni vsako leto z vso pravico obdolžili za vse tegobe, ki so klofutale to dolino, najsi bo po oblastno politični ali gospodarski ali katerikoli drugi liniji. Bil je kriv za vse občinske zablode in neumnosti, za vse nikoli izpolnjene obljube, ki so jih dajali najsi bo izvoljeni poslanci ali župani. In ne samo to. Še dosti več! Vse prej našteto je blagohotno sprejel nase in na svoja pleča. Priznal je krivdo za vse, kar smo mu naprtili, in nam tako omogočil, da smo očiščeni spet lahko naprej delali neumnosti in ga srali po mili volji. Ja, tako je bilo to včasih, ko je bil ribniški pust in karneval še neodvisen od vsakokratne milosti ali nemilosti občinske politike in nezainteresiranosti ljudi, da se v kraju kaj zgodi. Desetletja so na pepelnično sredo na tem mostu gorele tegobe in zmote, ki so pestile dolino. Desetletja je bil v tej dolini pust praznik vseh norcev - no ja, saj ta drugih pa itak ni dosti). Danes pa bi mi radi, pametni kakor smo, na dan veselja žalovali in objokovali. Na pustni torek se na tem mostu ni nikoli ne obdolževalo ne jokalo, ampak se je veselilo in otiralo v slednji oštariji, ki je kaj dala nase. In najboljše bi bilo, da jo vsi skupaj čimprej popihamo domov, se oblečemo v mačkare in nadaljujemo tradicijo, ki so nam jo dali v čuvanje in negovanje naši predniki. Preljubi moji, nobene pravice niti srca nimam, da bi na pustni torek na tem mestu valil grehe in tegobe nas in naše doline na ubogega Naceta. Zakaj nesposobnost spoštovati tradicijo ni kriv on, ampak mi sami. Tako bomo vse tegobe, ki so se nabrale, nosili sami, Nace pa bo ostal nedolžen in čist. Zato tudi ne vidim nobene potrebe, da bi ga zažgali. Sicer pa to prepustimo najožji žlahti. P.S.iGledenakrižiščno-obvozne-razvojne-prostor-sko razgrnitvene in proračunsko zapravljive probleme svetujem vsem občinskim in očetnjakarskim politikom, da se jutri na pepelnično sredo skupaj v sprevodu podajo na ta most in obžalujejo svoje čez zobe dane predvolilne obljube in da v kesanju priznajo, da ga serjejo. Edino tako jim bo odpuščeno in pozabljeno, kar so storili napak. Zakaj letos je Nace prav nedolžen, Ml SMO NORCI! Pustni ‘glasnogovornik’ (M) NORCI MORDA, TODA AU SMO PUSTNE ŠEME? Takole, kot ste prebrali, nas je vse po malem okrcal govorec ob pokopu pusta, ki se je na splošno začudenje letos odvijal že na torek, namesto na pepelnično sredo. Tako kot v Ribnici, se je godilo še marsikje po Sloveniji, nekateri ribniški kraji pa so le sledili tradiciji in Naceta pokopali dan kasneje. Kar bode v očije to, o čemer že leta pišemo in govorimo. Ključno vprašanje, ki bi si ga naš ribniški narod moral zastaviti je: Ali Ribnica sploh hoče imeti karneval in pustovanja? Ne, nismo ga imeli letos, lani da. predlani ne. poprej da. Žongliramo, ne toliko z denarjem, ki pravzaprav nikoli ni bil vprašljiv in ga je vsaka oblast bila pripravljena dati, bolj se ubadamo sami s seboj, ker si nismo na jasnem, ali smo narod norcev in mačkar ali pa je to praznik na prste preštetih posameznikov? Slednje. Na pustni torek smo Ribničani pustne organizatorje ponovno razočarali in se nas je pod mostom zbralo le za odtenek. Le toliko, da Nace ni zgorel sam. Po trgu je bilo le toliko šem, kolikor jih vidite objavljenih. Da so ljudje ob štirih popoldne po službah, je nesmiseln izgovor. Kdor je prava pustna šema, si vzame dopust, kot so si ga včasih, a vemo, da je to težko, ker so se časi spremenili in je kdo lahko kaj hitro ob delo. A dejstvo je, da so Naceta vedno pokopavali nekje ob tej uri, nikoli ni gorel ponoči, le žlahta ga je takrat še dobro zapila. Pravzaprav ne pomnimo, kdaj Ribničani vsaj malo niso pustovali - razen letos. Četudi ni bilo karnevala, seje pojavil kak šotor ali pa se gaje na pustno soboto plesalo do onemoglosti v kaki dvorani ali športnem centru in nagrajevalo najlepše maske. Toda že dolgo tega ni več tistega navdušenja, ki je skupine gnalo, da so že pol leta poprej risale skice in šivale kostume - zdaj se jim karneval še pogledat ne da več, Nace umira sam, v lokalih izpadeš lolek, če se prideš ves našemljen pokazat. Vsaj enkrat se do sitega najemo krofov in to postaja zdaj edini ostanek tradicije, ki sojo naši predniki negovali vse do 21. stoletja, potem pa je ta...Smo zgubili kalup, voljo ali pamet? Ali pa pust pustimo tistim, ki pokažejo, da se ga hočejo iti. TEKST IN FOTO ALENKA PAHUUE FEBRUARJA PIŠEMO: V RAZMISLEK V središču 'Šparoven' proračun 2008 4 Kje so tiste stezice... 4 Pogovor meseca Družina Podgorelec 6 Kulturne drobtinice S Prešernom v kulturni dan i \ Trubarjevo leto Društvo likovnega ustvarjanja Bliža se 65 let Jelenovega Žleba Vandramo po svetu S turističnega sejma v Ljubljani Zabavne strani Po dolini Minister Virant na obisku 28 25 Bralci pišejo 26 Upokojenci in politična angažiranost Ni človeka, ki bi delal za šport Inles kupujejo menedžerji Mladi postavljajo mostove 28 Samo, Toni in Nejc Športni utrinki Na ribniški plezalni steni 32 msuam Uspeh, ugled in lagodno življenje “Kam, na katero šolo naj se vpiše moj otrok?” vzdihujejo zaskrbljeni starši, ko brskajo po katalogih vpisnih mest za srednje in visoke šole, da bi zagotovili lepo in uspešno prihodnost za svojega otroka. Vse bolj prevladuje mišljenje, da je potrebno izbrati tisti poklic, ki nudi karierno prihodnost, torej poklic, ki daje ugled, uspeh, pa morda tudi lagodno življenje. Takoj pomislimo na poklice pravnikov, advokatov, politikov, računalničarjev in drugih, o katerih se veliko piše. In dalje: poučili so nas, da je dobro ozreti se za poklici, kjer lahko dobiš službo - torej v poklicu, ki je iskan, moderno rečeno, deficitaren. Po televiziji so starši zvedeli, da so to računalničarji, matematiki, strojni inženirji, zdravniki in še nekaj podobnih poklicev, potem pa se seznam neha. Kaj pa potem še preostane dekletom? Očitno smo globoko padli v celo vrsto predsodkov: o ženskih in moških poklicih, o nekaterih kariernih poklicih kar tako, o tem, da gimnazija odpre vsa poklicna vrata in da je posameznik sposoben opravljati en sam poklic, ki se mu mora v težkem premišljevanju prikazati kot razsvetljenje. Ampak, dragi Ribničani, to so le predsodki, ki nas zavajajo in bi se jih morali že zdavnaj otresti. Če bi res veljalo, da so ženske le dobre učiteljice, pravnice, zdravnice, medicinske sestre in morda prodajalke, potem bi imela naša odraščajoča dekleta kaj malo možnosti in smo jim res zaprli večino poklicnih vrat, ker prevladujejo “dobre zaposlitve” ravno v domnevno “moških poklicih". S takim razmišljanjem jim po krivici zapiramo poklicno pot, zapiramo možnosti, da se njihovi ustvarjalnost in talenti izrazijo v polnosti. Dekleta so lahko ravno tako dobri matematiki, informatiki, strojni inženirji ali kaj drugega, v donedavna moškem poklicnem svetu; in ne boste verjeli, celo uspešnejše so tudi v teh poklicih. Takšna delitev je nesmiselna in krivična, zato, fantje in dekleta, odločite se za tisti poklic, ki vam pomeni veselje in uresničitev vaših zamisli ter vaših sposobnosti in se ne ustavljajte pri teh globoko zakoreninjenih predsodkih o delitvi na moške in ženske poklice. Ta čas je prešel. Ravno tako nič ne velja, da ste sposobni opravljati en sam poklic, eno samo zaposlitev, zlasti ne odločajte se tako, ker so vas prepričali sošolci ali pa znanec. Sošolci se razidejo, znanci gredo drugam, vi pa ostanete sami. Sposobnosti posameznika so zelo različne in tudi interesi se v našem življenju spreminjajo. Vse bolj se kaže, da moramo v tem dinamičnem svetu kar nekajkrat menjati zaposlitev in tudi poklic ter se neprestano usposabljati in izobraževati. Predvsem je pomembno, da v svoji odločitvi vidite svoj trdno postavljeni cilj, ki ste mu pripravljeni slediti in uspeh bo zagotovljen. Torej odkrite svoje poslanstvo v pravem poklicu in velika bo verjetnost, da boste zadovoljni s svojim življenjem. mag. Janez Drobnič NADALJEVANJE NA STRANI 12 Ü Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Naslov: Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica Uredniški odbor: Tel.: 8369 765/051 641 021 r A Alenka Pahulje - odgovorna urednica E-pošta: reseto.ribnica@siol.net m Metka Tramte - članica FAKS: 8361 091 Zdenka Mihelič - članica Izid naslednje številke: v 28. marec 2008 Lektura: Tanja Debeljak Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. o Trženje oglasnega prostora: 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se Marko Modrej, GSM: 041-536-889 obračunava DDV po stopnji 8,5%. Tisk in prelom strani: V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si m KVM Grafika, Ribnica. pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo U' Naklada: 3.200 izvodov si pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v našem glasilu. Gradivo za naslednjo številko oddajte do 18. marca 2008 Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica. Fotografija na naslovnici (Alenka Pahulje): Nace sežgan z našimi grehi . ■ S RJE M> 1S «ü U < KJE SO TISTE STEZICE, KI Preveč lirično, da bi lahko asociralo na pomembnost prostorske ureditve našega okolja, in hkrati preveč lahkotno, da bi opozarjalo na težo strateških odločitev, vezanih na pripravo novega prostorskega akta. Kljub temu, da je misel nostalgična, vsebuje silno težnjo po odgovornosti do prihodnosti, izkušnje preteklosti le opozarjajo. Pomisleki, ki so se porajali ob predstavitvi OPN (občinskega prostorskega načrta - strateški del) za Ribnico so bili premočni, da bi se lahko odrinili na stran in zanemarili. Strokovno tehtanje in preverjanje je bilo nujno. Zato iniciativa po izmenjavi mnenj in pogledov na bodoči večplastni razvoj domačega okolja, katerega podlaga je strateški del OPN-ja. Predlog prostorskih načrtov za Ribnico je bil rdeča nit razgovora, ki sem ga organiziral kot občinski svetnik na eni in hkrati kot močno zainteresiran člen ti. strokovne javnosti na drugi strani. Ni bil namen srečanja opozarjati na napake in neodgovornosti, ki so se od naročnika projekta (Občina Ribnica) pojavljale med pripravljalnim obdobjem, a popolnoma ignorirati teh napak le ni bilo mogoče. Torej: Vsebina strokovnih podlag za projektno nalogo (OPN) je okolju (organi Občine, strokovna in širša javnost) nepoznana. Na moje vprašanje v OS, ali je bila pripravljena strategija razvoja kot podlaga za izdelavo OPN, sem dobil odgovor, da projekt pripravlja Struktura d.o.o, v občinskem glasilu pa se je zapisalo, da je »Pucelj vprašal, kako se bo zidalo«. Jaz o strategiji, Občina o tem,da nekdo nekaj dela, Rešeto pa, da bo cementa in peska dovolj. Verjetno bi bilo lahko precej boljše. - V procesu predhodnih konzultacij s projektantsko skupino (Struktura d.o.o.) je bila popolnoma zanemarjena strokovna javnost domačega okolja, ki bo najbolj občutila posledice odločitev in kjer bo OPN realiziran. Očitno potrebe po izmenjavi mnenj nista začutila ne Občina kot pripravljalen in ne Struktura d.o.o. kot načrtovalec. Posamezne iniciative občanov (F. Lesar) pa so dale slutiti, da bi to vendarle bilo potrebno. Zelo samovšečna poteza, saj se naročnik in projektant postavita v vlogo absolutnega arbitra, ko na tak način oblikujeta končne predloge. Pojasnjevanje, da so popravki še možni, je zavajajoče. Res so možni, so pa dragi (čas, denar). - Pobuda Občine, da zainteresirani posamezniki podajo svoje pripombe, je v fazi priprave strateškega dela OPN nenavadna. Odziv je bil relativno velik( ca. 300 pripomb, prošenj), vendar to ni tema strateškega dela OPN - to je že naslednja stopnaja OPN-ja (izvedbeni del). Ta silna želja na tak način komunicirati z javnostjo, kaže samo na strokovno šibkost in dezorientiranost naročnika projekta - Občine Ribnica. Občina mora generirati strateški razvoj. Parcialne želje se obravnava v nadaljnjih postopkih. Enotnost prisotnih ob pripombah na vodenje celotnega postopka direktno spodbuja misel o strokovno neprimernem pristopu in izvedbi. Vsebinska plat strateškega dela OPN-ja je gener- H ‘Šparoven’ proračun 2008 JAVNI ZAVODI SO SE MORALI ODREČI DO 20% PRORAČUNSKE POGAČE SD-ju se zdi proračun neambiciozen, SDS meni, da je varčevalen in pošten do vseh porabnikov, LDS pa se je zdela debata o proračunu preveč mirna in pasivna Proračunska blagajna je tako zelo prazna, da seje lokalna oblast tokrat prvič odločila, da bo vsem večjim porabnikom sistematično rezala deleže, varčevali pa naj bi le pri materialnih stroških, medtem ko osnovne dejavnosti zavodov ali drugih porabnikov ne bi smele biti ogrožene. Zdravstveni dom naj bi svoje poslovanje racionaliziral za 16 odstotkov, Miklova hiša za 14, glasbena šola pa se bo odpovedala nabavi inštrumentov v vrednosti 50.000 evrov. Zaradi težkega finančnega stanja je Občina nameravala tudi ukiniti enkratno denarno pomoč ob rojstvu novorojenčka, s čimer bi privarčevala 20.000 evrov, vendar je župan za zdaj predlog umaknil z dnevnega reda. Letošnji proračun bo težak ca. 7 mio evrov, prihodki in odhodki so po besedah računovodje Darka Lavriča izravnani, zadolževanje pa itak ni več mogoče, saj je občina v poprejšnjih letih izkoristila že vse kreditne možnosti in mora Proračun je uravnotežen, sta novinarki razlagala župan in D. Hočevar ik in usmerjevalec bodočega razvoja ribniškega prostora, ki prav gotovo močno vpliva tudi na razvojne potenciale bližnjih sosedov (Kočevje, Sodražica, Loški Potok, Velike Lašče). Na tak način oblikuje nujno soodvisnost ter konkretno formira širšo skupnost (regijo). To navajam samo zaradi poudarjanja široke družbene odgovornosti, ki je nujna ob pripravljanju OPN-ja . Pa je bil vtis ob analiziranju nekaterih vsebin predlaganih rešitev precej drugačen: OBVOZNICA - do predstavitve predlagane rešitve sta bili v igri vsaj dve varianti: obvoznica pod Malo goro in obvoznica pod Veliko goro. Naekrat je razmišljanje zoženo samo na rešitev pod Malo goro. Obvoznica je davna želja in danes nujna potreba predvsem gosto poseljenih področij, skozi katera sedaj pelje glavna prometna povezava z Ljubljano - tak je tudi splošen trend infrastrukurnih ureditev. Vendar se pri tem izbira koridorje, ki minimalizirajo vračati dolg. Iz sofinanciranj državnih in evropskih institucij naj bi pridobili 432.000 evrov, kar znese slabih 6% proračuna, za investicije pa se bo porabilo dobrih 125.000 evrov oz. 1,65%. Zvonetu Obrstarju iz SD se zdi tak proračun neambiciozen, na kohezijske in podobne sklade, od koder Občina upa na denar, pa je »alergičen«. Dvomi, da bo kaj prišlo od tam, saj tudi lani ni in je bilo treba proračun reševati z rebalansom oz. s prerazporejanjem sredstev. Janez Pucelj (LDS) je pričakoval burno razpravo, kot so glede proračuna nekdaj tudi bile, a se mu zdi, da je svetnike minila volja do razpravljanja. Pucelj in Breda Oražem iz SD sta se ponovno potegnila za kulturo oz. za Miklovo hišo, ker se jima ne zdi smiselno, da se temu zavodu reže denar, ker vsa leta širi svojo dejavnost in je eden glavnih promotorjev Ribnice. Župan, podžupan in Miha Klun, ki so skupaj z direktorjem občinske uprave opravljali pogovore z direktorji javnih zavodov, so bili proti temu, da bi zdaj komu naknadno dodajali sredstva in jih jemali drugim, marveč naj se zavodi izkažejo tudi na trgu ter poskušajo sami dobiti dodatna sredstva za nadstandardne programe. Na razpise se bo morala javljati tudi Občina, odprodajala pa bo tudi občinsko premoženje, je dejal župan Jože Levstek. Proračun 2008 nominalno res ne bo višji, a naj bi bilo vseeno vanj zajetih več razvojnih vpliv takega objekta na okolje. Področje Male gore je s poselitvenega vidika naš najkvalitetnejši potencial (sončna lega, rahlo nagnjen teren, vpetost v naravo...) V OPN se na 2/3 gradiva ukvarjajo s tematiko oblikovanja kvalitetnega urbanega okolja - nato pa to zavzetost degradirajo z grobim posegom v najkvalitetnejšo občinsko lokacijo. Trditev, da obvoznica pod Veliko goro uničuje preveč kmetijskih površin, je bolj izgovor kot pa dejstvo. Jasno je treba povedati, da pomembnost kvalitetnega zazidalnega področja daleč prekaša težo kmetijskega zemljišča. Pa ne samo v Ribnici. Zakaj nista na tehtnici vsaj dve opciji za traso bodoče obvoznice? Zakaj se okrog variantnih rešitev ne razvije javna in strokovna polemika in šele nato sprejme odločitev? Saj gre vendar za poseg v naravno in družbeno okolje z daljnosežnimi posledicami. Odgovor na ta vprašanja za zdaj poznata samo naročnik in projektant. Kaj pa ostali? .Rešeto projektov, med največjimi rokodelski center na Marofu. Letos bo potrebno 8000 evrov za pripravo dokumentacije, kasneje pa se bodo sredstva morala povečevati, ker bo treba obnoviti obstoječi del stavbe, jo del na novo dograditi, kupiti opremo in urediti okolico. Cel projekt naj bi bil zaključen do leta 2010, 70 odstotkov 1,5 mio evrov vredne investicije pa naj bi kril regionalni sklad, je obrazložil direktor občinske uprave Janez Mate. Občina naj bi vsega skupaj vložila pol milijona evrov. Veliko večje skrbi in težave oblast pričakuje na področju komunalnega urejanja. Za regijsko deponijo ima ribniško - kočevska regija premalo Medijsko najbiu oblegana oseba je bil računovodja Darko Lavrič prebivalcev (namesto 50.000 le 31.000) in bo morala svoje smeti voziti v Ljubljano ali Grosuplje, oboje pa jo bo drago stalo, saj vsega stroška ne bo moč prenesti na občane. Finančno požrešna bo tudi gradnja čistilnih naprav, ki jih narekujejo evropske direktive. Do leta 2015 morajo biti skoraj vsa ribniška naselja priključena na javno kanalizacijo, izjema so le Grčarice, ki naj bi sle- dile dve leti kasneje. Ocenjena vrednost investicij je 17 mio evrov in predstavlja velik pritisk na proračun, je dejala Tatjana Dečman Žagar, vendar naj bi pretežni del denarja prišel iz kohezijskih skladov in države. Župan je napovedal projekt za obnovo stanovanjske zgradbe na Škrabčevem trgu 18, ki naj bi tekel v sodelovanju s stanovanjskim skladom, ter dejal, da se bo nadaljevala akcija za nakup mamografa. Občina se pripravlja tudi na prenos športnega dela v bivši Kasarni, letos pa bo tudi dokončno odkupila podružnično šolo pri Sv. Gregorju, ki stoji na cerkveni zemlji. Končalo naj bi se urejanje križišča pri Žulju, Merharjeve in Šolske ulice, nove Krošnjarske ceste, ki poteka mimo doma za ostarele, pa le v primeru, da bodo prišla obljubljena sofi-nancerska sredstva. Na severnem delu obvozne ceste od Brega mimo Ribnice se bo položil fini asfalt ter odprl promet za vsa vozila. Na igrišču v Slemenih se bo menda lahko brcalo ali lovilo žogo v začetku junija, upravna enota končno dobiva fasado, še letos pa naj bi se uredil tudi nevarni zavoj med Žlebičem in Dolenjimi Lazi. O njem se ljudje že pogovarjajo na način: No, kolikokrat si pa ti letel iz ovinka v grmovje?, a je odsek prenevaren, da bi se z njegovo ureditvijo še čakalo. Občinska uprava se po kadrovskem načrtu do leta 2009 ne bo povečevala, razen zaposlitve dveh oseb za določen čas, ki bosta nadomeščali v času porodniških dopustov. Tako se bo številka zaposlenih na Občini ustavila na 49; od tega je 18 uradnikov, ki delajo v občinski upravi, 5 strokovno tehničnih delavcev, ostali pa so funkcionarji, vezani na mandate. SDS MENI, DA JE PRORAČUN POŠTEN Imenovan nov programski svet Rešeta KDO SE BOH MIHE KLUNA? Znamenito vprašanje Valentinove seje je zastavil kar sam podžupan, potem ko je tekla razprava o predlaganih novih članih programskega sveta (PS) Rešeta. Novi odlok namreč predvideva določitev mandata tako članov PS kot uredniškega odbora. Prvi je zdaj že zamenjan, uredniški odbor pa menjava še čaka. Polemiko sta začeli stranki LDS in SD, ker se jima ne zdi prav, da je programski svet tako politično obarvan, saj sta v njem tudi dva člana OS (Miha Klun in Anica Benčina, op. ured.). URBANISTIČNA UREDITEV RIBNICE - pred lagane rešitve jasno odražajo, da projektant ni hotel ali zmogel iz kraja, ki je morda sedaj urbanistično nedodelan, razviti idejo urejenega urbanega okolja z jasno začrtano razvojno smernico - iz vasi v mesto. Nerodno se ohranja črevasta struktura, vse povezave so nejasno razvite, prepletene. Vedutna gradnja bo po tem predlogu neuresničljiva želja. Bodoče »mesto« nima jedra... Je pri pripravi predloga sodeloval urbanist? V projektantski skupini ga ni. Če že razvijamo mesto, bi morali biti bolj pogumni, bolj širokopotezni in bolj zahtevni. ČASOVNA DIMENZIJA realizacije predlaganih rešitev je seveda vprašanje zase. Dvom, da je vsega le nekoliko preveč, je upravičen. Predvsem s stališča, za kako dolgo obdobje se sploh pripravljajo strategije. OPN - strateški del se običajno predvidi za obdobje do 20 ali maksimalno 30 let. To so dosedanje izkušnje. Glede na hitrejši tempo je pričakovati še krajša obdobja. REVITALIZACIJA degradiranih površin (ITPP, bivša Kasarna, Žičnica ...) je izpadla. Škoda, saj gre za kvalitetne lokacije znotraj urbanega - mestnega okolja. Dejavnost, ki jo na teh lokacijah opravljajo gospodarski subjekti, bo sčasoma postala moteča. INDUSTRIJSKA CONA se v predlagani varianti globoko zajeda v Malo goro. Gotovo je predimenzionirana in kot taka na neprimerni lokaciji. Mora res biti vsa industrija skoncentrirana na enem kraju? Ni bolj smiselno spraviti obstoječo industrijsko cono v razumne in obvladljive okvire ter predvideti dodatno novo lokacijo. S časom se bodo tudi te kapacitete zapolnile in bo potrebno iskati novo rešitev. To je samo povzetek mnenj, ki smo jih izmenjali udeleženci okrogle mize. Izogibali smo se ÄßSfiTO »Rešeto je občinsko glasilo in naj bi imelo korektno programsko usmeritev.« LDS dvomi, da bo to s tako sestavo PS uspelo, zato sploh ni predlagala svojega člana, je dejal Janez Pucelj. Podobno je menil Zvone Obrstar iz SD. Moti ga, da civilna sfera sploh ni zastopana. Podžupan se je na seji vprašal, kdo se boji Mihe Kluna A tako je pred kratkim sklenil OS v novem odloku o Rešetu, zato je Občina k predlaganju novih članov pozvala le politične stranke, ne pa tudi javnih institucij. Vinko Levstek, SDS, je proti temu, da se izbranim ljudem že vnaprej določi etiketo ‘političen’ ter se jim pusti, da se izkažejo. Po njegovem mnenju tudi svetnica Benčinova ni samo političarka, marveč v okolju poznana kot Solnica. Ravno tako Brane Kozina, ki je zgodovinar. »Imam pa občutek, da se bojite Mihe Kluna! On je politik, a vsi hvalimo njegov zadnji projekt likovne šole.« Pucelj je hipotezo o strahu zanikal, češ da se Kluna nihče ne boji in da njegove kvalitete vsi spoštujejo, »a na OS smo govorili o drugačnem ' programskem svetu«. To je tudi res, toda na koncu so vse stranke podprle odlok, ki se je zdaj nekaterim, ko ga je bilo potrebno upoštevati v praksi, vendarle zazdel preveč političen. Stranke so v novem programskem svetu zastopane proporcionalno, (glede na rezultate zadnjih lokalnih volitev). Poimensko ga sestavljajo: Anica Benčina (predlagatelj NSI), Anton Ilc, Brane Kozina, Miha Klun (predlagatelj SDS), Danica Fegic (predlagatelj SD), Marjan Peteh in Maruša Prelesnik (predlagatelj SLS) in Janez Mate, direktor občinske uprave, ki ga je predlagal župan. Osem svetnikov je nove člane podprlo, 4 - iz vrst LDS in SD - pa zavrnilo. Sejo spremljala ALENKA PAHUUE konkretnim predlogom, ki bi bili gotovo preozko zastavljeni in bi reševali samo parcialni problem. Poleg ostalih prisotnih so svoje misli razpredali: France Lesar, Jože Mihelič, Janez Zobec, u.d.i.a, Boštjan Češarek, u.d.i.a, Stane Kljun, Stanislav Škrabec. Namen je bil opozoriti in ponuditi. Opozarjamo, da ni potrebe sprejemati hitrih in nepretehtanih odločitev. Časa je dovolj. Najcenejši so popravki na papirju, najdražja so reševanja napačnih in nepremišljenih odločitev. Predlagamo, da Občina ustanovi delovno skupino (strokovno posvetovalno telo), ki bo kvaliteten in strokovno kredibilen sogovornik projektantom, hkrati pa tudi kreator kritičnega razmišljanja in ocenjevanja njihovega dela. Znanja je v domačem okolju dovolj, pripravljenosti tudi. Janez Puceu, občinski svetnik 5 >■ O/VC > - ><>« e INO PODGORELEC Letošnje leto oz. pastoralno leto od jeseni je proglašeno za leto družine, zato smo iskali družino, kamor bi se povabili v dom in spregovorili nekoliko besed o tej osnovni celici družbe. Ce ta ni zdrava, zboli cela skupnost in naš svet, po vseh teorijah sodeč, rabi veliko dozo ljubezni, razumevanja, strpnosti in vzgoje, ki poraja dobre ljudi. Ko prideš k družini Podgorelec, te pozdravi pravi labirint vrat in prisrčnih napisov, kaj se skriva za njimi. Pa ne se ustrašit. To je le zato, pravijo, ker so velika družina in imajo veliko sob, obiski pa so se pri njih sem pa tja že skoraj zgubili, ko so iskali pot domov. Kot bi jih s prisrčnostjo, veseljem in povezanostjo kar sprejeli v svoj družinski objem. 5 Družina Podgorelec je družina z veliko začetnico, bi lahko rekli. Pri njih človek dobi občutek, kot bi vstopil v svet glasbe in smeha. In gotovo sta gonilna sila tega sveta oče Feliks, ki mu je bilo že z imenom veliko podarjenega, ter mami Martina, pri kateri dobra volja ne presahne. Pet otrok in mlada starša živijo v zgornjem delu hiše Martininih staršev v Prigorici oziroma Gabrju, kot se tistemu delu Prigorice po domače reče. Do njihove hiše vodi ozka pot, a na koncu te čaka široko dvorišče. »Nič se bat', kar pogumno po poti navzgor, imamo dovolj prostora za obrnit,« me je v smehu vzpodbudil glava družine. Martina in Feliks sta se poročila zelo mlada, njej še ni bilo osemnajst let. »Ja, včasih so se prej poročali. Midva sva vedela, da je ‘to to’ in kaj bi čakala. Hodila pa sva tri leta, preden sva si rekla ‘da’,« je razlagala Martina. In kako sta se spoznala? »Jaz sem iz Kočevja, moja mama pa je bila doma iz Dolenje vasi in sem večkrat hodil k tetam na počitnice. Tu sem imel tudi precej prijateljev. Ko so v Dolenji vasi ostali brez organista, so me prijatelji nahecali, naj začnem igrati v cerkvi. Nekaj osnov sem namreč imel s klavirsko harmoniko. Saj nisem vedel točno, v kaj se kot 16-letni fantič podajam,« je razlagal Feliks in nadaljeval: »in tam, v zboru, na koru sva se spoznala z Martino.« Martina sicer poje že od drugega razreda. Torej imajo otroci res podedovani glas in posluh za glasbo - od obeh staršev. Poročila sta se leta 1985 in si ustvarila družino. Sta že od vsega začetka razmišljala o veliki družini? »Najprej sva rekla, da bova imela dva otroka. Toda potem je moja sestra pričakovala tretjega in sva si še midva rekla, zakaj pa ne. Ko se je torej rodila Tina, pa sva pomislila, da, ker je med drugorojeno Simono in njo sedem let razlike, bi bilo dobro, da bi Tina imela mlajšo sestrico ali bratca, da bi se lahko igrala itd. Tako se je rodila še Mateja. Za peto, Niko, pa je Mateja tri leta vztrajno pisarila Miklavžu za še enega bratca ali sestrico. In potem je enkrat rekla, da ne bo več verjela v Miklavža, če se njena želja ne bo izpolnila,« je v smehu, malo v šali, malo zares pripovedovala mami Martina, ki je imela otroke rada že od nekdaj. Ko je bila še sama otrok, je večkrat kar ušla in hodila po vasi pestovat otročke. Po rojstvu četrtega otroka je ostala doma in je polno zaposlena mama, ki skrbi za gospodinjstvo, dom in družino. Pravi, da ji za to nikoli ni bilo žal. »To je neprecenljivo.« Pravi: »Družino imej tako veliko, kot si jo sposoben imeti. Meni je bila večja družina vedno v veselje, nikoli v nadlego.« Sicer pa je v Dolenji vasi in Prigorici tudi še nekaj velikih družin s po štirimi otroki, ena je še s petimi in ena celo s šestimi. Dopoldne vse postori in j skupaj z najmlajšo, Niko, vedno kaj ustvarjata. Veliko plete in šiva ter tudi tako prihrani marsikateri dinar. Z veseljem družini šiva najrazličnejše stvari in večkrat ji je že kdo rekel, kako so njeni otroci vedno oblečeni po zadnji modi. Gotovo preživljati veliko družino ni ravno najenostavnejše. »Da se, vendar smo bolj pazljivi, ne živimo razsipno in si pomagamo. Poleti si vedno privoščimo tudi počitnice na morju. Ker imamo veliko kmetijo oziroma skrbimo za tri kmetije, je tudi košnje veliko. Vsi pa vemo, da ko bomo pokosili in prodali bale, bomo šli na morje. Rešeto Tako tudi otrokom ni težko. Vsi so navajeni delati vse. Tako v gozdu kot pri kuhi in domačih opravilih.« Njuni otroci pa so: Bernard, ki bo letos dopolnil 22 let in obiskuje 3., zadnji letnik grafične fakultete, poje v cerkvenem pevskem zboru Sv. Rok, ki ga vodi oče Feliks, v skupini D'Gamabis, ter poje in igra kontrabas tudi pri ansamblu Zdomarji. Igra na več instrumentov, poleg kontrabasa tudi kitaro, bas kitaro, harmoniko in sintesajzer, sedaj pa se uči tudi solo petja. Razmišlja, da bi na srednji glasbeni šoli naredil manjkajoče izpite in poskusil še na glasbeni akademiji. »Sedaj se je sicer čisto podal v glasbene vode z Zdomarji, saj so se prijavili kar na sedem festivalov in tako sedaj pridno pišejo nove skladbe. Bomo videli, kako še bo,« ponosno pripoveduje oče Feliks. Drugorojenka Simona bo letos dopolnila 20 let in končuje gimnazijo v Kočevju. Ker ima čut in smisel ter veselje za delo z otroki, razmišlja o študiju razrednega pouka ali biologije, kar jo tudi zelo veseli. Tudi Simona, ki ima za seboj 10 let učenja klavirske harmonike (s triom še sedaj večkrat nastopa) in sedaj solo petje, kot vse punce že od majhnega hodi na kor. Najprej so list z notami le gledale, a ko so začele brati, so takoj tudi že pele v zboru in navdušenje do petja še sedaj ni minilo. Edino Bernard je začel ‘kariero’ na koru malo pozneje, saj je do 16. leta ministriral in šele nato skupaj s še nekaj prijatelji prišel k zboru. Sicer pa je Simona tudi zelo dejavna v župniji, saj je bila med poletnimi počitnicami že drugo leto vodja oratorija. Glavi družine: FEliks in Martina Naslednji dve dekleti sta gotovo vsaka po svoje nekaj posebnega. Tina, letos bo dopolnila 13 let, in Mateja (letos 11 let), ki je od Miklavža takole -rečeno- izprosila Niko. Zelo sta povezani, obe se učita igrati klavir, sta pridni v šoli, pojeta ter skupaj z najmlajšo, navihano in nadvse živahno čebljajočo Niko plešeta tudi pri folklorni skupini Lončki. Vse navdušene so pripovedovale, da bodo vsi plesalci, 31 jih je, dobili čisto nove obleke. »Vsaka obleka bo nekaj posebnega in delana prav za določenega plesalca. Vsi smo zbirali in iskali po skrinjah blago, saj je moralo biti prav posebno,« ni zmanjkalo veselja. Tudi Tina in Mateja sta aktivni v župniji, saj redno vsako soboto z odraslo sosedo Marijo pospravita in okrasita podružnično cerkev v Prigorici. Za priprave aranžmajev si vzameta čas že doma. Ob prvih sobotah pa skupaj vodita Mavrične delavnice za otroke, pomagajo pa jima še sestrična, soseda Rešeto Dekliški del družine je v večini in Simona, ki da še kakšno idejo in vodi katehetski del. Teh delavnic se udeležuje od petnajst do dvajset otrok iz dolenjevaške fare, družijo se, igrajo in ustvarjajo pa od konca maše pa do dvanajstih. Tina vse potrebno nakupi in skrbno pripravi že doma, da potem delo teče kot po maslu. V prihodnosti se Tina vidi kot vzgojiteljica, Mateja pa bo kot ljubiteljica rož morda vrtnarka. Kaj bi rada postala mala Nika, ki bo čisto kmalu dopolnila tri leta, paše nismo izvedeli. Morda igralka ali pa glasbenica, saj ji igranje tako in drugačno že sedaj gre od rok. Kdo ve? Zelo se veseli torte, ki bo obvezno v njeni najljubši roza barvi in z Mico Muco na njej. To sta namreč Tom in Jerry iz njene najljubše risanke. Je prava ljubljenka vseh,, najbolj pa atija Feliksa, ki mu reče ‘moj, moj ati’, mamici pa ‘moja zlata mami'. »Seveda je Nika od vseh ljubica. Vse pa smo očetove ljubice, največja pa je Simona,« je v smehu povedala Mateja. Družina se med tednom težko zbere pri kosilu, saj oče dela v pozen popoldan. Toda vedno pa pred jedjo molijo. »Sedaj kar molitev sv. angel, ker jo Nika zna in jo tako rada moli.« Praznujejo družinske praznike, rojstne dneve, ki jih je veliko, najlepše pa jim je ob božiču in tudi o veliki noči. Skupaj tudi zapojejo, obdaruje pa jih sv. Miklavž. »Ja, pri nas nosi Miklavž. Vsi otroci še zdaj napišejo listke in jih dajo na okensko polico, darila pa Miklavž prinese v kuhinji.« Pa na koncerte greste kaj? »O, ja, radii Že svojih imamo veliko - zbor, solo petje, razni nastopi v glasbeni šoli, pa D'Gamabis, Zdomarji, Lončki itd.,« je navdušen pripovedoval oče Feliks, ki bo letos praznoval 42 let, verjetno pa tako, kot je praznoval 40 let, ne bo. Pevci iz mlajšega odraslega zbora Sv. Rok, ki ga vodi, so mu pripravili enkratno presenečenje, najprej so mu podarili dan v toplicah za dve osebi, za največje presenečenje pa so sami na skrivaj posneli dva DVD-ja in pripravili kompleten videospot prirejene pesmi ‘Felicita’. Poskrbeli so za besedilo, snemanje, slikovni material, čisto vse, in svojega zborovodjo popolnoma presenetili ter še bolj začutili, da sov zboru res kot ena velika družina. Feliks jim posveti veliko časa in vaje ter petje pri mašah skrbno pripravi. Tudi njune sestre imajo skoraj vse velike družine. »Iz velikih družin je nastalo veliko družin,« pravi mami Martina. Njene sestre imajo dve po štiri in ena tri otroke, ena očetova sestra ima tudi pet otrok, ena pa dva. Ob prvih petkih in prvih sobotah ter redno ob nedeljah in praznikih gredo Podgorelčevi skupaj k maši. Seveda se tudi kdaj skregajo, pravijo. »Največkrat zaradi neumnosti,« v smehu pove mami. Tina pa doda: »Kot jeza pride, tudi kaj hitro splahni, se umiri in gre. Tako, naravno.« Ob letu družine si želimo še več družin, ki bi bile srečne in se razvijale v medsebojni povezanosti. Obiskala sem jih ZDENKA MIHELIČ >l«>yV< >:-><>«■ rsj■ >■ txj>iri.e;iri>1 NAJ SLOVENSKO KULTURO NAJPREJ CENIMO SLOVENCI! Kaj so razmišljali tisti, ki so za dan slovenske kulture izbrali dan smrti našega velikega pesnika Franceta Prešerna, ne vemo. Je pa v tem več simbolike, kot se zdi na prvi pogled. V slovenski zgodovini je ogromno Slovencev zavrglo prav to, slovensko kulturo namreč! Sprejeli so raje tisto kulturo, ki se jim je zdela boljša, večja in drugačna. Nasploh je bilo pomembno to, daje bila drugačna od naše domače, kajti tuja naj bi bila več vredna kot kultura naših mater in očetov, babic in dedkov, in ni jih malo, ki so sprejeli raje tujo kulturo in zavrgli svojo, slovensko. Pravzaprav je bilo tistih, ki so to v slovenski zgodovini storili, celo več, kot je danes nas, ki smo ostali to, kar smo, Slovenci. Pogosto je bilo takšno početje plod načrtne propagande, ki je zaničevala slovenski jezik in kulturo, ter oboje poniževala. Ta načrtna propaganda je širila mnenje in prepričanje, da slovenski jezik ni primeren za kulturno izražanje, da ni omikan kot na primer latinščina, nemščina ali italijanščina. Danes tega ni več slišati, ker je takšno mnenje preseženo. Je pa zato slišati na primer, daje slovenska narodno-zabavna glasba kmečka, goveja in ne vem kakšna še. Propaganda pač uporablja nekoliko spremenjene metode, za dosego istih ciljev. Tudi dandanes je slovenska kultura pri nas doma, večkrat zaničevana in ponižana. Naše mlade generacije pa se oddaljujejo od nje in se je sramujejo. Spomnimo se otrok, ki jim Kekec predstavlja junaka, celo idola. Ko odrastejo, pa prav ti imenujejo kot Kekca tistega vrstnika, ki je, kot pravijo, smotan, neroden in nesposoben. Kaj se torej dogaja z našimi otroki v obdobju odraščanja, ko iz otrok zrastejo fantje in dekleta, možje in žene? Problem z identiteto je očitno še zmeraj akuten in pride do izraza prav pri odraščajočih generacijah. To obdobje je navadno odločilno in odloča, kateremu kulturnemu krogu bo kdo pripadal. Slovenci se moramo naučiti obraniti svoje, česar očitno še vedno ne znamo. Zato nas je vedno manj in živimo na vedno manjšem ozemlju. A ne pozabimo, kaj je v človeški družbi najbolj cenjeno! Nedvomno najbolj tisto, kar je zelo redko in česar je malo. Zato so cenjeni evri, zlato in dragi kamni... Mi Slovenci pa smo redkost, zato nima vsak te sreče, da bi se rodil kot Slovenec. Zato tisti, ki so zavrgli svojo identiteto, svojo kulturo, ki so se odpovedali svojemu narodu, niti ne vedo, kaj so s tem izgubili. Je pač tako. Očitno niso poznali ne lepote in ne globine slovenskih pregovorov, v stilu »Neumen ptič je tisti, ki se sramuje svojega gnezda’« pa tudi »Bolje malo lastnega, kakor mnogo tujega.« Najpogosteje v vsakdanjem življenju povezujemo kulturo z omikanostjo, izobrazbo in umetnostjo. Tudi v naši občini vas ni malo, ki s svojim delovanjem na različnih področjih ohranjate in sooblikujete kulturni utrip našega kraja, širite prvinskost in samobitnost ribniškega človeka, tudi izven meja naše občine ter s tem bogatite ne samo slovenski, pač pa tudi evropski in ne nazadnje svetovni kulturni prostor. (POVZETEK IZ SLAVNOSTNEGA GOVORA ZUPANA JOŽETA LEVSTKA) 8 O domu in slovenski identiteti S PREŠERNOM V KULTURNI DAN GAZELA Vsako jutro sonce sye. Le zakaj? Vsako noč se luna bleda v oblake zlije. Le zakaj? Ko še vse je tiho in mirno, se jutranja rosa z belim cvetjem ovije. Le zakaj? Ko že misliš, da se na svetu dogajajo same bedarije, ti nekdo roko poda in te v topel objem zavije. Le zakaj? Vse sledi se zakrijejo za njim, a še vedno nekaj upov se razkrije. Le zakaj? SaraAbrahamsberg Ob slovenskem nacionalnem prazniku se tradicionalno odvija niz prireditev, ker ali kulturo želimo praznovati vsi ali pa to počnemo zaradi obveze počastiti zapovedani kulturni praznik. Da bi se izognili nepotrebnim stroškom in podvajanju prireditev, je Občina tokrat pozvala k sodelovanju več institucij in izkazalo se je, da so mnogi pogrešali tak način dela. Osnovna in Glasbena šola sta se vključili ne samo s svojimi učenci, marveč tudi z učitelji. Likovnica Katarina Drobnič je izdelala še ne videno sceno s slovenskimi nageljni, obdanimi z vitro; glasbeniki so medse povabili godalni kvartet srednješolk, ki znanje nadgrajujejo na glasbeni šoli v Ljubljani, osnovnošolci pa so se predstavili tudi kot poeti - učenki Sara Abrahamsberg in Nika Lovšin v pisanju gazel, učiteljica Mojca Jelušič pa je recitirala svojo lastno pesem Dom. Zaigran je bil tudi odlomek pogovora s Prešernom, verze velikega poeta pa je recitiral Jože Lampe. Alenka Pahuue, Foto Marko Burger KER JE ČAS STACIONARNIH TELEFONOV OČITNO MINIL, REŠETO LAHKO ODSLEJ NAJDETE TUDI NA TEL. ŠT.: 051/ 641 021 TRUBARJEVO LETO Šestnajsto stoletje je bilo zlati čas zgodovine našega naroda, celo dvestoletna zgodovina slovenskega vojvodstva se ne more temu stoletju nas-tran postaviti. V vseh ozirih je dosegel takrat naš narod visokost, kakršne ne prej, ne pozneje.Oanez Trdina, Zgodovina slovenskega naroda, 1866.) Slovstveni opus protestantskega reformatorja Primoža Trubarja (1508 - 1586) predstavlja temeljni kamen slovenske književnosti. Do njegovega nastopa se je naša beseda le tu in tam zapis(ov)ala, po njem pa se je pisala. Šele tedaj je zares vstopila v sfere evropske učene kulture. Ustvaritev prve slovenske knjige v letih 1548-1550 je bila epohalno dejanje, ki je imelo korenine tako v zavezanosti krščanskemu razodetju kakor v zvestobi domovini in njenim ljudem.(lgor Grdina. Predgovor - Zbrana dela Primoža Trubarja I, 2002.) Po vsej Sloveniji že potekajo različni kulturni dogodki v čast 500-letnice rojstva Primoža Trubarja, očeta slovenskega knjižnega jezika in književnosti. Vrhunec bo na dan njegovega rojstva, 8. junija. Rešeto Ustanovljeno Društvo likovnega ustvarjanja LIKOVNIKI RABIJO PROSTOR ZA DRUŽENJE IN RAZSTAVLJANJE Potem ko je Galerija Miklova hiša zadela v črno z likovno šolo in povezala več kot 100 amaterskih likovnikov, se bodo lahko zdaj ti, če bodo želeli, združevali še v novoustanovljenem Društvu likovnega ustvarjanja Ribnica. Njegovo književno delo, ki je izviralo iz širjenja protestantske vere, ima mnogo širši pomen, kot sta le verski in jezikovni. Prvi je uporabil izraz Slovenci in v njem združil vse prebivalce, ki so živeli na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, Dolenjskem, Krasu, v Istri in ob hrvaški meji. Tudi njihovi govori so bili različni, saj je bila že tedaj slovenščina narečno bogata. Njemu je uspelo združiti vse te različne govore v enoten slovenski knjižni jezik, ki še danes povezuje ves slovenski prostor. S tem krepi tudi zavest o pripadnosti k slovenskemu narodu. V srednjem veku, in sicer 568. leta, ko so se naši predniki začeli naseljevati na današnje ozemlje pod Alpami, se je iz praslovanščine začel razvijati slovenski jezik. Že od 8. stol. dalje so začeli nastajati prvi zapiski v slovenskem jeziku, ki uvajajo cerkveno smer našega srednjeveškega slovstva. Najznamenitejši ohranjeni zapisi, ki to dokazujejo, so Brižinski spomeniki, rokopisni zapiski na pergamentnem papirju, nastali okrog leta 1000, verjetno na Koroškem, za cerkvene potrebe. Nastalo je še nekaj takih rokopisov, ki so ravno tako prevodi verske vsebine. Tako imenovano cerkveno pismenstvo je večinoma gojilo spovedni obrazec, pridigo o grehu in pokori, molitve ali cerkvene pesmi. Pisci so bili največkrat tuji duhovniki, ki so na Slovensko prišli od drugod in razširjali krščanstvo. V 9. stol., je Karel Veliki zahteval od duhovnikov misijonarjev, naj molijo z ljudstvom v njim razumljivem jeziku. Tako so le-ti glavne krščanske molitve in druge osnovne obrazce prevedli ali prilagodili trenutnim -HeŠETO Branetu Žuniču je uspela zamisel, ki jo je gojil dlje časa, njeno uresničitev pa je pospešilo oglarjenje ob kopi, kjer se je takoj uveljavila tudi likovna delavnica. Žunič ni želel napraviti le društva z imenom, ampak bi rad pritegnil ljudi, da prepoznajo, česa vse so zmožni ustvariti in pokazati ‘svetu’. Morda se niti ne zavedajo, kaj v njih tli, pogovori in druženje z ostalimi ustvarjalci pa bi jim morda pomagali odkriti likovno žilico. Vse se je uradno začelo 4. februarja pri Žuniču v Grčaricah, ki je društvo postavil na noge skupaj s svojimi kolegi iz sosednjih društev, zdaj pa bi si morali izboriti še prostor, kjer bi se morebitni novi člani srečevali in razstavljali. Naleteli so na enak problem, kot se z njim se že leta sooča območna enota Javnega sklada za kulturne dejavnosti, ki amaterjem ne more najti ustreznega razstavnega prostora. »Čut za ustvarjanje je prvinski, a je v mnogih ljudeh blokiran zaradi nešteto razlogov. Amaterski umetniki, ki so se zbrali v Žuničevem domu, s svojo ljubiteljsko dejavnostjo ne zmorejo preživeti, kajti ni problem narediti, AMPAK TRŽITI. DRŽAVA JIH OBRAVNAVA KOT OBRTNIKE, NE KOT UMETNIŠKE USTVARJALCE, IN TAKO ZA NJIHOVA DELA ZARAČUNAVA DAVKE. potrebam. Posvetni zapiski so skromni: zapisi slovenskih imen, mesecev, števnikov in priseg. Drugi narodi so v tem obdobju že imeli razvito književnost in različne književne zvrsti, kot so roman, ep, romanca, lirika, novela, drama. Ob tem je iz starih prvin, še iz poganstva, ki so ga predniki prinesli na današnje ozemlje in je s pokristjanjevanjem izginjalo, in iz novih družbenih položajev, nastajalo raznoliko in bogato ustno izročilo ali ljudsko slovstvo ali ljudska besedna umetnost. Kdo ne pozna Lepe Vide, Desetnice, Kralja Matjaža... Slovenščina v srednjem veku ni bila prvi, vodilni jezik javnega in družbenega življenja in delovanja. Jezik liturgije, razen že zgoraj omenjenega, je bila latinščina. Ta je bila tudi mednarodni jezik znanosti. Upravni uradniki pisarji pa so poleg latinščine uporabljali tudi nemščino. Evropska srednjeveška književnost je nastajala v srednjeveški latinščini, od 8. stol. dalje pa se pojavljajo začetki in prva obdobja v nastajajočih ljudskih jezikih: romanskih, germanskih slovanskih in drugih. V 16. stol. so mnogi narodi prenehali gledati na latinščino kot na najpopolnejši jezik. Prav tedaj se s Trubarjem začenja nepretrgan razvoj slovenskega knjižnega jezika in knjižne produkcije. Nastala in nastajala je v njegovi osebni stiski, ko je imel za sabo štiri desetletja življenja in si je ustvarjal svojo družino. Bil je vnet zagovornik protestantske vere, ki se je začela krepiti po nemških vzgledih tudi na naših tleh. Sodelovanje v likovnem ali kakem drugem ustvarjalnem društvu pa izzove naša čutila in se jih pomaga izražati, je dejal predsednik Zveze likovnih društev Slovenije Ljubo Zidar. Hkrati je menil, da je moderna umetnost v veliki zablodi. »Preveč je abstraktnega. Umetnost ni samo zabava, ampak je zapis zgodovine. Če ne bi bilo arhitekture, slikarstva in kiparstva, ne bi niti vedeli za zgodovino.« Rast in razvoj društva bo Žunič prepustil času in ljudem, ki ga bodo oblikovali, trenutno pa naj bi bili njegov del le likovniki in ljubitelji fotografije. Lahko bi seveda dodali še druge umetnostne zvrsti, vendar predsednik društva želi, da se najprej oblikuje določena skupina interesentov in se šele nato dopolnjuje. To je vendarle zahteven projekt in Žuniča je razveselilo, da so ga prišli podpret amaterski umetniki iz raznih delov Slovenije - tudi predsednik Zveze likovnih društev Slovenije. 32 društev je zdaj v navezi in čakajo, da se jim priključi še ribniško, ki je tako po dolgih letih zapolnilo geografsko in vsebinsko praznino na našem področju. Vsepovsod naokoli so se taka društva že razcvetela (tudi Kočevje, Loški Potok, Kočevska Reka), Ribnica pa očitno kipi od amaterskih umetnikov, likovnikov, literatov, poetov, a jim doslej niso bile ponujene in odprte zadostne možnosti, da bi se izpopolnili in dokazali. V hribovskem Loškem Potoku bodo letos že petič izvedli likovno kolonijo in ljudje drugih vasi menda hodijo gledat, kaj vse jim je uspelo postaviti. V šoli imajo razstavni prostor, kjer bo 30. maja potekala celo razstava Zlata plaketa za realizem - predstavljena bodo najboljša dela amaterjev iz vse države. Kočevje je sledilo enakemu cilju; da cel kraj živi s slikarstvom, potekajo razstave, izmenjujejo se izkušnje in novi pogledi na likovne rešitve ter se preko delavnic promovira likovna kultura. TEKST IN FOTO ALENKA PAHUUE Katoliki so začeli vse glavne protestante preganjati. V začetku 1547. leta je bil Trubar začasno vikar v Št. Jerneju, kamor ga je poslal takratni škof Tekstor, da bi uredil gospodarstvo. Že istega leta je Tekstor izposloval tajni cesarjev ukaz, da se glavni ljubljanski protestanti, tudi Trubar, zaprejo in se proti njim prične proces. Zasliševanja so se pričela v oktobru, Trubar pa je bil o dogajanjih v Ljubljani še pravočasno obveščen v Št. Jernej. Nekaj časa se je skrival po kranjskih gradovih, potem je pobegnil v Nemčijo. Medtem so ga v Ljubljani obsodili brez zaslišanja, ga izobčili, mu zaplenili knjižnico, vredno 400 goldinarjev (približno 400 knjig) in tri prebende, od katerih je prejemal tudi dohodke. Spomladi 1548 je bil že v Nürnbergu pri Vidu Dietrichu, ki mu je preskrbel službo drugega pridigarja v Rothenburgu ob Tauberi, kjer si je moral ustvariti novo življenje. Šele tu je pretrgal vse vezi z rimsko cerkvijo in postal pravi protestant. Poročil se je z Barbaro Klaus iz Celja, ki je prišla za njim 1549. Daleč od domovine je še vedno mislil na slovenskega človeka, na svoj narod. Ker ni mogel svoje vere širiti z živo besedo, s pridiganjem, je skušal uresničiti drzno misel, da bi jih pridobil s pisano besedo. Tako sta se rodili prvi slovenski knjigi Katekizem, ki mu je moral dodati še Abecednik, »da bi se ti mladi inu preprosti Slovenci mogli v kratkem času brati naučiti«. Se nadaljuje Darinka Suuevič 5' * >■ jnj:mrxur i.e;■ r i>i :i > ■ nsJ ■ ■ <»■ < ■ NI PIHALNEGA ORKESTRA BREZ INSTRUMENTOV Denarja vse manj, želja po koncertih vse več Niz prireditev v počastitev spomina 65 LET OD VELIKE 1 ZMAGE PRI C JELENOVEM ŽLEBU Osrednja proslava bo 29. marca v ribniškem športnem centru Letos bo minilo 65 let od velike zmage brigad slovenske partizanske vojske nad enotami italijanske okupatorske vojske, 26. marca 1943 v Jelenovem Žlebu v Veliki gori. Združenje borcev za vrednote NOB Ribnica bo tudi letos skupaj s Slovensko vojsko, Planinskim društvom Ribnica, Veterani vojne za Slovenijo in Občino Ribnica organiziralo 29. marca več prireditev, posvečenih 65. obletnici zmage. • Planinsko društvo bo že v jutranjih urah, ob 7.30, organiziralo planinske pohode do brezna v Jelenovem Žlebu, kjer je potekala znamenita bitka. • Ob 11. uri bo odkritje obnovljenega obeležja vspomin na bitko ob breznu v Jelenovem Žlebu. Konec leta 2006 so namreč neznani storilci odstranili (ukradli) obstoječi bronasti spomenik zmage, delo kiparja Stojana Batiča, postavljen že leta 1958. Združenje borcev za vrednote NOB Ribnica je s pomočjo prostovoljnih prispevkov svojih članov in donatorskih sredstev postavilo novo obeležje, ki bo spominjalo na veliko zmago. Ob tej priliki se vsem darovalcem iskreno zahvaljujemo. • Po končani slovesnosti ob odkritju obeležja bodo avtobusi prepeljali pohodnike in ostale udeležence na osrednjo proslavo, ki bo ob 13. uri v športnem centru Ribnica. Slavnostni govornik bo minister za obrambo Karl Erjavec. Proslavi sledi tovariško srečanje in ‘partizanski golaž'. Vabljeni na vse prireditve. Za združenje borcev in vrednote NOB Ribnica predsednik JOŽE ANDOUŠEK Vljudno vabljeni k ogledu revije otroških gledaliških skupin, ki bo v sredo, 12. marca 2008, Ob 17. liri, v dvorani centra Ideal. JOŽE LAMPE vodja Območne izpostave JSKD Ribnica Delavno vzdušje in nov zagon sta v Ribniškem pihalnem orkestru že zabrisala sledove novoletnega praznovanja, ostali so spomini in delovanje orkestra se je zapisalo v preteklost. Kot zadnji nastop v letu 2007 je tako v kroniko društva zapisana udeležba na božično - novoletni prireditvi. Veliko jih je bilo. S starejšimi člani, ki niso v društvu več aktivni, po prireditvi velikokrat pokramljamo in se spominjamo časa, ko smo v takratni godbi začeli s tradicionalnimi samostojnimi koncerti. Večkrat nanese beseda tudi na božično - novoletni koncert in se tako spominjamo decembra 1989, ko je prišlo do medsebojnega dogovora med GŠ Ribnica in Ribniško pihalno godbo o sodelovanju na skupni prednovoletni prireditvi. Sklenila sta ga profesor na GŠ Ribnica Mirko Rebolj, ki je bil ravnatelj, in takratni dirigent godbe Igor Kovačič z obljubo, da postane prireditev vsakoletna in tradicionalna. Ker je bil za nami že naš uspešni, samostojni koncert, je bila odločitev godbe še toliko lažja, dogodek pa realiziran v dvorani TVD Partizan v Ribnici. Lepo je bilo, ko se tega spominjamo. Ja, človeka spomini tako kar malo zanesejo in se vedno spominja le lepih stvari, po vsej verjetnosti zaradi takratne mladosti. Pa kot pravi rek, da svet stoji na mladih, se ga v orkestru zares držimo. Tako sta se nam v mesecu januarju pridružili učenki GŠ Ribnica, flavtistki Vida Nadler in Tjaša Obranovič, ki jima želimo v naši sredini dobro počutje. Ob tej priliki bi povabil k sodelovanju tudi nekdanje člane orkestra oz. godbe, ki so zaradi različnih objektivnih vzrokov prenehali sodelovati. Zaradi zahtevnejših in obsežnejših koncertnih skladb nam je vsak član še toliko bolj dobrodošel. Kot kaže po doslej prejetih vabilih in ponudbah za udeležbo na prireditvah zunaj Ribniške doline (eno tudi v tujini), bo letošnje leto za Ribniški pihalni orkester kar naporno, zato se v izvršilnem odboru društva vseh projektov lotevamo z vso zagnanostjo in odgovornostjo. V prihodnosti imamo že nekaj zasedenih terminov, zato želimo morebitnim naročnikom ponuditi priložnost, da nam čim prej pisno sporočijo želje po udeležbi orkestra na predvidenih prireditvah. Naša prošnja je, da prejmemo naročilo za izvedbo koračnic najmanj 10 dni pred prireditvijo oz. za izvedbo samostojnepa koncerta najmanj 30 dni pred koncertom. Če bo imel orkester prost termin, zagotovo obljubljamo udeležbo. Hkrati sporočamo, da ima orkester v obdobju julij - avgust počitnice, saj je večina članov še srednješolcev in študentov, ki se med počitnicami »porazgubijo« po celi Evropi, in zaradi tega prosimo za razumevanje. Ni pihalnega orkestra brez instrumentov, s katerimi pa so včasih tudi problemi. Tudi v našem društvu imamo zaradi prejetih vse nižjih finančnih sredstev iz proračuna, namenjenega za kulturo, velike probleme z nakupom novih in servisiranjem starih instrumentov. Za primerjavo naj navedem samo primer servisiranja instrumenta, katerega servis je pred dobrim letom stal 30.000 SIT, današnja vrednost enake storitve pa je 300 EUR; razlika je očitna. Zato so orkestru potrebnadodatnafinančna sredstva, ki jih želi le-tatudi upravičiti. Orkester tako ponuja vsem donatorjem in sponzorjem ob svojih nastopih možnost promocije in oglaševanja, kar bo še posebej aktualno na nastopih v tujini in zunaj meja ribniške občine. Za morebitna nakazila se vsem darovalcem že vnaprej zahvaljujemo, v društvu pa obljubljamo, da bomo še naprej ostali nepogrešljiv del ribniškega kulturnega življenja. Naslov: KUD Ribniški pihalni orkester, Kolodvorska 17, 1310 Ribnica , IBAN: 0232 1001 2001 378, NLB d.d. (Kontakt: 031/ 280 169, Stane) Stanislav Grebenc, predsednik io KUD RPO FOTO AP Zasedba d’Gamabis nastopila v Galeriji Družina v Ljubljani V Galeriji Družina v Ljubljani na Krekovem trgu si lahko do marca obiskovalci ogledajo razstavo Sakralna dediščina na Kočevskem, ki jo je pripravil Pokrajinski muzej Kočevje. Odprtje razstave so 31. januarja s svojim petjem popestrili glasovi moške vokalne zasedbe d’Gamabis iz Ribniško-Kočevske. Med nagovori udeležencev razstave, med katerimi je bil tudi novomeški škof Andrej Glavan, je 34 razstavljenih maket oživelo v duhu sakralnih pesmi Jakoba Gallusa - Ecce, guo-modo moritur, Vinka Vodopivca - Ave Maria in Ivana Ipolitova - Blagoslovi duše moja Gospoda. Ob slovesnem odprtju, ki ga je s pozdravom pospremil kočevski župan Janko Veber, pa je d'Gamabis pod vodstvom mentorja Igorja Oražma zapel še romantično Die Nacht Franza Schuberta in ljudsko Pleničke je prala Danila Bučarja. Tako so se pevci d’Gamabis predstavili tudi širši slovenski javnosti. Petra Stopar Del orkestra redno spremua tudi pokop pustnega Naceta jo .Hešbto NA KULTURNI DAN POLJANCI OPEVALI LEPOTE SVOJE VASI Turistično društvo Grmada in Osnovna šola Sušje sta tudi letos pripravila bogato praznovanje Prešernovega dne. Poljansko šolo so obiskovalci napolnili do zadnjega kotička in po zaključnem aplavzu je bilo čutiti, da jim ni žal, ker so prišli. Letošnja proslava v čast slovenskemu kulturnemu prazniku je bila na Velikih Poljanah 7. februarja. Kulturni program je bil pester, saj je bilo število nastopajočih zanimivo. Cerkveni mešani pevski zbor Velike Poljane pod vodstvom Ivana Koširja je začel s himno, nato pa zapel še Slovensko deželo in Po jezeru. Flavtistka Patricija Virant spada s svojimi nastopi že kar v naš železni repertoar, saj je prava mojstrica na tem inštrumentu. Naši soorganizatorji, učenci osnovne šole Sušje, so se pod imenitnim vodstvom svojih mentoric potrudili pokazati šolske radosti in tegobe, skratka, šolski vsakdan. Člani TD pod mentorskim vodstvom Marije Oblak, Andrej Ambrožič, Alojz Novak, Marjan Andolšek, Martina Omahen, Renata Ambrožič in Anita Andolšek so zaigrali Poljansko čitalnico in pokazali, kako veliko je bilo na Poljanah veselje, ko so dobili novo šolo, in kako jih je prizadela ukinitev šole leta 1973. Slavnostna govornica je bila nekdanja učiteljica na poljanski šoli Antonija Škufca Andolšek, ki je čudovito povezala svoje spomine iz otroštva, ko je bila na šoli učenka, s tistimi, ko je bila na tej šoli učiteljica. Poudarila je pomen kulture za človekovo notranjo duhovno veličino. Razveselila nas je tudi s pesmijo, ki jo je napisala prav za to priložnost. Doslej skriti pesniški dar je razkril tudi Jože Okorn, ki je zelo doživeto deklamiral svojo pesem o Grmadi. Seveda pa je zelo pomembna tudi scena in pri tem se je spet pokazal izjemno tenkočutnega mojstra Anton Andolšek. Našo prireditev so s svojim obiskom počastili: ribniški podžupan Vinko Levstek, gospod župnik Anton Masnik, veliko število vaščanov in starši učencev iz osnovne šole Sušje. Prisrčna hvala vsem nastopajočim in obiskovalcem. Bilo je lepo. Marija Oblak Foto Janez Zajec Poljane, vas prelepa si Popotnik, kam hitiš, povej! O, kako čudovita vas je tu, pred teboj. Ljudje pridni, kleni tu živijo, jasno začrtano pot si želijo. A kaj je njim smisel življenja? Naj polje vsako leto dobro obrodi, enako hitro naj se jim živi ni ca v hlevu redi. Vas pod znamenito Grmado je ta, a lepa je, kot bi v pravljici bila. Senožeti, gozdovi, bližnji in daljni hribi so okrog nje, in zdravo življenje odvija se. Ptice že od ranega jutra v sončnih žarkih žvrgolijo,radostno svoj domek ustvarjati hitijo. Enkratno sadje po sadovnjakih zori, lepoto češenj občudujemo vsi. Elegantno po hribčku cestica se vije, pred njo pa plat zvona s cerkvice bije. A sveti Tomaž ob vasici spokojno stoji in izčrpano telo svoj večni mir dobi. Slovenska zavest tem ljudem v srcu močno tiči. Ideja napredka, borbenosti, kulture, veselja jim tuja ni, naj ljubi Bog jim obilo zdravja in sreče podari. (Op. ured.: Antonija Škufca Andoušek je pesem NAPISALA PRAV ZA TO PRILOŽNOST - KULTURNI PRAZNIK.) Turistično informacijski center Ribnica vas obvešča, da lahko v centru Ribnice, na Škrabčevem trgu 33, kupite vstopnice za prireditve, ki so v SISTEMU EVENTIM. Za MESEC MAREC SMO IZBRALI NEKAJ PRIREDITEV ZA VAS: Koncert dalmatinskih klap-Prijeten dalmatinski melos vas bo zazibal v prihajajoče poletje. 7. marec 2008, Športna dvorana, Novo mesto Helena Blagne, diva slovenske popularne glasbe, praznuje 20 let glasbene kariere! 8. marec, Hala Tivoli Tereza Kesovija, iz sončne strani Straduna in njene Dalmacije nam v pesmih pošilja sporočila morja in ljubezni. 8. marec, Dvorana Grand hotela Union Pokal VitranC, na strminah Kranjske Gore bomo zopet lahko občudovali belo svetovno karavano. Veleslalom, slalom. 8. in 9. marec, Vitranc, Kranjska Gora Planica 2008, spektakularni smučarski poleti pogumnih fantov. 13.-16. marec, Planica Oliver Dragojevič - najlepši moški glas Dalmacije. 15. marec, Škofljica Lord of Rings in Concert - doživite največjo svetovno epsko pripoved kot živi dogodek na odru. 12. marec, Hala Tivoli, Ljubljana Tokio hotel - nemška najstniška atrakcija! 28. marec, Hala Tivoli Kad bi bio BIJELO DUGMEsebek, Alen & Tifa - trije pevci skupine Bijelo Dugme - Bebek, Alen in Tifa bodo končno nastopili tudi v Sloveniji! 5. april, Hala Tivoli, Ljubljana V prodaji so tudi vstopnice za hokejsko ligo Ebel in odbojkarsko Ligo prvakov. V ljubljanski Cvetličarni v marcu nastopajo: Majke, Azra, Josipa Lisac.... In za dolgo pričakovani koncert Bon Jovija v Nemčiji in Avstriji! Na voljo so vstopnice s prevozom. Vse prireditve si lahko ogledate na www.eventim.si Obveščamo vas, da imamo v TIC-u Ribnica tudi DVD - igrani film o jezikoslovcu, patru Stanislavu Škrabcu. Za vse informacije smo dosegljivi na telefonski številki:836 93 35, elektronski pošti: turizem. ribnica@siol.si ali pa nas enostavno obiščite! Dramska skupina KUD Sv. Gregor bo v marcu uprizorila veseloigro DEDIŠČINA IZ AMERIKE Revna čevljarja pričakujeta dediščino, ki naj bi jima jo zapustil stric iz Amerike. Dediščina že pride, toda... O kraju in datumu uprizoritev boste obveščeni preko radiev ali plakatov, zato bodite pozorni. Rešeto n m* iecixi*: ■>i«>e^i irxjic i: A Nadauevanje s strani 3 Uspeh, ugled in lagodno življenje Q l l 0 0 še vedno se nas držijo stereotipi, da nekaj veljaš, če imaš akademski naziv, da le ta prinaša ugled, veliko denarja, uspeh in srečo. Pa je to res? Veliko bolje bo, če boste postali dober kuhar, zanesljiv in natančen avtomehanik kot pa drugorazredni profesor na srednji šoli, ki bo z nejevoljo prihajal v razred med učence, ali pa inženir, ki je z odporom in malo znanja prerinil do diplome, za uspešno delo pa mu manjka znanja, volje in veselja. Tak bo v škodo sebi, drugim in družbi. In če spremljate plače poklicev, vidite, da nekatere zaposlitve z višjo ali visoko izobrazbo prinašajo manjši zaslužek kot tiste s srednjo ali poklicno šolo. Tudi med uspešnimi podjetniki ne boste našli samo takih z akademskim naslovom; še celo nasprotno, med temi ne prevladujejo. Nočem vas sicer napeljevati, da ne bi marljivo študirali, vendar eden najbolj uspešnih podjetnikov v Sloveniji je s srednjo izobrazbo in ni končal fakultete pa tudi svetovnemu računalniškemu mogotcu se je zataknilo pri študiju in ga ni dokončal. Vpis v gimnazijo za mnoge pomeni le prelaganje poklicne odločitve, ker ne vedo, kaj bi počeli s svojo prihodnostjo in kaj bi v življenju uresničili. In po navadi se ravno ti, ko končajo gimnazijo, znajdejo v negotovosti, in še vedno ne vedo, kaj početi s svojim življenjem. Saj res ni enostavno izbrati poklic - to zahtevamo od mladostnikov pri 14 ali 18 letih, vendar -ni dobro, da opustimo ta napor in prelagamo odločitev za poklic in šolanje. Saj imamo pomoč staršev, svetovalnih služb na šoli ali strokovnjakov za poklicno usmerjanje na zavodu za zaposlovanje. Treba je pač stopiti do teh ljudi, se pogovoriti, predvsem pa iti preko krivičnih družbenih norm in predsodkov. In ne nazadnje: možno je že v času šolanja ali poklicnem življenju spremeniti poklicno pot brez občutka, da smo kaj delali zaman. Usposobljenost za dva ali več poklicev je v sedanji dobi velika prednost, ki nam pomaga pri vsaki zaposlitvi, pa še možnosti izbire se nam povečajo. Ni več ali manj vrednih poklicev. Vsi poklici so vredni in vsako delo je častno, če ga dostojno, zavzeto in z odgovornostjo opravljamo. Ne bi bilo dobro, da se odločate za poklic, ker je morda šolanje enostavno in lagodno, ravno tako tudi ne, ker mislite, da so poklici, ki nudijo le lagodje in uspeh kar tako. Takih poklicev ni. V vsakem poklicu je trud nuja, ki se mu ne morete izogniti, vam bo pa prinesel veliko zadovoljstva, če boste v poklicu našli sebe. Naj končam ta prispevek z mislimi iz Gibranovega Preroka: “ Prepričevali so vas, da je delo prekletstvo in napor nesreča. Toda povem vam, da s svojim delom izpolnjujete del pradavnega zemeljskega sna, ki vam je bil dodeljen ob samem rojstvu tega sna. In šele, ko se z delom tesno povežete, zares ljubite življenje: a če ljubite življenje v delu, vstopate v največjo skrivnost” mag. Janez Drobnič s? NOVODOBNI TURIST HOČE DOŽIVETJA, NE POLEŽAVANJ Svetovni turistični posel je že prepoznal povsem nove želje turistov, ki so daleč od tega, da bi si na ogrlico spominov nizali le fotografije in imena znanih mest, kjer so bili. Danes hočejo kaj izvenserijskega in nevsakdanjega ter o tem pripovedovati znancem. Poležavanje na morju ni zanimivo, zdaj šteje kuhanje na italijanski obali z njihovim mojstrom..., bivanje v divjini med domorodci..., karkoli, kar presega plačevanje vstopnin v muzejih in oglede znamenitosti. Podoba zadnjega turističnega sejma na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je zato okostenela. Stojišča turističnih ponudnikov, kjer samo delijo brošure in naveličano čakajo konec delovne obveznosti, ne pritegnejo pozornosti. Na nedavnem ljubljanskem sejmu je zato blestela Krošnjarska pot, v kateri so se združile Dolenjska, Bela krajina, velikolaška, kočevska, kostelska in ribniška pokrajina. Na SOBOTNI DAN SO OBISKOVALCEM PRIFARSKI MUZIKANTJE PRIREDILI PRAVI MALI KONCERT IN USPELI ZAUSTAVITI NAJVEČ MIMOIDOČIH. MEDARD SE JE TOKRAT OBLEKEL V TRUBARJA, KI MU JE POSVEČENO KULTURNO LETO. TER SE SKUPAJ S TOMIJEM V BESEDI SPREHODIL OD VELIKOLAŠKEGA DO KOSTELSKEGA KONCA. Vedno potisnjene ob rob so zdaj zaznale svoj trenutek in povsem prekašale legende slovenskega turizma. Medtem ko so Bled, Bohinj, Nova Gorica, terme in še kdo ponujali brošure, najeli najmanjše stojnice, ob katerih se zaradi ozkih prehodov še zaustaviti nisi mogel, se je združena regija bohotila na največjem razstavnem prostoru in edina pustila vtis. Ni ji šlo samo za velikost, dala je tudi vsebino in na sobotni dan na primer ponujala Prifarske muzikante v živo, opozarjala na Trubarja, ki mu je država posvetila leto, dehidriranim obiskovalcem delila Costello, ki je osvojila slovenski trg, dolenjski kuharji so hranili lačne želodce... DOGAJALO SE JE. Več kot drugod in bolje kot drugod in tudi če k nam ne bodo še letele kopice radovednih turistov, je Krošnjarska pot tlakovana. Mogoče se je kakemu županu napis njegove občine zazdel premajhen ali poudarek na vsem lepem preveč bled, kot je bil nekdaj navajen, a ni ga turista, ki se bo odpravil na Krošnjarsko pot in je ne končal v celoti. Potem zgodbe njene poti ne bo v polnosti doživel, ta pa ima svojo vrednost le, če se telo pomika od Krke do Kolpe, od Metlike do Turjaka. Od Nature do Kulture. Imamo zibelko slovenske kulture, imamo najbolj divjo pokrajino v deželi - to želi svetovni turizem. On je našel nas. TEKST IN FOTO ALENKA PAHUUE COSTELLAJE BILA ZMAGOVALNA VODA TISTIH DNl! .Rešeto KAJ NAS JE NAUČILA RISINJA DINA? Bilo je pred približno enim letom, ko se je v past pod Notranjskim Snežnikom ujela mlada samica risa, ki je kasneje dobila ime Dina. S sodelavci iz Oddelku za biologije Biotehniške fakultete in poklicnimi lovci iz lovišča s posebnim namenom Snežnik - Jelen, smo jo uspavali in opremili s posebno GPS-GSM- ovratnico. Ta nam je potem osem mesecev enkrat na dan preko SMS - sporočil pošiljala podatke o tem, kje se risinja giblje. Nova spoznanja o velikosti območja, ki ga potrebuje posamezni ris, so zares neverjetna. Dina se je sprva zadrževala pod Snežnikom, vendar je že v drugem mesecu prečkala mejo in nekaj časa hodila po prostranih gozdovih Gorskega Kotarja. Na jugu se je spustila skorajda do predmestij Reke. Vendar to še ni bilo vse: ponovno je prečkala mejo, vendar na drugi strani Mladi ris - prešla je Čabranko in se več dni klatila po Goteniški gori na Kočevskem. Vendar tudi tukaj ni ostala dolgo, kmalu se je vrnila na Hrvaško, kjer je preživela večji del pozne pomladi in poletja. Vmes se je sicer večkrat vračala v Slovenijo, najdlje do Volovje rebri nad Ilirsko Bistrico. Celotno območje, po katerem se je Dina gibala, je merilo malo manj kot 70 000 hektarjev. Zaradi pretiranega lova in pomanjkanja plena so risi v Sloveniji izumrli na začetku 20. stoletja, vendar so bili kasneje leta 1973 vrnjeni v slovenske gozdove. Nekje do sredine devetdesetih let se je populacija dobro razvijala in bila stabilna, nato pa je začela strmo upadati. Danes je verjetno na najnižji ravni od konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja, in po ocenah naj ne bi živelo pri nas več kot 15-20 risov. Kot kažejo podatki, je ris na Kočevskem že celo na robu izumrtja. Ob tako kritični številčnosti, kot je trenutno, lahko postane usodna že izguba vsakega nadaljnjega risa. Prav zato, ker sedaj šteje že vsak posamezni osebek, je bila toliko bolj razveseljiva novica, ko smo odkrili, da je risinja Dina v juniju na slovensko-hrvaški meji povrgla dva mladička. Po precej odmevni akciji zbiranja imen zanju, so ju radijski poslušalci krstili za Burjo in Puhija. Čeprav je smrtnost med mladimi risi precej velika, sta bila oba živa še vsaj do konca novembra, ko smo našli njune sledi v snegu. Razlogov za drastičen upad populacije risov v Sloveniji bi lahko bilo več. Ena možnost je parjenje v sorodstvu, saj vsi slovenski in hrvaški risi izvirajo iz šestih osebkov, ki so jih pripeljali s Slovaške. Vendar, da to ne more glavni razlog, kaže dejstvo, da so risi še vedno stalno prisotni in se nemoteno razmnožujejo na Notranjskem ter v Gorskem Kotarju. Tudi prve genetske raziskave to nakazujejo. Nekateri so mnenja, da so razlog volkovi. Vendar so volkovi v podobnem številu prisotni tudi drugod po Sloveniji in Hrvaškem. Poleg tega sta ris in volk živela skupaj v istih gozdovih že tisoče let in sta se prilagodila drug drugemu. Na podlagi neuradnih informacij, ki jih občasno dobivamo, se kaže, da bi glavni razlog za trenutno zaskrbljujoče stanje populacije risa v Sloveniji lahko bil nezakoniti lov. Seveda je obseg nezakonitega lova zelo težko zanesljivo oceniti. Zakonit lov na risa je bil sicer dovoljen že kmalu po naselitvi, ko je populacija dosegla dovoljšnjo številčnost, in do danes je bilo pri nas zakonito odstreljenih preko 100 risov. Zadnji legalno odstreljeni ris v Sloveniji je padel leta 2003 na Veliki gori nad Ribnico. Zaradi velike ogroženosti je bil takrat začasno legalni lov na risa ustavljen, dokler si ne bi populacija nekoliko opomogla. Odstrel ni predviden tudi za leto 2008. Ali bo še kakšen od zadnjih risov letos padel nezakonito, pa ne more vedeti nihče. Kot je pokazala tudi risinja Dina s svojima mladičema, so risi dobro prilagojeni na življenje v slovenskih gozdovih. Sedaj je odločitev na človeku, ali jim bo pustil preživeti na tej zemlji ali bo storil isto kot pred stotimi leti. Tekst in fotografije: Miha KR0FEL, univ. dipl. biol. (Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta; društvo Dinaricum); kontakt: mk_lynx@yahoo. co.uk ODVOZ KOSOVNEGA MATERIALA Hrovača, Goriča vas, Nemška vas, Otavice 06.03.2008 Prigorica, Dolenja vas, Rakitnica 1 1.03.2008 Blate, Grčarice, Lipovec, Zadolje 13.03.2008 Breg, Dolenji Lazi, Velike Poljane, Dolenje Podpoljane, Žlebič 18.03.2008 Ortnek, Gorenje Podpoljane, Finkovo, Gorenji Lazi, Žukovo, Vrh pri Poljanah, Bukovec 20.03.2008 Praproče, Maršiči, Rigelj, Pusti Hrib, Gašpinovo, Hojče, Hudi Konec, Sinovica 25.03.2008 Sv. Gregor, Andol, Krnče, Levstiki, Marolče, Junčje, Grebenje 27.03.2008 Črni Potok, Vintarji, Pugled, Perovo, Zadniki, Črnec, Brinovščica 01.04.2008 Vinice, Lipovšica, Žimarice, Globel, Podklanec 03.04.2008 Sajevec, Bukovica, Dane, Zapotok, Zamostec 08.04.2008 Slatnik, Sušje, Breže, Jurjeviča, Kot, Ravni Dol 10.04.2008 Betonovo, Janeži, Kračali, Petrinci, Kržeti 15.04.2008 GORNJE LEPOVČE: VSAK VIKEND GRIČ : ZADNJI VIKEND V MESECU Klicne telefonske številke za pogrebno in cestno dejavnost: 01/8361-138, 01/8360-650 • dežurna pogrebna služba: 041 513-329, 041 665-191, 031 663-060 • dežurna cestna služba: 041 903-109, 041 725-958 Društvo Dinaricum in Oddelek za biologijo vas vljudno vabita na predavanje RIS V DINARIDIH v ponedeljek, 3. 3. 2008 ob 19. uri v Miklovi hiši v Ribnici Predstavili vam bomo življenje risov v Dinaridih in delo, ki poteka v okviru projekta DinaRis; temu bo sledila projekcija kratkega dokumentarnega filma. 13 RESETORIRNICA SIQL.NET RIS1NJ0 DlNO SO OPREMILI S POSEBNO GPS-GSM - OVRATNICO r>i «■*■> ix//Yi ■v'v: ZAHVALE OB SMRTI Pravila oddaje zahval Ponovno obveščamo vse bralce glede oddaje zahval ob smrti, da nam le-te lahko oddajate po el. pošti na naslov: reseto.ribnica@siol.net. V primeru, da vam to omogoča tehnično znanje, lahko v elektronski obliki pošljete tudi fotografijo, v nasprotnem primeru jo dostavite preko pošte na naslov: Škrabčev trg 40. Če zahvalo napišete na računalniku, vas lepo prosimo, da nam jo oddaste vsaj na disketi, daje potem ni potrebno ponovno prepisovati. Za objavo vam Občina izstavi račun šele po izidu tekoče številke na naslov, ki ga pripišete ob oddaji zahvale. Rokov za oddajo gradiva se pri zahvalah ob smrti ni treba držati, ker so tragični dogodki po navadi nepredvideni, zato zahvale sprejemamo vse do tiska časopisa. Uredništvo Mar prav zares odšel si tja, v neznano? Kako si mogel, ko smo mi še tu...? Nositi moramo vsak svojo bolečino molče, da mu ne zmotimo miru. ZAHVALA V 76. letu starosti je v Bogu zaspal naš dragi ata in stari ata JOŽE ZAKRAJŠEK z Grebenja pri Velikih Laščah Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter za darovane sv. maše. Hvala vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, še posebej LD Velike Lašče, domačim gasilcem, pevcem in gospodu župniku. Vsem in vsakomur posebej, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, iskrena hvala. ŽALUJOČI DOMAČI Oh, kako boli, ko, ljuba mama, te več med nami ni. Ostale so sledi tvojih pridnih rok, katere cenil bo še pozni rod. Posebna, trdna kakor skala sebe in vso ljubezen si nam dala. Za vse, prav za vse, ti še enkrat hvala. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame MAGDE STARC iz Prigorice 43 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se župniku Branku Potočniku za opravljen obred in pevcem za zapete pesmi. Njena ljubezen in vera nas povezujeta, da bo v spominu večno ostala med nami. ŽALUJOČI VSI NJENI ?L/ V spomin na čas, ko sen je naš, kot zimzelen pod snegom, v tihi nadi se veselil pomladi. (O. Župančič) ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata, strica, svaka in prijatelja ALBINA PELCA - Pl UDARJA s Škrabčevega trga 27, Ribnica se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo PGD Ribnica in članom iz sosednjih društev, gospodu župniku, ZD Ribnica, pevcem, Območnemu združenju borcev in udeležencem NOB, Cvetličarni Požar ter Komunalnemu podjetju Ribnica. Še enkrat hvala vsem za vse. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI RESETQ.R1BNH?A Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a, kar ni njeno, nam ne more vzeti, in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) ZAHVALA ob boleči izgubi dragega življenjskega sopotnika, očeta in prijatelja STANETA PIBERČNIKA (24. 4. 1946 - 1. 2. 2008) iz Ribnice, Šeškova ulica 8, se iskreno zahvaljujemo veteranom, planincem, radioamaterjem, kolektivu Inles Ribnica, kolektivu DETA, dr. Žagarjevi, sestri Branki, gospodu Muleju in vsem prijateljem in znancem, ki so darovali cvetje in sveče ter se v tako velikem številu poslovili od njega. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, tašče ih tete AMALIJE ABRAM se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvaležni smo sorodnikom, prijateljem in znancem, članom Združenja borcev Ribnica in Društva invalidov Ribnica za poklonjeno cvetje in sveče ter izrečeno sožalje. Posebna zahvala vsem sosedom in vaščanom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Zahvala tudi osebju Zdravstvenega doma Ribnica, posebno še dr. Lidiji Šmalc ter sestri Alenki. Hvala tudi g. kaplanu Juretu Ferležu za lepo opravljen mašni obred in lepe poslovilne besede. Zahvaljujemo se govornici Združenja zveze borcev gospe Veri Lavrivter pevcem za ganljivo zapete pesmi. ŽALUJOČI VSI NJENI Podjetniške informacije • Javni razpis za ukrep »Zgodnje upokojevanje kmetov«. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa: je dodelitev sredstev v obliki rente upravičencu, ki se odloči, da bo prenehal z opravljanjem pridobitne kmetijske in gozdarske dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu zaradi prenosa gospodarstva na prevzemnika. Pogoji za sodelovanje: do podpore iz tega razpisa so upravičeni vlagatelji (v nadaljevanju: prenosniki), kmetje, starejši od 57 let, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti, še niso upokojeni in so pripravljeni nepreklicno prenehati z opravljanjem pridobitne kmetijske in gozdarske dejavnosti ter celotno kmetijsko gospodarstvo prenesti na izbranega prevzemnika. Rok za oddajo prijave: Vlogo je potrebno poslati s priporočeno pošto (velja poštni žig), vse do objave obvestila o prenehanju zbiranja vlog, ki bo objavljen na spletnih straneh ARSKTRP in MKGR Podrobnosti razpisa: http://www.mkgp. gov.si/si/javni_razpisi. • Javni razpis za ukrep Podpora skupinam proizvajalcev pri dejavnostih informiranja in pospeševanja prodaje za proizvode, ki so vključeni v sheme kakovosti hrane za leti 2007 in 2008. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa: je podpora skupinam proizvajalcev za delno pokritje izvajanja aktivnosti informiranja, oglaševanja in pospeševanja prodaje za proizvode, ki so vključeni v sheme kakovosti skupnosti in/ali Republike Slovenije. Rok za oddajo prijave: Vlogo je potrebno poslati s priporočeno pošto (velja poštni žig), od objave javnega razpisa od 8. ure dalje do objave obvestila o prenehanju zbiranja vlog, ki bo objavljen na spletnih straneh ARSKTRP in MKGR Podrobnosti razpisa: http://www.mkgp.gov.si/si/ javni_razpisi. • Javni razpis za ukrep Podpora za ustanavljanje in delovanje skupin proizvajalcev za leti 2007 in 2008. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa: je podpora za delovanje in ustanavljanje skupin proizvajalcev na področju ekološke pridelave in predelave ter proizvodnje zaščitenih kmetijskih pridelkov in živil (zaščitena označba porekla oziroma geografsko poreklo, zaščitena geografska označba oziroma geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost oziroma tradicionalen ugled). Rok za oddajo prijave: Vlogo je potrebno poslati s priporočeno pošto (velja poštni žig), od objave javnega razpisa od 8. ure dalje do objave obvestila o prenehanju zbiranja vlog, ki bo objavljen na spletnih straneh ARSKTRP in MKGR Podrobnosti razpisa: http://www.mkgp.gov.si/si/javni_razpisi. • Javni razpis za sofinanciranje turistične infrastrukture. Razpisnik: Slovenski podjetniški sklad. Predmet razpisa: Predmet sofinanciranja so izključno naslednji nastanitveni obrati: hoteli, moteli, penzioni, apartmajska naselja, ki bodo po obstoječi kategorizaciji nastanitvenih objektov dosegali najmanj 3* ali več. Minimalno zahtevano število novih postelj v okviru posamezne investicije je 10 ležišč (upoštevajo se stalna ležišča brez pomožnih). Rok za oddajo prijave: 25. 3. 2008 in 25. 7.2008. Podrobnosti razpisa: wvvw.podjetniski-portal.si/downloadfile.aspx?docid=5297. • Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva Turistična infrastruktura. Razpisnik: Ministrstvo za gospodarstvo. Predmet razpisa: je sofinanciranje izvedbe posameznih investicij na področju turistične infrastrukture, kamor sodijo investicije v: nastanitvene zmogljivosti 3‘ ali več, bazene in bazenske komplekse, wellness centre kot del dodatne ponudbe v okviru že obstoječih hotelov ter hotelskih in apartmajskih naselij predlagatelja, izgradnjo in prenovo žičniških naprav in umetno zasneževanje, igrišča za golf, pretežno namenjena turistom, zabaviščni parki. Rok za oddajo prijave: do porabe sredstev. Naslednja odpiranja bodo 4. 6. 2008 in 19. 11. 2008. Podrobnosti razpisa: http://www.podjetniski-portal.si/downloadfile. aspx?docid=4738 Pripravil Razvojni center Kočevje Ribnica d.o.o. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www. podjetniski-portal.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe - povpraševanje po izdelkih in storitvah, vabimo, da pokličete na št. 8950-610, 031/647-793 ali pišete na e-naslov pokolpje@siol.net. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno. $E$ETQ.R1R]M1CA SIQL.MET 75 1 * Z N Nova Opel Astra Sedan. OPEL Noreditc svoj svet bolj vznemirljiv. Napasite si oci na zadnjem noroMajv v družini Astra • na novi Astri Sedan. Zunanjost vos zapelje z gladkimi In dinamičnim« linijami. Notranjost pa vos razvaja z nojvečjlm razkošjem - prostorom. Z veliko prostora In ogromnim prtljažnikom. Ampok noj vos ne zmede. Kr$ub temu, do je Astro , . Sedan res veliko, vos bo tudi ono zapeljalo. Toko kot vsako Opel Astro. r ir desli čistilni servis • slikopleskarstvo • parketarstvo Blesk 2 d.o.o., Bukovica 2, 1310 Ribnica Tel: (01)836 99 33, Fax: (01) 836 99 34, Gsm: (0)31 647 188 Splet: www.blesk2.si, E-pošta: info@blesk2.si slikanje stanovanj objektov in vseh vrst fasad, montaža mavčnih plošč izdelava epoksidnih tlakov, polaganje vseh vrst podov (parket, laminat, PVC,...) vse vrste čiščenja (generalna, tedenska, globinsko čiščenje preprog) brušenje ter zaščita naravnega in umetnega kamna globinska, temeljita čiščenja avtomobilov STEKLARSTVO HREN Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 Storitve: • Brušenje stekla • Fazetiranje stekla in ogledal • Peskanje stekla • Izdelava izolacijskega termopan stekla • Kaljeno steklo • Tuš kabine (po meri, s tesnili) • Ogledala • Kopelit steklo za delavnice • Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) S Montaža vsega navedenega • Ostale steklarske storitve • Intervencija 24 ur na dan Očala na recept tudi brez Q&4>nita Tel.: 01/836 11 28 doplačila. Velika izbira sončnih očal in okvirjev ponedeljek: 9-12, 15-20 priznanih znamk. tor, sre, čet, pet: 9-12, 15-17 Vremenske postaje sobota: 9-12 (merijo notranjo in zunanjo temperaturo, vlago, tlak, kažejo lunine mene...) BÄMBÄ NEPREMIČNINE Franc TANKO s p. Del. čas: od 10 -17, sob. 10-13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004 PRODAMO HIŠE: ŽIMARICE - starejša stanovanjska hiša ob potoku (bivši mlin) zgrajena 1930, velikost stavbne površine 241 m, dvoriščem s 301 m in z njivo v izmeri 292 m, gozd v izmeri 9417 m in njivo v izmeri 1244 m. Cena za celotno posestvo je 31.300 EUR ali 7.5 mio SIT. RIBNICA - Bukovška ulica, stanovanjska hiša, izdelana do podstrehe, elektrika in voda pripeljani do hiše, velikost parcele 1016 m, začetek gradnje 1994, dimenzija hiše 16,99 x 11,99 dokumentacija urejena, sončna in mirna lokacija, cena 106.000 EUR, RIBNICA PRIGORICA - kmetija, starejša stanovanjska hiša, zgrajena 1930, potrebna obnove, v izmeri 464 m, gospodarsko poslopjev izmeri 57 m in gospodarsko poslopje v izmeri 93 m, ter ca 15 ha zemljišča - pašniki, travniki, njive in gozd, nekaj stavbnih parcel. Prodaja se v paketu, cena 75.113 EUR ali 18 mio SIT. KOČEVJE - Uskoška ulica, stanovanjska hiša 9,30 x 8,60 m, zgrajena leta 1975, velikost parcele 551 m, dokumentacija urejena, CK, TEL, KTV, vseljiva takoj, zanimiva in sončna lokacija, delno opremljena, možna zamenjava za garsonjero v Ljubljani z doplačilom ob nakupu hiše, cena 163.000 EUR. VELIKE LAŠČE - blizu železniške postaje, lesena stanovanjska hišica, dimenzije 10 x 9 m, zgrajena leta 1955, z dvoriščem v izmeri 451 m', el. voda v hiši, takoj vseljiva in ca. 5000 m, zazidljivega prostora za gradnjo eno družinskih hiš, parcelacija še ni izvedena Cena za vse skupaj je 299.500 EUR ali 71.772.218,00 SIT. ANKARAN - stanovanjska vila z bazenom v centru, 500 m od morja, lep pogled na Ankaranski zaliv, zgrajena leta 2000, velikost parcele 600 m, 162 m, hišne tlorisne površine, 3 etaže, kompletno izdelana, garaža posebej, cena 1.400.000 EUR ali 335,496 mio SIT. POSLOVNI PROSTORI: RIBNICA - blizu centra, poslovni prostor, trgovina v izmeri ca 220 m in pisarne v izmeri ca 120 m, pomožni prostor v izmeri ca 100 m', vse v obratovanju, popolnoma obnovljeno, zgradba zgrajena leta 1968. Dokumentacija in vsa infrastruktura ter parkirišča urejena. Cena 400.000 EUR ♦ ddv oz. 95,856 mio SIT + ddv. GRADBENE PARCELE: RIBNICA - HRASTJE, dve gradbeni parceli, velikosti 1192 m in 1005 m, cena za m 18EUR. VELIKE LAŠČE, - Karlovica, stavbna parcela, velikosti 1259 m, vsa infrastruktura v bližini, cena 43.000 EUR ali 10.304.520,00 SIT. KMETIJSKE PARCELE: RIBNICA - BUKOVICA, Pašnik 1667 m, travnik 3416 m in travnik 1355 m, cena za m je 1,24 EUR ali 298,00 SIT STANOVANJA: Ribnica - strogi center - enosobno, zgrajeno leta 2007, v Izmeri 46,20 m v prvem nadstropju, CK na plin, takoj vseljivo, dve parkirni mesti, cena 65.000 EUR. LJUBLJANA - ČRNUČE, Cesta 24. junija, prodamo enosobno stanovanje v izmeri 35,72 m, zgrajeno leta 2000, v prvem nadstropju, kompletno opremljeno, vseljivo takoj, mirna lokacija, cena 127.800.00 EUR. ODDAMO V NAJEM POSLOVNI PROSTORI: RIBNICA - JURJEVIČA, poslovni prostor za mirno dejavnost v izmeri ca 770 m, z večjim dvoriščem, zgrajen leta 1980, infrastruktura urejena, cena za m 3 EUR ali 719 SIT Uredimo vam vso dokumentacijo, svetujemo in se za vas strokovno in srčno potrudimo pri prodaji in nakupu vaših nepremičnin, pokličite nas in nam zaupajte vaše želje. 1 N Jl€PŠfl OTROŠKA oßinc m od 0 )0 is ur NOVA TRGOVINA Z OTROŠKIMI OBLAČILI V RIBNICI Trgovino UJ€NIC€ Kolodvorsko ulico 9 Ribnico Delovni čas: od 8.00 do 19.00, soboto od 8.00 do 13.00, nedelje zaprto uu uuu.uuen ce.si www.volkswagen.si Pridite in ga ukrotite. Tiguan že v našem salonu. Divji, če mu pustite. Novi Tiguan. Das Auto. PORSCHE KREDIT IN LEASING RANPEU Mahovnik 2. 1330 Kočevje telefon 01 8951 488, lelefox 01 8955 240 e-moil: damijon.rondelj©porsche.si salon in delavnico pon,- pel. od Z do 18. ure sobota salon od 8. do 12. ure VOZILA NA ZALOGI VW Golf Si Trendline 1,9 TDI 66kw-90km, VW Golf Plus Si Trendline 1,9 TDI 77kw-105km in 66kw-90km VW Fox 1,4 55 kw,-75km VW Jetta Comfortline 1,9 TDI 105km/77kw VW NOVI Passat lim. Comfortline + Business paket 2,0 TDI 103kw-140km VW NOVI Passat var. Comfortline + Business paket 2,0 TDI 103kw-140km VW Polo Si Comfortline 1,4 59kw-80km, 1,2 51kw-70km , 1,4 TDI 59kw-80km VW Touran 1,9 TDI 77kw-105km VW Sharan Sportline Family 2,0 TDI 103kw/140km PREDSTAVITVENA VOZILA VW Polo GROSS 1.6, 77kw-105km VW Passat Urn. Comfortline 2,0 TDI, 103kw-140km VW Golf Plus Si Trendline 77kw-105km VW Fox z vso opremo 1.4, 55kw-75km RABUENA VOZILA ■■I VW Crafter FURGON EMR 2,5 TDI, 100kw/136km, letnik 2007. VW Polo 1.9 SDI, letnik 2003, 50kw-64km, ILastnik VW Golf Si Trendline 1.9 TDI, letnik 2007,66kw-90km, Uastnik m m * m UP? USTVARJAMO NOVO BIVANJE ElB^E © RIKO Riko HiSe Razvili srno visoko kakovostno leseno bio hišo, toda njene kvalitete Š6 izboljšujemo! Osvojili smo zahtevne in zanimive trge Evropske unije in širše, pa ta zemljevid še razširjamo! ustvarjamo skupaj z zanimivimi poslovnimi partnerji za prestižne naročnike, vendar ta seznam vztrajno dopolnjujemo! vplivamo na višje standarde zdravega bivanja, samo želimo si biti v tem še bolj učinkoviti! oblikovali smo odličen kolektiv zaposlenih, s katerim uresničujemo vedno višje cilje, a neprestano iščemo nove sodelavce! RIKO HIŠE d.o.o., Lepovče 23, 1310 Ribnica. T (01) 8372611, (01) 8361095, F f01) 8369936, E infö@riko-hise.si, W www.riko-hise.si — i priznana doma in po vsem svetu Vrhunska kakovost Energijsko varčna okna - INLES ZA NIZKOENERGIJSKE IN PASIVNE HIŠE Večji prihranek energije in nižji stroški ogrevanja. Bogata ponudba oken: jent toplotne prehodnosti - različni materiali: plastika, les in les/aluminij, - različne drevesne vrste, barve, - kombinacije stekel ter velika izbira dodatne opreme vam na enem mestu omogoča nakup za vaše udobje in zadovoljstvo. INLES d.d.. Kolodvorska 22. 1310 Ribnica vwvw.inlcs.si. c-mail: info@inles.si Maloprodaja Ribnica, tel.: 01 8377 162, fax: 01 8377 331 MOTOMAN d.o.o. SlJQ Podjetje za trženje, projektiranje ter gradnjo industrijskih robotskih in fleksibilnih sistemov VODILNI SVETOVNI PROIZVAJALEC ROBOTOV MOTOMAN ROBOTEC s proizvodnjo 18.000 robotov letno nudi široko paleto implementacij robotov v različna tehnološka okolja .varjenja (MIG/MAG, uporovno, TIG) .rezanja (laser, plazma, vodni curek) .brušenja oz. površinske obdelave .strege (CNC obdelovalnih strojev, stružnic) .tlačni liv .čiščenja odlitkov oz. pobiranja srha .montaže .paletiranja Naša strokovna ekipa vam nudi celovito rešitev od idejne izvedbe projekta do zagona, usposabljanja in servisiranja. Naslov: Lepovie 23,1310 Ribnica, SLOVENIJA Telefon: + 386 (0)1 83 72 410 + 386 (0)1 83 72 350 Telefax: + 386 (0)1 83 61 243 Z www.motomanrobotec.si E-mall: info d moto man robot ec.si FRAGMAT izolirkollf Gradite, obnavljate, opremljate? Toplotne izolacije Hidroizolacije Sistemi za ogrevanje Opaži za betoniranje Gradbeni materiali Gradbene izolacije Pohištvo Bela tehnika piš —>Termoizolacija URSA in KNAUF INSULATION > Mavčne plošče, profili in pritrdila > Fasade DEM IT Bela tehnika GORENJE DEMiT URsa lesnina gorenje kmfimim Blago lahko dobite na ugoden kredit do 24 obrokov. Po dogovoru vam nudimo dostavo s tovornim vozilom z dvigalom ter dostavnim kombijem. Trgovina Sodražica Cesta Majde Šilc 1, Sodražica tel.: 01 836 67 77, 031 248 875 Delovni čas: 7.30 do 18. sobota: 7.30 do 12. Trgovina Cerknica Cesta 4. maja 1., 1380 Cerknica tel.: 01 709 38 01 ali 051 378 042 Delovni čas: 8.00 do 12.00 in 15.00 do 18.00 sobota: 8.00 do 12.00 www.fragmal.si Uvoznik: PORSCHE SLOVENIJA d.o.O., Bravničarjeva 5, Ljubljana www.skoda-auto.si NOVA ŠKODA FABIA COMBI Vabimo vas na testne vožnje z novo Škodo Fabio Combi! Joras Center g POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL SEAT, ŠKODA Ob železnici 7, 1310 Ribnica tel.: 01/8369-040, 8361-127, fax: 8369-045 Delovni čas: pon. - pet. od 8. do 19. ure sob. od 8. do 13. ure Poraba: 4,4-7,4 I/100 km; emisija CO 2 : 177 g/km. Slika je simbolična www.ford.sl Tako vroča Fiesta, da bo ogrela tudi najbolj hladne. Zapeljite se z elegantno Ford Fiesto Comfort z motorjem 1.4 59kW (80 KM) in s petimi vrati z ABS, klimo, CD radiem, dvema zračnima blazinama, električnim pomikom prednjih stekel, prednjima meglenkama ter električno nastavljivima vzvratnima ogledaloma, kovinsko barvo in 15" platišči iz lahke zlitine, že od 9.450 EUR Ford Fiesta Feel the difference ASPC Drobnič Ind. cona Podskrajnik 28 Tel.: 01/709 66 40 E-pošta: aspc-drobnic@siol.net Cerknica Faks: 01 /709 66 41 Zastopnik:Montaža stavbnega pohištva Boštjan Volaj s.p. GSM: 040 313 712,051 370 876 e-naslov: montaza.volaj@gmail.com MODRA ŠTEVILKA (•08010 27 www.simer.si PVC, ALU-PVC in ALU okna, vrata, ZIMSKI VRTOVI, SENČILA lUlflRSSAT - antenski sistemi Peter Kočevar s.p. Merharjeva 2, Ribnica, gsm 041 761-769 NOVO Končno na SAT tudi POP TV, Kanal A in TV 3! UGODNO: državne subvencije pri nakupu SAT sistemov, v primeru slabega sprejema SLO-1 in SLO-2. BADIOmiVlIUA fl SIOVINUA # B I S T R' O * g Kava za s seboj že od 5. ure zjutraj Naročila tudi na O41/534-777 S TEM KUPONOM V MESECU MARCU od 5h do 7h KAVA BREZPLAČNO GOSTINSTVO - TVRIZEM ■pt 1 Tel.: 01/8361 189 ali 01/8361-665 ' 1-1» J GSM: 031/760-697 SpJ&JEMMIO KREmCUE 2* VRHUNSKA SREČANJA °5mt)(33 Es « 1 °/33®7 1 0 KMMJOÖCWO CD ROJSTNI, OBLETNICE K0GRE8SCINE lHipmTzifflrsiiee nliesiwB lili RIBNICA Jože Osvald s.p. 1310 Ribnica, Tei: 01/836-35-48, GSM: 041/719-548 TKADKIIA-KVMflETA Naj večja izbira letnih avtoplaščev vseh dimenzij ALU in kovinska platišča SERVIS GSM / UMTS I SER In microera Jože Šilc s.p. Hrovača 14A 1310 Ribnica Tel.: 01/8373 116 FAX: 01/ 300 77 06 GSM: 051/358 762 E-mail: info@microera.si DELOVNI ČAS: PON - PET 8.30h - 12h ter 14h-18h SOB 8.30h - 11.30h POPUSTI za dodatno opremo) PRI NOVIH NAROČNINAH DOMEX “ zaključna dela v gradbeništvu Ana Mihič s.p., Knafljev trg 11, 1310 Ribnica, Tel.: 041/758 947 • druga zaključna dela v gradbeništvu (mansarde, polaganje sten, stropov...) • barvanje (vrat, balkonov ...) • druge osebne storitve • čiščenje stanovanj (čiščenje na domu) 'T3' / ž&frM 1.7 .'/# . ./ J ; v 1 -•;**. .r?' *. -5^ Slikopleskarstvo Peter Bojc,sp. Humec 24, 1331 Dolenja vas Tel.: 01 8364-533 GSM: 041 712 103 JL1S at !NJyW«V^r «llkiLähU Leila, Višja strokovna šola, d.o.o., Mencingerjeva 7, 1000 Ljubljana, tel.: 01/28 11 340, http://www.leila.si, irena.marinko@guest.arnes.si VIŠJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE: POSLOVNI SEKRETAR Vizija in strategija šole: Naše poslanstvo je dati študentom dobro izobrazbo in pripeljati do diplome tudi tiste, ki se ne morejo pogosto udeležiti predavanj: matere z otroki, komercialiste na terenu, zaposlene v tujini. Specializirani smo za izobraževanje poslovnih sekretarjev, zato vsebine pri večini predmetov vsebujejo praktične primere, značilne prav za ta delovna mesta. PREDMETNIK: Obvezni predmeti: Komunikacija, Poslovanje in finance, informacijsko-komu-nikacijski sistemi, Zakonodaja in uprava, Poslovni jezik, Sodobna pisarna, Organizacija in protokol. Izbirni predmeti: Komuniciranje z javnostmi ali Spletno poslovanje, prosto izbirni predmet in diplomsko delo. Organiziranost študija: Izobraževanje traja dve leti. Studijsko leto se prične oktobra in konča junija. Predmetnik in število ur sta prilagojena programu za odrasle. Predavanja potekajo modularno, po posameznih predavanjih se opravljajo izpiti. Študij se zaključi z diplomsko nalogo in zagovorom. Po uspešnem zaključku izobraževanja izda Višja strokovna šola Leila d.o.o. javno veljavno diplomo in študent pridobi naziv Poslovni sekretar/Poslovna sekretarka. Cena enega letnika je 1269 evrov, če se plača v enem obroku. Če študenti plačajo v treh obrokih, je cena 1335 evrov za en letnik. V šolnino je vključena vpisnina, učbeniki, individualni izpiti in ponavljanje izpitov. ZAKAJ BI IZBRALI NAS? 1) S študenti delamo individualno. Ne pomenijo nam le številke, ampak ljudi, s katerimi imamo prijateljske stike. 2) Študenti imajo možnost, da zaključijo študij prej kot v dveh letih. 3) Študenti lahko uveljavijo svoja znanja tujih jezikov: angleščine, nemščine, francoščine, italijanščine in španščine. 4) Študenti so organizirani v delovne skupine, kar povečuje učni uspeh in prispeva k nastajanju novih poslovnih in prijateljskih vezi. 5) Šolnina je med najnižjimi v Sloveniji. 6) Izobraževanje izvajajo predavatelji z univerzitetno diplomo, magisterijem ali doktoratom, ki imajo izkušnje pri delu v gospodarstvu in poučevanju in uporabljajo sodobne učne metode. 7) Možnost nadaljevanja študija na mednarodni visoki strokovni šoli na Finskem. INFORMACIJE: tel. 01/2811340 ali spletni naslov: irena.marinko@guest.arnes.si KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV Besedilo: KUPON ZA NAGRADNO I Rešitev:. Ime in priimek: Pošta: V- V- U-/> /\ /x Izpolnjeni kupon izrežite in ga v pismu oziroma na dopisnici pošljite na naslov: REŠETO, Škrabčevtrg 40, 1310 RIBNICA, najkasneje do 18. marca 2008. K MEE^JMsIfkn Megatron d.o.o. .Kolodvorska c.17,Ribnica Tel: 8362-627,GSM: 041/646-133 Del. čas : od 10-13 in 14-20’30 v soboto 9'30-12 in 17-19 ure Slike so simbolične ! E- Raiwk«sWUe Q rerf-aw**86®12S6'”< od 219’90£ Programska oprema Microsoft LCD Monitorji že od .,.184’90 € 990£ Windows XP Home SLO DSP.....€ 87,00 Windows XP Pro SLO DSP.....€ 132,00 MS OFFICE 2007 B.E. SLO ...€189,00 MS OFFICE 2007 SBS SLO....€249,00 _ ValftCČ 1 Visla Home Basic SLO.......€ 90,00 Visla Home Premium SLO.....€ 101,00 ^ Vista Business SLO.........€ 143,00 vista ultimate slo........€ 204,00 Multifunkcijska naprava že od 79'90 € VSO OSTALO ponudbo lahko pogledate na strani vurvurw-s ■ re ■ s - s ■ NUDIMO 1UDI UGODEN SERVIS RAČUNALNIŠKE OPREME t&eM * MSI Canon EPSON ii. BI O STA F? ^Ood Business MALI OGLASI PRODAM Prodam strešna nosilca za octavio (zadnji model limuzine). Tel.: 041 /219 865. Prodam suhe hrastove hlode, ca. 1,5 m3. Tel.: 031 / 523 436. Prodam kostanjeve kole za ograditev pašnika in kupim pesjak. Tel.: 031 / 208 554 (zvečer). Ribnica - Knafljev trg prodamo dvosobno stanovanje v izmeri 60 m2, v prvem nadstropju. Cena 80.000 EUR. Tel. št.: 041/ 516 730. Prodam namizno stružnico za kovine EMCO - Avstrija, z vrtalno-rezkalnim stebrom. Tel. št: 041/ 562 997. Prodam jeklenke acetilen - kisik, skupaj z varilno garnituro in gumi cevmi. Tel. št.: 041/ 562 997. Prodam bukova in mešana drva (s prevozom). Tel.št: 041/ 733 402. Prodajam zemljo (s prevozom). Vse informacije na tel.št.: 041/ 733 402. Prodam 200 bal suhega sena v kvadratnih balah, težkih 17-18 kilogramov. Cena posamezne bale je 1,60 evra. Tel. št: 01/ 8360-843. Prodam električni skiro Timaro za 250 eur. Tel. št.: 041/ 565 108. ODDAM, NAJAMEM, MENJAM V Sodražici - Vinice v najem oddam opremljeno visoko pritlično hišo v izmeri 170 m2. Tel.: 031 / 522 602, 01 / 836 24 99. V Sodražici - Vinice, v najem oddam opremljeno ključavničarsko delavnico. Tel.: 01 / 836 24 99. RAZNO Podarim dobro ohranjene smuči, dolge 180 cm, in smučarske čevlje, št. 41. Tel.: 01/836 03 54. Delo dobi študentka oz. dekle z veseljem do dela v strežbi. Plačilo od 3,80 EUR/h naprej. Tel.: 070 /816 012. Nudim brezplačen odvoz poškodovanih in neregistriranih vozil. Nudim tudi prevoz kmetijske mehanizacije. Tel.: 041 / 678 920. RESETQ.RIRWCA •M SIQL.NET IZOLACIJSKI KVIZ Na vsako vprašanje vam pontyamo več odgovorov in trditev, a le eno je pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste nekaj, povezanega s pokroviteljem nagrad... 1. Da ne bo pomote, s tokratnim kvizom vas ne bomo dali v kakšno karanteno, vas izolirali ali kaj podobnega. Izolacija namreč pomeni tudi zaščita, pozimi pred mrazom, poleti pred vročino. Če uvodoma omenim blagovno znamko Knauf Insulation, boste nekateri pomislili na izolacijske materiale, drugi na šport, tretji ne boste imeli pojma, kaj naj bi to bilo. Recimo, da vas sprašujem, od kod prihaja rokometno društvo, ki nosi to ime? N Iz Beljaka F Iz Škofje Loke R Iz Slovenj Gradca 2. Na sliki sta medvedja samica in mladiček, ki si ju v tandemu ne želimo srečati med potjo k Sv. Ani. Katero izmed navedenih imen bi vi prisodili tema simpatičnima kosmatincema? B Kočevski med R Urša E Društvo ljubiteljev medice 3. Še z eno blagovno znamko, ki prihaja s Koroške in jo v svojih trgovinah zastopa Fragmat Izolirka iz Sodražice, se bomo poigrali. Iz imena te znamke bomo izpeljali žensko ime. Katero ime je pravilno? P Anja A Nina K Nika 4. Fragmat ima trgovini v dveh krajih, ki sta tudi navedena na naših oglasnih straneh. Katero od zgoraj navedenih imen lahko izluščimo iz imena enega od krajev? D Anja R Nina G Nika 5. Kakšne barve bi moral biti ta metulj, da bi ustrezal blagovni znamki našega pokrovitelja in oglaševalca? R modre H rdeče M zelene 6. Gremo še malo v glasbene vode. Pred dnevi je ob 20-letnici glasbene kariere Helene Blagne izšel album z naslovom... 9. Dotaknimo se še malo briljantnega glasbenega festivala Ema ‘08. V velikem finalu so pred Rebeko Dremelj klonili člani zasedbe... O Langa in Civili C Langa in Bravo band Š Stereotipi l|| I I ema 08 ^ M 10. Kaj so obljubili člani te skupine, če bi zmagali na letošnji Emi? L iti peš v Beograd A Rebeki Dremelj sezidati hišo P V Beogradu obnoviti slovensko veleposlaništvo 11. Ime skladbe letošnje slovenske predstavnice na Eurosongu je zelo uporabno tudi v vsakdanjem življenju. Ko vanj vrinemo še osebni zaimek ‘tebe’, lahko, če smo na nekoga jezni, povemo, kar mu gre. Sicer pa naj bi Dremljeva včeraj nastopila v show programu izbora za Pesem Evrovizije v... U Srbiji Č Veliki Britaniji K Grčiji Med pfÄhomo RiütemD b@m® irani i lepih iMigifid] (dsuriM pülksSü), Iki jih peldsiinijsi shypiim® FI^ÄQIMÄT BDUPtÄ Sedmüei!. Pravilna rešitev 1. številke Rešeta je: SLOVENSKE ŽELEZNICE O Diva T Reci mi J Grenko vino * I 7. V soboto bo praznoval 50. rojstni dan priljubljeni angleški pevec, katerega zvezda je najmočneje svetila v začetku osemdesetih let... I Nik Kershavv V Sting B Phil Collins jm/jm Slovenske železnice Nagrado, potovanje z vlaki Slovenskih železnic, ki jo tokrat poklanjajo SLOVENSKE ŽELEZNICE, prejmejo: DARKO SKOK, Velike Poljane 40, 1316 ORTNEK BLAŽ KOS, Zapotok 28 b, 1310 RIBNICA TANJA RADAKOVIČ, Jurjeviča 44, 1310 RIBNICA DREJC KUUN, Nemška vas 62, 1310 RIBNICA ALEŠ POGORELEC, Lepovče 18, 1310 RIBNICA 8. Še hop v svet športa. Na današnji dan, 28. februarja leta 1951, se je rodil italijanski alpski smučar, trikratni zmagovalec svetovnega pokala,... Z Gustavo Thoni C Piero Gross M Paolo de Chiesa resetq.rirnica Ai SIQL.NET Nagrajencem iskreno čestitamo! Obvestilo o prevzemu nagrade boste PREJELI PO POŠTI. 31 r>e 2 DIMNIŠKI POŽARI B Pri dimniških požarih, kjer zagorijo saje, nastajajo visoke temperature, ki segrevajo stene dimnika in tako lahko vžgejo bližnje predmete, posebno lesene konstrukcije. Plini, ki nastajajo pri izgorevanju, imajo manjšo specifično težo od zraka. Že pri 200° C so za 25 % lažji od zraka, kar v dimniku ustvarja velik vlek in s tem dotok svežega zraka oz. kisika, ki vzpodbuja intenzivno gorenje. Saje, ki v dimniku intenzivno gorijo, lahko dosežejo temperaturo do 1300 °C, to pa je temperatura, pri kateri že razpadajo in pokajo opeka ali dimne tuljave, zaradi česar se lahko požar razširi. Prav je, da po vsakem dimniškem požaru dimnik pregledamo in odpravimo morebitne poškodbe sten in vrat. Ko gorijo smolnate dimniške saje, je prav, da zgorijo do konca, vendar kontrolirano. Če v dimniku gori tako močno, da preti nevarnost razširitve požara, moramo pričeti gasiti: Gašenje dimnikov izvajamo s sredstvi za suho gašenje. To sta gasilni prah, ogljikov dioksid in suhi pesek večje granulacije. Pri gašenju z gas-ilniki je potrebno gasilno sredstvo usmeriti skozi dimniška vratca navzgor. Za gašenje uporabimo vratca, ki so v dimniku pod mestom gorenja. S peskom pa gasimo najbolje z vrha dimnika. Pri padanju peska skozi dimniško cev se pesek odbija od sten, in tako čisti dimnik, žareče saje in smolo. DIMNIŠKIH POŽAROV NE SMEMO GASITI Z VODO, KER SE VODA OB RAZBELJENIH STENAH DIMNIKA UPARI IN POVEČA SVOJO PROSTORNINO, ZARADI ČESAR LAHKO DIMNIK EKSPLODIRA (z litra vode dobimo 1600 litrov pare). Pravilna izgradnja in vzdrževanje ter čiščenje dimnikov so aktivnosti, ki so najboljša preventiva in zagotavljajo varnost pred dimniškimi požari. PGD Ribnica Matjaž Virant V^TBČ mBSICA Natečaj za vpis predšolskih otrok v dnevni program, krajši program in popoldanski vrtec za šolsko leto 2008/2009 (od 1. 9. 2008) Čas vpisa: od 1. do 15. marca t.L; vsak ponedeljek in četrtek od 7. do 15. ure. Vpisno mesto: Vrtec Ribnica, Maj ni kova 3, 1310 Ribnica; uprava Vrtca - pisarna svetovalne delavke Kontaktna oseba: Erna Zabukovec Vlogo za vpis dobite pri svetovalni delavki Vrtca ali na njegovi spletni strani www. vrtecribnica.com in jo izpolnjeno vrnete do 15. marca t.l. V primeru, da bo prijav za sprejem otrok v dnevni program vrtca več, kot je prostih mest, bo o sprejemu odločala Komisija za sprejem otrok v vrtec. V primeru, da število prijav za krajši program vrtca in popoldansko varstvo ne bo zadoščalo za oblikovanje oddelka, vas bomo o tem pisno obvestili. V7?TBČ RIBNICA Kmetijska svetovalna služba Ribnica v sodelovanju z Društvom VETER Breg vabi na PRIKAZ STROKOVNEGA OBREZOVANJA, CEPLJENJA IN VZDRŽEVANJA SADOVNJAKOV. Praktičen prikaz bo 28. 2. ob 16. uri pri kapelici sv. Ane na Bregu. V primeru slabega vremena bo prikaz z diapozitivi v gasilskem domu Dolenji Lazi. Lepo vabljeni! KS S Ribnica OBVESTILO Cenjene uporabnike opozarjamo, da je v kontejnerje za odvoz komunalnih odpadkov strogo PREPOVEDANO odlagati pepel. < Komunala Ribnica o«)*3*6 po X- MATJAŽ ARKO s.p. Opekarska c.14, 1310 Ribnica mobi: 031 622 158 fax: 01 8373 087 tel.: 01 8373 086 e-mail: mico.les@siol.net • vse vrste balkonskih, stopniščnih, zunanjih in drugih ograj • ograje izdelane iz inoxa, lesa, pocinkanega železa oz.kombinacije različnih materialov • manjši nadstreški ter ostali kovinski izdelki M BREZPLAČNA POMOČ ZASVOJENIM Z DROGO Tudi v letošnjem letu bomo v prostorih Centra za socialno delo v Ribnici na Škrabčevem trgu 17 vsak drugi četrtek med 16. in 17. uro nudili informativno pomoč vsem, ki se soočajo z zasvojenostjo. Pomoč je namenjena tako zasvojenim kot tudi svojcem, prijateljem... Pomoč je brezplačna in neobvezna. Svoj prihod lahko tudi najavite na telefonsko št. 01/434-85-70 ali 041/469-448. Za DRUŠTVO UP Robin Turk, terapevt za delo z zasvojenimi ■M SIOLNET Minister za javno upravo z uradniki cele regije PLAČNA POLITIKA ZA 160.000 JAVNIH USLUŽBENCEV ŠE TRD OREH Aktualno za državljane: Prometno dovoljenje preko e-uprave, fotografije za osebno izkaznico preko računalnika, obrazci za dohodnino le še ‘mačji kašelj’ bila Slovenija celo 2. v EU. Njegov glavni namen naj bi bil zmanjšati število obiskov strank, ki bodo lahko storitve opravljale kar preko spletne mreže. Najbolj privlačno naj bi tako bilo podaljšanje prometnega dovoljenja - ministru Virantu je to uspelo v pičlih 12 minutah! Digitalnega potrdila, s katerim bi izkazali identiteto, ne rabimo, vse ostalo pa uredi računalnik - od zavarovanja, do plačila takse in cestnine. Lažje naj nam bi bilo tudi letos, ko bomo oddajali napovedi za odmero dohodnine, saj nam jih bodo izpolnjene poslali na dom v potrditev. Daleč najtrši oreh za ministrstvo pa ostaja plačna politika v javnem sektorju. Za direktorje je sistem urejen, za 160.000 javnih uslužbencev pa se bo zgodba zavlekla. Po Virantovem mnenju tudi zaradi prevelikih apetitov sindikatov v šolstvu in javni upravi. Obisk spremljala in fotografirala ALENKA PAHUUE Minister za javno upravo Gregor Virant se v državi omenja kot tisti, ki je najbolj posegel v reorganizacijo državne in lokalne oblasti in iz tega razloga ga je poslanec Jože Tanko, njegov strankarski kolega, tudi povabil v Ribnico. Minister si je 12. februarja najprej ogledal prenovljeno upravno enoto, ki zdaj končno dobiva zunanjo podobo, skupaj z načelnikom Janezom Henigmanom, županom, podžupanom, direktorjem občinske uprave in omenjenim poslancem pa so se nato v podjetju Motoman Robotec srečali z uradniki in funkcionarji ribniško-kočevske regije. Virantov glavni poudarek je še vedno na prijazni in učinkoviti javni upravi, ki naj bi bila servis za državljane in podjetja. Ribniška upravna enota zadostuje tem merilom, saj so rezultatu anket o zadovoljstvu strank zelo ugodni, je dejal minister. Po njegovem se je približala prepričanju, ki bi ga želel uveljaviti v vseh upravah po Sloveniji - da je uprava zaradi državljanov in ne obratno. »Najtežje je bilo spremeniti ravno mentaliteto uradnikov, ki je bila precej birokratska,« se je začetnih korakov v reorganizaciji spominjal minister, ki sicer v svojem uradu načeluje 6 ljudem. Zdaj gre na bolje, je prepričan, ker večina zaposlenih v javni upravi poskuša biti del rešitve problema, ne pa problem sam. Preko predlogov in pritožb občanov, podjetij in zaposlenih v upravi, se poskuša odstranjevati stare birokratske ovire in zato se vsako leto pripravi nov program. »Mnoga ministrstva navajajo kup razlogov, zakaj se neka zadeva ne da spremeniti, a običajno se z malo zdrave pameti vse lahko poenostavi.« V ponos si ministrstvo za javno upravo tako šteje projekt VEM, ki administrativne opravke za zagon podjetja omogoča na eni sami lokaciji. Pri nas to lahko storite v območni obrtni zbornici. Tudi elektronsko poslovanje z vladnimi in občinskimi institucijami naj bi bilo eno najboljših v Evropi; lani je Predsednik 00Z Ribnica Franc Vesel (desno)je v debati opozoril MINISTRA NA TEŽAVE OBRTNIKOV, KI MORAJO DAVČNI UPRAVI PLAČEVATI ŠTIRI POLOŽNICE, BANKA PA JIM ZA VSAKO ZARAČUNA PROVIZIJO. ŠTEVILKA ZA 48.500 ČLANOV OZ Slovenije na koncu znese 4 mio EVRE SAMO ZA PROVIZIJO, ZATO JIM JE MINISTER VIRANT SVETOVAL UPORABO KLIKA ALI PROKLIKA. Internet še vedno ni stalna PRAKSA PODJETNIKOV, ZATO SE JE VESEL BOU POTEGOVAL ZA TO, DA BI SE ZA VSE POLOŽNICE PLAČALA LE ENKRATNA PROVIZIJA. »Obrtniki se borimo za vsak EVRO, BANKE NAM PA DENAR IZ ŽEPA JEMLJEJO,« JE DODAL VESEL. Ml PA dodajmo: Kdo SE BO PA ZA OBČANE POTEGNIL? Ml BI TUDI SAMO ENKRAT PLAČALI PROVIZIJO... Minister v družbi pomembnejših funkcionarjev: ŽUPANA, NAČELNIKA UE IN PODŽUPANA Obnova ovinka pri Žlebiču, lyer vsak teden kako vozilo zanese s ceste, bo menda potekala že letos. Vsaj tako je rekel župan. Fotografija naj bi bila najbolj sveža - z zadnje nesreče, ko je tovorno vozilo zaustavilo promet. Upamo, da se v času priprave in tiska časopisa ne bo zgodila še kakšna... AR, Foto M. Glavonjič LOTO SPET PRILETEL NA NAS KONEC! Leta 2006 je v ribniško proračunsko blagajno priromalo 35 mio SIT, saj je bil eden izmed treh srečnih dobitnikov velikega zneska na lotu Ribničan. Nekaj časa se je ugibalo, kdo je ta srečnež, imen je bilo veliko, a na veliki zvon svojega veselja nihče ni obesil. Nekaj ali nekoga imamo na sumu, vendar se o teh dobitnikih praviloma ne govori, čeprav je tudi za zadnjega završalo po celi Sloveniji. Več kot milijon in pol evrov se je spet preselilo na ta konec, menda v Zamostec. Priseljenec, a menda je še isti večer častil s pijačo, kot se spodobi. Tako kot ribniška bo tudi sodraška občina dobila košček denarja od svojega srečnega prebivalca, in to dvakrat več kot naša. Ribniška ga sicer niti videla ni, ker ga je vzela država preko primerne porabe, sodraška pa že ugiba, koliko jim ga bo nazadnje ostalo za kak razvojni projekt. Najbolj prisrčno je bilo brati komentarje na spletu in nekaj si jih bomo sposodili, saj mnenje po malem delimo vsi: Prve reakcije so bile v stilu: Je še živ al’ ga je infarkt?, Čestitke, sam 'mau' mu zavidam..., Kaj bi mi dal kakega jurja?, Pametno z denarjem!, Čestitam ...Sem upala da bom jaz... Nato pa se je že začelo računanje... • Od 1.755.955 eur dobi občina, kjer ima srečnež stalni naslov, 263.393,25 eur. Njemu ostane 1.492.561,75 eur. Če da ta znesek lepo vezat na banko po čisto običajnih pogojih obrestovanja, potem je letno bogatejši za 64.180,16 eur oz. 5.348,35 eur. In ker je država požrešna, je od tega zneska upravičena do 1.337,09 eur mesečno oz. 16.045,08 eur. Srečnež še vedno lahko živi na precej veliki nogi s ‘‘samo" 4.011, 26 eur mesečnih obresti... Aha! Teden dni kasneje pa 6+1 - na kočevski konec! 0 Rešeto 35 ■ r%j ■■<><»i>i 111 rxj >e i,i ic>«i Dijaška prehrana - tretjič Pred božičem sem skupaj s še 27 kolegi koalicije v zakonodajni postopek vložil zakon, s katerim sem že tretjič predlagal uvedbo subvencioniranja dijaške prehrane. Prejšnja dva poskusa, oba še v prejšnjem mandatu, nista dobila podpore tedanje koalicije. Nasprotoval mu je tudi nekdanji minister Gaber, čeprav seje zavedal, daje prav področje dijaške prehrane zelo neurejeno. Dijaki, še posebej vozači, imajo zelo velike dnevne delovne obveznosti. Vsak dan so odsotni od doma šest do osem ali celo devet ur. Urnik imajo strnjen, z obvezno prisotnostjo pri pouku, časa za odmor pa malo, zato po navadi na hitro použijejo le kakšno sadje ali obrok hitre prehrane. Veliko dijakov pa sploh ne zaužije ničesar. V najbolj občutljivem (mladostniškem) obdobju rasti, telesnega in duševnega razvoja ter bistveno povečanih šolskih obremenitev dijaki nimajo redno zagotovljenega toplega obroka. Da prehrana srednješolcev ni ustrezno urejena, že vrsto let opozarjajo prehranski in zdravstveni strokovnjaki, ki se opirajo na številne domače in tuje raziskave. Topel obrok mora biti sicer zagotovljen vsem zaposlenim, delavcem ali direktorjem, ki na delovnem mestu prebijejo več kot 4 ure in vsi so tudi upravičeni do nadomestila za prehrano. Januarja je zakon že prestal prvo obravnavo. Zanimivo je, da kljub številnim zlonamernim očitkom opozicijskih poslancev ni nihče glasoval proti. Zakon je dobil soglasno podporo. Upam, da politiki mnenja ne bodo spremenili tudi marca, ko se bo razprava nadaljevala in ko bo čas, da poslanci ponudimo v razpravo in presojo še dodatne predloge in izboljšave. Zakon prinaša enako višino subvencije toplega obroka, kot jo že dobijo študenti. To pomeni, da bo vsak vajenec ali dijak srednje šole upravičen do 2,35 eur subvencije za vsak dan prisotnosti v šoli, kar znese ca. 450 eur letno. Seveda le, če bo pri pouku prisoten vse dni v šolskem letu. Subvencija ni majhna ne za družine ne za državni proračun, ki bo z uvedbo zakona dodatno obremenjen za okrog 40 mio eur. Še posebej pa bo pomoč dobrodošla družinam z nižjimi prihodki ali z večjim številom šolajočih se otrok. Vem, da vse srednje šole ne bodo mogle na enak način izvajati zakon. Nekatere že imajo urejene sodobne jedilnice ali razdeljevalnice hrane, drugod je primeren obrat za prehrano v bližini, ponekod bo potrebno najti drugačno rešitev in z leti dograditi ali urediti ustrezen prostor. Potrebne bodo tudi druge spremembe - ponekod šolskih urnikov, drugod morda tudi voznih redov javnih prevozov ali še česa. Vendar ni utemeljenih razlogov, da ne bi čim prej sistemsko začeli urejati tega problema. Šole so zaradi vajencev in dijakov, šolski sistem prav tako. Upam, da bomo poslanci letos le zmogli sprejeti ta zakon. Jože Tanko, poslanec SDS v DZ Ne zamudite vpisa na fakulteto! Svetovalno središče Novo mesto obvešča, da so izšli razpisi Ministrstva za šolstvo in šport ter Ministrstva za šolstvo, znanost in tehnologijo za vpis v šolsko oz. študijsko leto 2008/09: - Razpis za vpis v srednje šole, dijaške domove in ponudba učnih mest; - Razpis za vpis na Univerzo v Ljubljani, Univerzo v Mariboru, Univerzo na Primorskem, Univerzo v Novi Gorici in samostojne visokošolske zavode. Informacije v zvezi z izobraževalnimi programi, vpisnimi pogoji, roki za oddajo prijav ter svetovanje o izobraževanju glede na vaše interese in možnosti ter pomoč pri izpolnjevanju prijavnih obrazcev dobite v Svetovalnem središču v prostorih RICa, na Ljubljanski 28 v Novem mestu ali na tel. št. 07/39345-52, 031-701-191. V okviru Centra vseživljenjskega učenja Dolenjska, ki se financira iz evropskih socialnih skladov, nas lahko poiščete vsak ponedeljek od 14. do 17. ure v Knjižnici Pavla Golie Trebnje, na Ljudski univerzi Kočevje vsak ponedeljek od 15. do 18. ure (tel.št. 893 82 72), v Ljudski knjižnici Metlika vsak 1. in 3. torek od 9. do 12. ure in vsako sredo od 13. do 16. ure na občini Žužemberk. UPOKOJENCI IN POLITIČNA ANGAŽIRANOST Društvo upokojencev je organizacija civilne družbe, ki naj bi združevala vse upokojence različnih usmeritev in političnega prepričanja. V preteklosti društvo ni bilo politično nevtralno, ker je večinoma podpiralo stranke leve politične opcije. Prav zaradi tega se marsikdo od upokojencev v društvo ni včlanil, ker mu ni bila zagotovljena pluralnost in svobodno odločanje o politični pripadnosti. Videti je, da tudi novo vodstvo želi delovati v tej smeri. To dokazuje tudi poziv novega predsednika ribniškega društva g. Ivana Šega naj člani društva podpirajo stranko DESUS, češ, da to ni politična stranka, temveč stanovska. Seveda to ni res. DESUS je politična stranka, ki je sestavni del vladajoče koalicije, usmerjena levo od sredine, v posameznih primerih pa zastopa stališča skrajne levice. Pa tudi interesov upokojencev ni vedno podpirala. Spomnimo se samo na usklajevanja pokojnin v prejšnji vladi. DESUS je podprl predlog, ki je vsakemu upokojencu odvzel polovico pokojnine vsako leto. Vladajoča koalicija je takoj po prevzemu mandata poskrbela za usklajevanje pokojnin skladno z rastjo plač, kar je prejšnja vlada odpravila. Prav zaradi te spremembe imajo upokojenci danes več kot 5 % več sredstev, kot bi jih imeli sicer. Prav vse stranke koalicije te vlade so poskrbele, da se je izboljšal položaj upokojencev. Za ta predlog so glasovale vse stranke koalicije, ne samo stranka DESUS. Opozicija pa je temu predlogu usklajevanja pokojnin zelo nasprotovala in napovedovala zaradi tega zlom finančnega sistema. Prav je, da se tudi upokojenci politično udejstvujejo, saj jim ne more biti vseeno ne za lokalno skupnost ne za državo. Kako in v kateri stranki bodo sodelovali, se bodo odločili sami. <, Društvo upokojencev ne sme biti podobno nekdanji SZDL ali KP, ki je diktirala, kako morajo ljudje misliti, kako govoriti in kaj delati. Demokracija je pri nas v najstniških letih, zato je še bolj občutljiva in ne dopušča, da bi bile človekove pravice o svobodnem izražanju in politični izbiri kršene. Upokojenci smo dovolj osveščeni, da se bomo znali sami odločiti. Novoizvoljenemu vodstvu upokojencev želim pri njihovem delu veliko uspeha in sodelovanja z vsemi upokojenci. Anica Benčina V RIBNICI NIMAMO ČLOVEKA, KI BI DELAL ZA ŠPORT V zadnji izdaji Rešeta sem od strani Damjana Kromarja zasledil vrsto netočnosti, ko opisuje stanje športa v ribniški občini. Gospod Kromar ugotavlja, da pogreša Športno zvezo in človeka, ki bi delal za šport, in takega v Ribnici nimamo, trdi. Kot prvo v Ribnici Športna zveza obstaja (saj gre za samostojni pravni subjekt, civilnega prava), torej zveze ustanavljajo in ukinjajo društva sama. Zakaj pa ne funkcionira, je potrebno vprašati njene člane oz. njeno predsedstvo. .Rešeto Med drugim je avtorica članka Zdenka Mihelič članica predsedstva Športne zveze in bi lahko iz »prve roke« dala pojasnilo gospodu Kromarju. Druga njegova ugotovitev, da v Ribnici ni človeka, ki bi delal za šport, tudi ne drži, saj ima ribniška občina v svojih vrstah zaposlenega športnega pedagoga. Zaposlenemu pedagogu na ribniški občini, (med drugim je ta blestel na kadrovskem razgovoru ob zaposlitvi) je v opisu del in nalog opredeljeno sodelovanje in koordinacija dela s klubi. Zakaj tega ne počne, pa ne vedo niti na občini sami, sicer občinski svetnik gospod Valčič ne bi poizvedoval po opisu njegovih nalog. Sam imam izkušnje in vem, kaj je vzrok stanja, ki ga omenja gospod Kromar. Društva in klubi svojo dejavnost začenjajo v glavnem v popoldanskem času in v tem času občinskega športnega pedagoga ni več v Ribniški dolini, zato si klubi in društva z njim nimajo kaj dosti pomagati, celo komisiji za šport se ne odziva pri pripravi javnih razpisov (to naj bi bil tudi vzrok svetnikove poizvedbe). Rešitev je mogoča, da se prvemu človeku športa opredeli izmensko delo (turnus). Gibljiv in nestalen delovni čas je bil opredeljen že pri razpisu prostega delovnega mesta, in ne vem, zakaj občina tega ni začela prakticirati takoj. Zavod za šport pa v tem trenutku zagotovo ni potreben, posebej ob takšnem stanju ribniškega proračuna. Potrebno je izkoristiti vse obstoječe potenciale, pa se bo marsikaj premaknilo na bolje. Drago Marjanovič KRIŽIŠČE »ŽUU« - Ribniška ruska ruleta »Kajti risba je eno, realnost je drugo,« pojasnjuje v zadnjem Rešetu projektant »rešitev križišča Žulj«. OBČINA NE BO NAPRODAJ! Znanstveno- fantastično je zvenela govorica, da naj bi Občina, ki ima prazno blagajno, objekt, v katerem uraduje (Šifrerjeva hiša), kar prodala, da bo lažje zadihala. Preselila naj bi se na Upravno enoto, za bivanje pa plačevala najemnino. Stola izpod lastne... se pa ne prodaja, smo si rekli in od župana želeli povratno informacijo. Zatrdil je, da se to ne bo zgodilo in da so verjetno ljudje napačno prenesli oziroma razumeli zadevo. Po njegovem je občina potrebna temeljite prenove in ko (če) se bo ta odvijala, naj bi vsaj del občinske uprave uradoval v spodnjih prostorih Upravne enote. Brez kančka sramu in odgovornosti za realnost. Lahko bi rekel kar butalska izjava, sprejemljiva samo za »Butalce«, saj butalska rešitev križišča ostaja. Ta »odgovorna« izjava projektanta in njegova rešitev križišča očitno naše izvoljene in poklicane za našo varnost in tudi gospodarnost očitno (še) nič ne moti. Naročili so samo »lepotni popravek«. Križišče torej ostaja še naprej »žulj« za vse udeležence v »moderniziranem križišču«. Kdor se upa, ko ni semaforja, se »prebije« skozi križišče, od vrtca, zdravstvenega doma proti »skrbni občini«. Nihče ni odgovoren, vsak zase odgovarja. Prava ribniška cestna ruska ruleta. Franc Mihič INLES KUPUJEJO MENEDŽERJI! Mediji o Inlesu Podjetje Inles je še vedno največji ribniški delodajalec, čeprav se je po osamosvojitvi število tistih, ki jim daje delo in kruh, do danes več kot prepolovilo. Inles, nekdaj skupna družbena lastnina, je preživel lastniško preoblikovanje v delniško družbo, preživel izgubo YU-trgov in s pomočjo veliko sredstev države oziroma davkoplačevalcev uspel nadaljevati poslovanje. V razvitem svetu z razvito demokratično kulturo so takšna podjetja zato vedno na očeh javnosti, medijev, inštitucij in politike, tudi ali zlasti na lokalnem nivoju. Takšna podjetja zaradi svoje odgovornosti in dolga do družbenega okolja v razvitem svetu praviloma sama poskrbijo, da tekoče seznanjajo okolje in svoje deležnike od delničarjev do države s svojimi uspehi ali težavami oziroma pomembnimi dogodki za podjetje;. Jeseni 2007 je bilo v osrednjih slovenskih medijih objavljenih kar nekaj večjih zanimivosti o Inlesu. Predvsem takšnih, ki zadevajo spremembe v sestavi Inlesovih lastnikov. Informacij o samem m poslovanju pa v javnosti ni bilo zaslediti. /V »Probanka kupila Inles za menedžerje?« m smo brali v avgustu. fi »Skoraj petina Inlesa v avstrijskih rokah,« ^ smo lahko brali v septembru. »Vodilni v Inlesu kupili 12 odstotkov družbe,« j " smo brali v decembru. Ä Predsednik uprave Andrej Mate, član uprave ' J Dušan Urh ter član nadzornega sveta Miran Merhar so kupili 61 tisoč delnic Inlesa. Tako ima Mate po nakupu 10 odstotkov glasovalnih pravic, Urh in Merhar pa vsak nekaj več kot odstotek. Nenavadno pri tem pa je, kot je bilo objavljeno, da vrednost tega posla ostaja neznanka. Najmanj nenavadno je gotovo tudi to, da je ta »posel« omogočila državna Slovenska odškodninska družba - SOD, katere član nadzornega sveta je tudi ribniški SDSsvetnik Miha Klun. SOD je prodala Inlesove delnice samo po pičlih 3,42 EUR. Zaslediti je namreč informacije, da je bila knjigovodska vrednost delnice leta 1999 kar 8.34 EUR, leta 2005 pa celo 10.46 EUR. Po teh informacijah sodeč, je politika oz. država »zelo radodarna samo za nekatere«, seveda na račun davkoplačevalcev. Zanimiva, celo mogoče nenavadna, je tudi Inlesovega sestava nadzornega sveta, ki zastopa interese delničarjev, tudi kapitala države. Predsednik nadzornega sveta je Pavao Hajdinjak iz Probanke, člani pa so Pavel Hočevar, Miran Merhar, Mojca Tanko in Darko Šega. V moralno zreli in odgovorni tržni ekonomiji bi se ob takih gibanjih vrednosti delnice, razkoraku vrednosti in doseženi tržni ceni oz. »izvedenih poslih« marsikdo od poklicanih močno zamislil, zakaj je to mogoče in kam to pelje? Franc Mihič Napeta policijska akcija LESENE KOLE V ROKE IN V BOJ ZA PRAVICO! Še dobro, da se je pustni sprevod z Nacetom odvil nekaj minut kasneje, drugače bi ga prekosilo akcijsko dogajanje okrog Evrovite - leseni koli, zavijanje siren, kup modrih uniform in Romi. Najprej se je zaslišalo vpitje, nato sta se z lesenimi Odpeuali osumuenca koli nad Rome zapodila dva zaposlena in jih pognala po trgu. Očitno nista mogla drugače rešiti težav, ki so jih Romi povzročili v trgovini. Enega jima je uspelo pridržati, potem je svoje opravila policija in ga odpeljala na postajo. Promet se je za trenutek ustavil, radovednih pogledov cel kup, čestitke prisebnima prodajalcema. - Ni bilo milosti, s kolom za pravico! »MAJHEN RIBNIK, VELIKE RIBE - ZDAJ PA ZRAKA ZMANJKALO!« Dan pred Valentinovim smo na spletu že v dopoldanskih urah lahko prebrali neverjetno novico, da so kriminalisti in policisti aretirali gradbeno trojko zaradi suma korupcije. Pa smo povprašali bivšega ministra za delo Janeza Drobniča, kako kaj komentira to dogajanje in ali je bil kot minister kdaj soočen s podobnimi ponudbami, preko katerih bi se lahko okoristil. Potrdil je, da so razni lobiji poskušali vplivati na njegovo delo in mu ponujali ugodnosti, ki bi mu olajšale osebno življenje ali pa ponudili pomoč pri nadaljnji karieri. Zato toliko bolj podpira, da se tiste, ki prekršijo načela zakonitosti, kaznuje. Hkrati opozarja, da bi moralo biti v interesu ljudi, da kupujejo dobro in poceni, ne pa, da se zlorablja nacionalni interes in se delo omogoča le nekaj slovenskim ponudnikom, ki se potem drenjajo na trgu. »Slovenija je majhen ribnik, v katerem plavajo velike ribe - zdaj je pa zraka zmanjkalo,« je dejal Drobnič, ki zagovarja prost pretok storitev v EU in konkurenčnost na trgu. Zbrala AP Rešeto 37 o •~;i r>o i*^ ■ >*f-ii*ixu>ie* i/ve N PREPREČEVANJE KRONIČNIH E NENALEZLJIVIH < BOLEZNI (KNB) Kronične nenalezljive bolezni (bolezni srca in ožilja, rak, sladkorna bolezen, debelost, depresija, osteoporoza...)so bolezni sodobnega časa. So pogosto vzrok nenadnih smrti, zgodnje obolevnosti, invalidnosti in slabši kvaliteti življenja. KNB pospešujejo razvade in nezdrav življenjski slog (nepravilna prehrana, premalo gibanja, kajenje, pretirano uživanje alkohola, stres...), ki je v današnjem času vse bolj odvisen od socialno - ekonomskega stanja in razmer, v katerih živimo. Leta 2000 je bila v Sloveniji prezgodnja umrljivost z več kot 40 % vzrokov smrti bolezen srca in ožilja med največjimi v EU. V okviru Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) se izvaja mednarodni program CINDI (angl. Countrywide Integrated Noncomunicable Diesese Intervention), v okviru katerega je postavljena strategija za preprečevanje in obvladovanje kroničnih bolezni v Evropi. CINDI Slovenija je leta 2002 na nacionalni ravni začela s sistematičnim preventivnim programom za preprečevanje bolezni srca in ožilja (BSO) in drugih kroničnih bolezni. Zajeta je populacija žensk od 40. do 70. leta in moških od 35. do 65. leta. ZDRAVSTVENOVZGOJNI CENTER RIBNICA • V okviru preventive BSO pri izboljšanju zdravja na nacionalni ravni delujejo zdravstvenovzgojni centri (ZVC) Zdravstveni dom (ZD) dr. Janeza Oražma Ribnica je kot ZVC v letu 2002 začel s preventivnim pristopom za odraslo populacijo. V ZVC poteka “Svetovanje za zdravje". Cilj programa je doseči pozitivne spremembe življenjskega sloga ogroženih za bolezni srca in ožilja ter drugih kroničnih nenalezljivih bolezni. Ciljne skupine so odrasli ogroženi, osebe z indeksom telesne mase (ITM) nad 30, kadilci, ljudje s povišanim krvim sladkorjem, krvnim tlakom in holesterolom. Vključeni so tudi svojci. Zdravstvenovzgojni programi se izvajajo v obliki predavanj in delavnic, ki potekajo po posameznih občinah (Ribnica, Sodražica, Loški Potok). Za daljše delavnice je potrebna napotnica izbranega zdravnika. • Aktivnosti v ZVC Ribnica Delavnica”Zdrav življenjski slog”, kjer so podane osnovne informacije o zdravi uranoteženi prehrani in gibanju, stresu in ostalih razvadah in spremembi v zdrav življenjski slog. Delavnica”Dejavniki tveganja za BSO”,kjer naj bi spoznali kratkoročni in dolgoročni vpliv povišanega krvnega tlaka, sladkorja in holesterola na zdravje. Test hoje na 2 km, kjer se na osnovi dobljenega rezultata telesne zmogljivosti -fitnes indeksa svetuje ustrezna - varna telesna dejavnost in vadba, ki bo izboljšala zdravje in počutje. Delavnica “Zdrava prehrana” seznani udeležence z načeli zdrave prehrane in je namenjena tudi raziskovanju našega potrošniškega trgovskega tržišča. Poteka v obliki petih srečanj. Delavnica “Telesna dejavnost" ima namen spoznavanja varnega gibanja za zdravje in poteka v obliki dvanajstih srečanj. Delavnica “Zdravo hujšanje”, kjer se pridobi znanje in podporo, kako uravnavati telesno težo in doseči zastavljene cilje. Program poteka tri mesece. Delavnica “Da, opuščam kajenje”, poteka v obliki šestih srečanj, ki obsegajo posamezna tematska področja, kjer ugotovimo: zakaj kadim, kdaj kadim, kakšne vrste kadilec sem, kaj bi lahko počel namesto kajenja. Pogovarjamo se tudi o zdravi uravnoteženi prehrani in stresu. Vsak posameznik postavi svojo strategijo za prekinitev te zdravju škodljive razvade. Prisotna je podpora in pomoč . Program opuščanja kajenja poteka v obliki skupinskih srečanj ali individualnega svetovanja. S preventivnim pristopom v preprečevanju bolezen srca in ožilja (BSO) se število umrlih in obolelih postopno zmanjšuje. Delež kadilcev in tveganih pivcev alkohola sta še vedno visoka. Še vedno narašča čezmerna prehranjenost in debelost kot posledica neustreznih prehranjevalnih in gibalnih navad, kar je zaskrbljujoče tudi pri mladostnikih. Z ustrezno prehransko strategijo in strategijo na področu telesne dejavnosti, ki je bila sprejeta do leta 2012, smo na poti k uresničevanju zastavljenih ciljev. Naj zaključim z mislijo: V teh petih letih se je miselnost o zdravem življenjskem slogu temeljito spremenila. Medicina je s preventivnim pristopom dobila drugačno podobo. Anka Debeuak, dipl.m.s. Zdravstveni dom dr. Janeza Oražma Ribnica Kontaktna oseba ZVC: Anka Debeljak - preventivna dejavnost; ob torkih dopoldan na tel. št. 8372251 ali na mail; adebeljak.zdrib® gmail. com Prijava za delavnice - z napotnico pri izbranem zdravniku. Šolo hujšanja in zdravega življenjskega sloga “ Pričnemo v sredo, 27. februarja ob 17. uri, v predavalnici Zdravstvenega doma Ribnica. Vabljeni! DELAVNICA “Da,opuščam kajenje” Ste še kadilec? Razmišljate, da bi prenehali s to neprijetno razvado ali pa vas že zdravje opozarja nato? »Zdravstveni dom Ribnica organizira delavnico »Da, opuščam kajenje.« Vabimo vas, da se nam pridružite, kjer nam bo s skupnimi močmi lažje uspelo. Prvo srečanje bo v četrtek, 6. marca ob 18. uri, v predavalnici ZD Ribnica. Vabljeni! SAMO, TONI IN NEJC s *^amo Jeranko, Toni Valcic in Nejc Lovšin so imena mladih plavalcev, ki so na nedavnem zimskem državnem prvenstvu v Mariboru (31. 1. - 3. 2.) posegali po odličnih uvrstitvah, in od katerih si obetamo še veliko uspehov. Samo in Toni sta v Mariboru osvojila skupaj kar 5 medalj, Nejcu pa so v disciplini 200 m mešano zmanjkale 4 stotinke do medalje. Kdo so ti fantje, vsi osemnajstletniki? Samo Jeranko, dijak 4. letnika Gimnazije Bežigrad, v MB je v članski kategoriji v družbi najboljših slovenskih plavalcev dosegel srebrno medaljo v disciplini 50 m hrbtno, bronasto medaljo na 100 m prosto ter 4. mesto v disciplinah 50 m in 200 m prosto ter 100 m hrbtno. Toni Valčič, dijak 4. letnika Gimnazije Ledine, v MB se je v članski kategoriji kar trikrat zavihtel na zmagovalni oder: v disciplini 50 m delfin je osvojil srebrno medaljo, na 50 m prosto in 100 m mešano pa bronasto medaljo. Nejc Lovšin je na dan pogovora ravno dopolnil 18 let, dijak 3. letnika Ekonomske šole Kočevje,v MB v mladinski kategoriji so mu v disciplini 200 m mešano zmanjkale 4 stotinke do stopničk. Na začetku našega pogovora in zares prijetnega ter tudi šaljivega klepeta z mladimi, ki imajo zelo jasne nazore, cilje, zrele poglede in vedo, kako čas maksimalno koristno porabiti in da so za dosego kakršnihkoli ciljev na katerem koli področju potrebna tudi odpovedovanja, so prosili, če lahko najprej izrečejo eno zahvalo. Seveda. »Začetnikoma našega plavalnega kluba, to sta Drago Marjanovič in Jure Ozimek, se zahvaljujemo, da sta začela s tem športom in klubom v Ribnici. Brez njiju prvič ne bi bilo niti našega kluba, kaj šele, da bi mi dosegali take rezultate in se tukaj o njih pogovarjali. Hvala, Drago in g. Ozimek,« so fantje presenetili s svojo pozornostjo. »Na začetku je bilo zares težko, sploh, ker je v Ribnici rokomet na prvem mestu. Saj to je lep šport, tudi mi smo ga trenirali. A tudi plavanje je lepo. Veseli nas, da je plavanje zaživelo in se razvija, in da je tudi plavalna zveza videla, da je treba v nas vlagati. Dobili smo profesionalnega trenerja, Darka Petkoviča. In tudi njihova želja je, da postanemo plavalni regijski center. Moramo pa reči, da se tudi z ostalimi športniki v Ribnici dobro razumemo. Skupaj smo na fitnesu, hodimo na rokometne tekme, navijamo drug za drugega in se veselimo uspehov.« 58 Rešeto Z RAMO OB RAMI Z NAJBOLJŠIMI Samo in Toni sta bila tisti dan našega pogovora ravno na informativnem dnevu na ljubljanskih fakultetah. Se da študirati in hkrati resno trenirati? »Katero fakulteto bova izbrala, še ne veva. Potrebno je dobro premisliti. V Sloveniji se namreč ne da študirati in trenirati, ni pravega posluha na šolah. V prvem letniku bomo videli, kam to pelje. Sicer pa tudi v srednji šoli dobro delamo, pa čeprav so nam govorili, ‘tega ne boste zmogli, pa še vožnja, treningi’, toda da se, če se hoče. Na faksu pa je težko, ker v Sloveniji ni tendence in posluha za športnike, pa tudi v srednjih šolah je tega čedalje manj.« Nobeden izmed njih žal nima štipendije. Fantje trenirajo v Ribnici. »V Ribnici je ‘kul’, ker imaš vse na dosegu. V petih minutah si na bazenu, pa še dvorana je zraven, kjer imamo suho vadbo, fitnes,« je razmere v Ribnici pohvalil Samo. Fantje so tudi pohvalili, da so odprtost bazena in razmere za trening zdaj zares odlične, včasih pa je bilo še bolj naporno (prehitro zaprt bazen, vožnja na treninge v Ljubljano...). Brezštevilni treningi 3 do 4 ure vsak dan (potem pa je potrebno prišteti še čas do treningov in z njih), ki jih imajo od ponedeljka do sobote, nedelja je brez treninga (čas regeneracije), a takrat so velikokrat tekme, iz fantov delajo dobro organizirane mladeniče, ki znajo porabiti in si zorganizi-rati svoj čas do zadnje minute. Potrebno pa je tudi veliko volje in elana, da vztrajajo. »Drug drugega vzpodbujamo. Če je nek timski duh, je vse lažje. In če skupaj delaš zanj, potem se veseliš svojega uspeha in uspeha svojih prijateljev. Vztrajati je treba. Mi trije smo od vsega začetka v klubu. Z nami je bilo še veliko kolegov, do konca OŠ nas je bilo še 15, ki pa so žal prenehali trenirati in tekmovati. Res je tudi, da smo na začetku vztrajali, ker smo se dobro razumeli in imeli plavanje za sprostitev. Mi vidimo, da se splača vztrajati. Saj ko smo začeli, novembra v 4. razredu po šoli v naravi, nismo bili ravno neki bleščeči in talentirani fantiči. Toda za uspeh je potrebno le 0,1 odstotka talenta, odloča pa samo delo in kvaliteta vloženega dela. Nam je šele v lanski sezoni uspela prava plavalna sezona. Nekateri pa so ostali na lovorikah. Kdor je realen, ima močno voljo in veliko vlaga, bo gotovo uspel,« so razmišljali. Tako za vikende ne hodijo ven, v ponedeljek zjutraj pa že letijo na trening. In vztrajnost z delom je obrodila sadove. Prvič sta Samo in Toni nastopila z ramo ob rami z najboljšimi v članski konkurenci, in ‘članski’ krst je kar premierno postregel s stopničkami. »Fajn je, ker plavaš z najboljšimi in ni lepšega, kot stopiti, na zmagovalni oder z najboljšimi,« sta nasmejana dejala Samo in Toni. Tam so bili Peter Mankoč, Jernej Mencinger, ki je tudi bil že v finalu EP,ter drugi odlični reprezentanti. »Za Mankoča je bilo to prvenstvo kot trening tekma, kajti še vedno je klasa zase.« Samo in Toni sta tisti vikend večkrat istočasno stala na zmagovalnem odru z Mankočem, verjamemo pa, da ne zadnjič. Oba sta namreč šele prvo leto med člani, sta mlajša člana, tako da sta tudi še v mladinski reprezentanci, ki bo aprila Slovenijo zastopala v dvoboju na Hrvaškem. Kakšni pa so cilji? »Vsak ima neko vizijo, cilje v sebi. Cilj vsakega športnika so res olimpijske igre, recimo London 2012, toda do tam je še veliko dela,« je dejal Samo. Toni pa v smehu dodal: » Vizije so želje, želja pa se ne pove.« Najbolj skromen je bil Nejc, ki je uspešen v mladinski kategoriji: »Plavam iz dneva v dan ter da pridem v reprezentanco in da bi postal tako dober kot Samo in Toni. Onadva sta mi vzor.« Pa punce? »Punce imamo radi,« v smehu razlagajo, »mi pa jih za zdaj nimamo. Težko je, ker punce in ljudje kar ne razumejo, zakaj treniramo, zakaj ne visimo cele večer po lokalih in ne pijemo, kadimo. Vse preveč ozko gledajo. Nam pa ni niti za sekundo žal, da smo se odločili za plavanje, šport. To nam je dalo 100 odstotno več kot formalno učenje. Navadili smo se delati, vztrajati, si postavljati cilje, jih z delom dosegati, naučili smo se ravnanja z ljudmi, pravih odnosov, znati se odpovedati enim stvarem in vložiti vse v to, kar počnemo, pa spoštovanja, vzpodbujanja, nesebičnosti... Koliko veselja in zadovoljstva smo tudi prejeli!« Pogovarjala sem se: ZDENKA MIHELIČ Foto Nika Zobec MLADI POSTAVLJAJO MOSTOVE IlEŠETO 39 aivvojLSoi/M oe*x/i‘ izw/.!*-;<>«■ icix^ii/vi anos <><■ v/ >.e,>e/x 0 PREŠERNO K TRUBARJU Ob letošnjem kulturnem prazniku smo na ribniški šoli obeležili 500-letnico rojstva Primoža Trubarja. Osrednji dogodek kulturnega dne - POTUJOČA TISKARNA. MOJSTER JANEZ S SODELAVCEM JE PREDSTAVIL TISKANJE NA GUTENBERGOVEM TISKARSKEM STROJU. VSAK UČENEC JE PREJEL MAPO Z ODTISOM PREŠERNOVE ZDRAVUICE NA ROČNO IZDELANEM PAPIRJU TER INFORMACIJO 0 NASTANKU ZDRAVUICE. SREDNJEVEŠKA TISKARJA V SVOJIH ORIGINALNIH OBLAČILIH STA BILA PRAVA PAŠA ZA OČI IN UŠESA. Angelca Bregar Osmo - in devetošolci so razmišljali o knjigi. Na voljo so imeli sledeče naslove: Pogled med platnice, Oh, te knjige, Od Abecednika do Harryja Potterja, Njeno veličanstvo Knjiga, Rekli so mi: »Moraš brati!« Izmed številnih ustvarjalnih prispevkov vam predstavljamo razmišljanje devetošolke Petre Lovšin. Njeno veličanstvo Knjiga Reševalci kviza o Trubarju v pričakovanju knjižnih nagrad. Razstava o Trubarju, poimenovana Zapovedi SLOVENSTVA, JE OBOGATENA S KNJIŽNIMI KAZALI, KI SO JIH IZDELALI UČENCI 5. IN 7. RAZREDOV; VSA PO VRSTI SO DOMISELNA, ESTETSKA IN IZVIRNA. Že odkar vem zase, mi govorijo, da je branje dobro in da moram brati. Vendar sem se za branje odločila prostovoljno. Rada se poglobim v knjige in postanem junakinja oz. glavni akter zgodbe. Že kot majhna deklica sem vzljubila knjige; starša sta mi jih vedno brala in kmalu so mi postale všeč. Zelo hitro sem se tudi sama naučila brati in začela raziskovati svet knjig sama. Obožujem vse vrste knjig, rada berem tisto, kar je napisano, in pišem in razmišljam o tistem, kar ni napisano, bi pa rada to brala. Zelo rada imam humorne knjige, saj se zelo rada smejem. Knjige vedno prinašajo korist, nikoli nič slabega, učimo se pozitivnih stvari in izvemo marsikaj novega ob napakah knjižnih junakov. Ljudje, ki zapravljajo svoj dragoceni čas z raznimi bedarijami, ne da bi prijeli kakšno dih jemajočo knjigo v roke, se mi po resnici povedano smilijo, saj ne morejo izkusiti tiste pravice izkušnje skozi knjigo, ki ti lahko pove tako veliko stvari. Knjige so neprecenljive in občudujem pisatelje, ki včasih tako zvito govorijo skozi knjige. Mislim, da bi vsi morali brati knjige, saj je to edinstvena izkušnja za življenje. Ne razumem, kako so lahko nekaterim filmi boljši od knjige. Skozi knjigo si sam ustvariš svet, kakršen misliš, da bi moral biti, oz. kakršnega misliš, da ti ga predstavlja pisatelj. Kaj pa filmi? Gledaš v ekran in poslušaš, kaj imajo igralci povedati. Sama osebno pa imam rada tako filme kot knjige; včasih, ko preberem kakšno knjigo in po njej posnamejo film, postanem razočarana, ker svet v filmu ni takšen, kot sem si ga predstavljala oz. kot je v knjigi. Včasih v filmu tudi spustijo nekaj ključnih stvari, ki se dogajajo v knjigi. Knjige poznamo že dolgo, medtem ko so filmi nastali šele pred kratkim. Mislim, da si knjige zaslužijo enako slavo kot filmi ali še večjo, saj nas naučijo veliko več kot filmi: knjige so kraljice življenja, ki nas vodijo skoraj vedno po pravi poti. Njihova veličina bo vedno zaznavna in vedno se bomo lahko zanesli nanje. Vsa čast knjigam! Petra Lovšin, 9.e <, DO VIŠJE KAKOVOSTI S SAM DEVALVACIJO <2. dei) Skoraj polovica vprašanih ima včasih strah pred šolo (43 %), samo 10 % učencev pa tega strahu nima. 51 % učencev meni, da jih šola obremenjuje le včasih, kar 26 % pa jih meni, da so s šolo preveč obremenjeni. Le 23 % učencev ocenjuje, da s šolo niso obremenjeni. Šolsko uspešni dečki se počutijo preveč obremenjeni s šolo (30 %), medtem ko tako meni le 18 % šolsko uspešnih deklet. 28 % učencev učna snov, obravnavana v šoli, zanima. 14 % učencev učna snov nikoli ne pritegne. Zanimivo je tudi to, da kar 36 % šolsko uspešnih dečkov učna snov zanima. Najmanj učna snov zanima šolsko manj uspešna dekleta (zadosten in dober uspeh). Kar v 74 % starši učencem nudijo učno pomoč. Bistvenih razlik med dečki in deklicami ni. Dečki za začetek učenja potrebujejo veliko več prisile od staršev kot deklice (dečki 14 %, deklice 5 %). Le nizek delež staršev šolsko delo svojih otrok ne zanima (2 %). Najbolj pogosta obšolska dejavnost je šport, in to pri obeh spolih, medtem ko glasbena šola kot obšolska dejavnost izrazito izstopa pri dekletih. Največ učencev pomaga staršem pri gospodinjskih opravilih (pomivanje, pospravljanje). Očitna je razlika med dečki in deklicami pri opravljanju gospodinjskih opravil. Izstopajo deklice. Pri popravilih, delu s stroji in raznimi orodji pa močno navzgor izstopajo dečki (25 %). Največ prostega časa učenci preživijo v družbi s prijatelji (20 %). Na drugem mestu so igranje z računalnikom, interesne dejavnosti in gledanje TV(12 %). Najmanj prostega časa posvetijo obiskovanju kulturnih prireditev (1 %). Samo 2 % učencev rado lenari. 90 % otrok nima zdravstvenih težav, ki bi jim onemogočale kvalitetno preživljanje prostega časa. Najbolj pogoste zdravstvene težave pri dečkih in deklicah so: alergije, glavoboli in težave s hrbtenico. Najbolj zaželena dejavnost ob prostem času je za učence šport (49 %), najmanj pa branje in glasba (34 %). 50 Hešero EKOVRTEC - VRTEC RIBNICA Zdravo življenje, ki poteka v okviru ekošole... SPOŠTOVANI STARSI IN OSTALI DONATORJI ŠOLSKEGA SKLADA! Skupina otrok starih 2-3 let je izdelala prehransko piramido.Otroci so povedali, kaj bi izbrali: »Žemlje, meso, hruške, jabolka, torto, solato, kivi, ribe, mleko.« Priprava zdravega napitka iz pomaranč Nobena pozornost, pa naj bo še tako drobna, ni zaman. (EZOP) Prvi sestanek članov upravnega odbora šolskega sklada OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica za šolsko leto 2007/2008 je že za nami. Prisotni so bili predsednik šolskega sklada Branko Dejak in člani Karin Kočevar, Dušan Erčulj, Marija Merhar in ravnatelj France Ivanec. Iz leta 2006 je na računu ostalo 1630,39 evrov. Pravne osebe so preteklo leto prispevale 285,00 evrov, starši učencev pa 1862,20 evrov. Skupaj je bilo v preteklem letu na voljo 3.777, 59 evrov. Po sklepu prejšnjega sestanka smo porabili 372,27 evrov za prijavnino na tekmovanje iz matematike, 225,78 za šolo v naravi tretješolcev na Tojzlovem vrhu in 1.873,41 evrov za 6 garderobnih omaric. Na računu je ostalo 1.306,13 evrov. Predlogi sklada za letošnje zbiranje sredstev so: - prijavnina za tekmovanje iz matematike na Društvo matematikov, fizikov in astronomov, - delno ali v celoti omogočiti enemu ali dvema socialno šibkima učencema bivanje v šoli v naravi za 3. razrede, - kupiti 7 parov tekaških smuči, - priskrbeti knjižne nagrade. Izpolnjene položnice bomo na dom poslali v januarju. Vpišite prostovoljni znesek, ki ga boste darovali. Na položnici bo pripis za namen zbiranja: Nakup nadstandardne opreme. Naj poudarim, da je namen pridobivanja sredstev iz prispevkov staršev, občanov in donacij namenjen financiranju dejavnosti in potreb, ki ne spadajo v redni izobraževalni program, vsekakor pa prispevajo k boljšim pogojem šolskega dela. Vsak, tudi najmanjši prispevek je dobrodošel, zato se priporočamo tudi za naprej. Iskrena hvala vsem, ki podpirate delo naše šole. Ravnatelj France Ivanec Skrbimo tudi za čisto okolje, ločujemo odpadke, zbiramo odpadni papir, tonerje, kartuše in odslužene mobilne aparate v sodelovanju s podjetji, ki zbrana sredstva odkupijo. Pridružite se nam in (p)ostanite eko. Koordinatorka ekovrtca: Mojca Sever Mrhar 56 % vprašanih meni, da šola nudi dovolj možnosti za preživljanje prostega časa. Večina vprašanih meni, da je v domačem kraju dovolj možnosti za kvalitetno preživljanje prostega časa (84 %). Glede ponudbe prostočasnih dejavnosti na šoli so učencu najbolj zadovoljni s ponudbo športnih dejavnosti (28 %), na drugem mestu z različnimi krožki (18 %). Največje pomanjkanje pa se kaže glede ustreznega prostora za neformalno druženje z vrstniki, za učenje plesa in obiskovanje kulturnih prireditev. Podobno kot s ponudbo šole so tudi v kraju učenci najbolj zadovoljni s ponudbo športnih dejavnosti. Največje pomanjkanje pa izražajo na področju fotografskih, literarnih in raziskovalnih klubov, različnih izobraževalnih dejavnosti in glede prostora za neformalno druženje z vrstniki. Boljše ponudbe za prosti čas si večina učencev Rešeto želi med počitnicami (41 %), na drugem mestu je ponudba v popoldanskem času (33 %). Še najbolj so zadovoljni s ponudbo ob koncih tedna (25 %). Največji vpliv ima na preživljanje prostega časa mati (24 %), na drugem mestu so prijatelji (22 %), na tretjem mestu pa je oče (19 %). Bolj vplivni na tem področju so pri deklicah prijatelji in mama, pri dečkih pa so enako pomembni prijatelji, mama in oče. Posebno velikega vpliva na dejavnosti v prostem času nimajo vzorniki (glasbeniki, športniki), prav tako ne bratje in sestre. 91 % učencev se s trditvijo, da sami najbolj vplivajo na preživljanje prostega časa, strinja. Ni opaznih razlik po spolu. POMOČ PRI UČNIH TEŽAVAH Najbolj pomemben vir pomoči pri učenju je pri obeh spolih mati, sledi pa »s knjigami si poma- gam sam«, učitelj in internet. Pomembnega vira pomoči pa učenci ne vidijo v inštruktorju in dopolnilnem pouku. Presenetljivo nizek je tudi delež pomoči sošolcev, prijateljev in bratov ter sester. Lenobo največ učencev vidi za glavni vzrok svojih učnih težav (16 %), sledijo zanemarjanje domačih nalog, nepozornost pri učnih urah in razlaganju snovi, pogosta odsotnost od pouka, nered in razgrajanje učencev med razlago in odsotnost želje po znanju. Pomembnega vpliva na učne težave pa učenci ne pripisujejo pomanjkanju učnih veščin, možnostim ponovne razlage doma, težavnosti snovi in učiteljevi spodbudi za sodelovanje le boljšim učencem. Nadaljevanje prihodnjič Zapisali: France Ivanec, nena vveithauser-Plesničar, Marinka Mate, Nika Verbinc Mihelič 31 ■ «XI i >1 nsj i >e. i. f i i <>«■«-» VZHODNA SLOVENIJA OSVAJALA RIBNIŠKO PLEZALNO STENO MAREC 2008 Datum: SOBOTA, 1. 3. Kam: na na DOBRAČ (2167 m), Avstrija Izhodišče: parkirišče Beljaške alpske ceste (1732 m) Zahtevnost: LAHKA (zimska) pot Trajanje: 4 ur Prijave in akontacija: Torek pred pohodom, to je 26. februarja ob 18. uri v pisarni PD Ribnica. Potrebna oprema: Torek pred pohodom, to je 26. februarja ob 18. uri v pisarni PD Ribnica. Vodja pohoda: Roman Petelin Datum: SOBOTA, 15. 3. Kam: na na KRAŠKI ROB - 3. del Izhodišče: Hrastovlje Zahtevnost: LAHKA pot Trajanje: 6 ur Prijave in akontacija: Torek pred pohodom, to je 11. marca ob 18. uri v pisarni PD Ribnica. Potrebna oprema: Primerna planinska obutev in obleka, pohodne palice in varen korak. Vodja pohoda: Janez Centa Datum: SOBOTA, 29. 3. Kam: na na 15. tradicionalni pohod v Jelenov Žleb (980 m) ob 65. obletnici bitke v Jelenovem Žlebu Zborno mesto: ob 7.30 v Rakitnici (pri nakladališču lesa) Zahtevnost: LAHKA pot Trajanje: 6 ure Načrt pohoda: Pohod bo potekal po Rudeževi poti oz. po Poti pomnjenja in spominov iz Rakitnice po grebenu Velike gore, ki z ene strani oklepa Ribniško dolino. Mimo Črnega vrha in gozdarske koče Korita do Brezna v Jelenovem Žlebu ter do Jelenovega Žleba (višina 980 m). Povratek bo potekal po isti poti z možnostjo variante preko Turna (1254 m) in Rezinskega vrha (1235 m), po razglednem obronku gozda (po Ribniški planinski poti). Povratek v dolino bo možen tudi z avtobusom. Potrebna oprema: Primerna planinska obutev in obleka, pohodne palice, varen korak in evidenčni kartonček o številu pohodov v Jelenov Žleb. Vodja pohoda: Roman Petelin VABILO PD Ribnica vabi vse zdajšnje in bodoče člane na svoj redni letni in hkrati volilni občni zbor, ki bo v petek, 7. marca, ob 18. uri, v zgornjih prostorih gostime Pildar v Ribnici. Po končanem občnem zboru sledi družabno srečanje s prijatelji. Vabljeni! 3Z Na plezalni steni v Športnem centru Ribnica je 9. februarja potekala tekma v športnem plezanju vzhodne lige. Tekmovanja, ki se je do leta 2007 imenovalo Prvenstvo v športnem plezanju za osnovnošolce vzhodne Slovenije, se je udeležilo neverjetno število otrok, kar 122 iz celotnega vzhodnega dela Slovenije in celo iz Hrvaške. Plezalni klub Ribnica, ki je tekmo organiziral, je svoje delo več kot odlično opravil. Organizacijski zalogaj pa ni bil majhen. Poskrbeli pa so tudi za tekmovalce, lepe smeri, skrbno varovanje, prepoznavnost, za domačega napovedovalca, ki je vseskozi vzpodbujal tekmovalce in gledalce, da so plezalce vzpodbujali. Poskrbeli pa so tudi za malico, lične ribniško - plezalske nagrade ter na sploh za dobro počutje vseh. Na tekmi so se pomerili mlade plezalci v različnih kategorijah, cicibani/ cicibanke (letnik 1997-2001), mlajši dečki/ deklice (1997-2001) in starejši dečki/ m i deklice (1994/1993). Dobro so plezali tudi mladi Ribničani, 11 tekmovalcev se je v steno podalo v različnih kategorijah, predvsem pa ni bil mačji kašelj nastopiti pred domačimi. O tekmi, ligi, namenu in drugih zanimivostih smo se pogovarjali s koordinatorjem vzhodne lige Martinom Bedračem, sicer članom Posavskega alpinističnega kluba. Tudi sami veliko plezate? »Jaz sem bolj hribovec, tekač, a tudi plezam. Zelo veliko pa se s plezanjem in alpinizmom ukvarja moja žena, Aleksandra Voglar, vrhunska alpinistka.« Kakšen namen ima vzhodna liga? »Vzhodna liga je prvenstvo v športnem plezanju, namenjeno mlajšim kategorijam. Cilj prvenstva je približati najmlajšim tekmovalcem, tistim, ki se še niso srečali z aktivnim treningom in tekmami, tekmovalno vzdušje, za kasnejši lažji prehod na tekme državnega prvenstva. No, ta cilj je drugotnega pomena. Glavni cilj je predvsem zabava in prijetno tekmovalno vzdušje brez večjih stresov za otroke. Pleza se v težavnosti, na “flash" in z varovanjem od zgoraj. Prvi del smeri je navadno zelo lahek, tako da se tekem lahko udeleži pravzaprav vsak, ki obiskuje kakršnokoli plezalno šolo, tudi popotni začetnik.« V vzhodni ligi je lahko največ 7 tekem, letos jih bo 5. Sodeluje 21 klubov, en klub tudi iz Avstrije in dva iz Hrvaške, organizatorji pa bi radi pritegnili še mlade plezalce iz Madžarske. Še pred dvema letoma je bilo na osnovnošolskem prvenstvu v športnem plezanju le 50 tekmovalcev in 12 klubov, a zdaj se tekem redno udeležuje okoli 120 mladih. Tekme so po kvaliteti organizacije na ravni državnih prvenstev, sodijo jih sodniki z licenco, prvi trije v seštevku dobijo celo pokale. Bedrač je pohvalil tudi ribniške plezalce: »V Ribnici sem prvič, je pa super stenca, super dvorana, vsi so navdušeni. Lepo so se potrudili organizatorji, zares, vsa pohvala! Kot koordinator se trudim, da so tekme na čim več različnih lokacijah, da otroci spoznajo različne kraje in stene. Naša velika želja je, da bi k prvenstvu pritegnili še več tekmovalcev iz sosednjih držav in z njihovo pomočjo prebili mejo 150 tekmovalcev na tekmo. Najbolj pa smo zadovoljni, ko na tekmah vidimo nasmejane, ponosne in zdrave otroke, mlade športnike,« je za konec povedal koordinator Martin Bedrač. Bodo tudi vaši otroci plezali? »Za zdaj imava z Aleksandro enega otroka, Matijo, je star 4 leta, in, ja, že pleza. Lani je bil z nami že v Paklenioi.« Spremljala in fotografirala: ZDENKA MIHELIČ Po kategorijah so si razdelili mesta: Cicibani: 1. Lan Strmole , ŠPO Celje (7. Tilen Lesar, PK Ribnica) Cicibanke: 1. Julija Kruder, ŠPO Celje (8. Urška Bartol, PK Ribnica) Mlajši dečki: 1. Rok Lukavečki, PS Ascendo Grosuplje Mlajše deklice: 1. Živa Ledinek, AK Ravne (6. Urša Borko, PK Ribnica) Starejši dečki: 1. Matic Leva, AK Slovenska Bistrica Starejše deklice: 1. Neža Kruder, ŠPO PD Celje Rešeto Veliki uspehi plavalcev na prvenstvih in tekmovanjih Mesec januar in februar sta bila za ribniške plavalce uspešna kot še nikoli do sedaj. V sredini meseca januarja (19. - 20.1. 2008 ) se je 12 plavalcev PK Inles Ribnica udeležilo mednarodnega tekmovanja v avstrijskem Salzburgu. Tekmovanje se je za naše izteklo odlično, saj so osvojili kar 20 odličij. Med najuspešnejšimi v ribniški ekipi sta bila Chad Andoljšek in Maja Guduraš, ki sta v svoji starostni kategoriji kar štirikrat stopila na zmagovalno stopničko. Med dobitnike kolajn so posegli še Anže Pavlin in Blaž Ficko z dvema prvima in enim tretjim mestom, Lucija Kous z enim drugim in dvema tretjima mestoma ter Jan Zajc in Tim Zobec, ki sta osvojila po eno tretje mesto. Chad in Maja pa sta poleg osvojenih kolajn dobila tudi posebno nagrado kot najboljša plavalca v svoji starostni kategoriji. Jan Mate se tekmovanja v Salzburgu ni udeležil, ker je uspešno nastopal za slovensko reprezentanco v italijanskem Viareggiu. Samo Jeranko in Toni Valčič pa sta isti vikend zelo uspešno nastopila na mednarodnem tekmovanju v Kranju. Toni je pometel z vso konkurenco in zmagal v svoji paradni disciplini na 50 m prosto. Prav tako je izjemen uspeh dosegel Samo v disciplini 100 m prosto, kjer je zasedel odlično 3. mesto, Toni pa se je uvrstil takoj za njim na 4. mesto. NAŠI PLAVALCI V BORBI Z VSO SLOVENIJO - PRIDITE NA OGLED! Plavalni klub Inles Ribnica bo v nedeljo, 9. marca, na ribniškem bazenu organiziral plavalni miting 1. Pokal Inles, ki se ga bodo udeležili vsi najboljši slovenski plavalci v kategoriji dečkov in mlajših dečkov ter tudi starejše kategorije. Pred ribniškima plavalcema sta bila le dva Italijana. Velja poudariti, da sta tako Samo kot Toni odplavala državni razred. En teden po tekmovanjih v Salzburgu, Viareggiu in Kranju je sledilo še zadnje tekmovanje pred državnimi zimskimi prvenstvi. Mednarodni tekmovanji Dr. Gig ( 26. 1. 2008 ) in Podvodni mož (27. 1. 2008 ) v Kranju, ki sta bili namenjeni kategorijam dečkov in mlajših dečkov, sta pokazali, da so ribniški plavalci dobro pripravljeni pred državnimi prvenstvi. Chad Andoljšek je zmagal na 50 m prosto in 50 m hrbtno, osvojil drugo mesto na 50 m delfin in tretje mesto na 100 mešano. Maja Guduraš je osvojila drugo mesto na 50 m prsno in 100 mešano, tretje mesto na 50 prosto. Jan Mate pa je zmagal na 200 m prosto in osvojil tretje mesto v disciplini 200 hrbtno. Konec meseca januarja (31.1.-3. 2. 2008), je potekalo v Mariboru državno prvenstvo Slovenije za člane, mladince in kadete. Na prvenstvu sta se z dobrimi rezultati in uvrstitvami predvsem izkazala Samo Jeranko in Toni Valčič. Toni je v članski kategoriji posegel po treh kolajnah: v disciplini 50 m delfin je osvojil srebrno, na 50 m prosto in 100 m mešano pa bronasto kolajno. Samo je zablestel v disciplinah 100 m prosto in 50 m hrbtno, kjer je osvojil v članski kategoriji bronasti kolajni. Že naslednji teden po prvenstvu v Mariboru je potekalo v Kranju prvenstvo Slovenije za mlajše dečke in mlajše deklice. Prvenstvo je pokazalo, da ima ribniško plavanje tudi v mlajši kategoriji velik potencial. Z odličnimi rezultati in uvrstitvami sta se po pričakovanju izkazala Maja in Chad, kajti oba sta bila med najuspešnejšimi plavalci prvenstva. Od osmih nastopov je Maja kar šestkrat stopila na zmagovalne stopničke, Chad pa petkrat. Pri tem velja omeniti, da je bil Chad v svoji mlajši kategoriji suvereno najboljši v Sloveniji, saj je od možnih osmih nastopov osvojil sedemkrat prvo in enkrat drugo mesto. Darko Pejkovič MLADI ROKOMETAŠI ZNOVA GOSTOVALI V BEOGRADU V Beogradu je potekal tradicionalni mednarodni rokometni turnir ZVEZDA 2007, kjer so že drugič nastopili tudi mladi rokometaši iz ribniškega rokometnega društva. Nastopali so v dveh kategorijah, ekipa dečkov rojenih 1992, ki je nastopala v skupini 24 ekip, je s 4 zmagami (Rudar iz Črne gore, Stari grad, Rudar in Voždovac-vsi trije iz Srbije) in samo enim porazom (Obilic) osvojila 9 mesto. Ekipa dečkov rojenih 1994 je nastopala v skupini 22 ekip, ter s tremi zmagami (Jabuka in ekipa Beograd iz Srbije, Borac-Bih) in dvema porazoma (Slovan-Slovenija, SKBG-Srbija) osvojila 7 mesto. Tradicionalni turnir je potekal na 4 prizoriščih (Mala arena, dvorana Crvena Zvezda, Slodes in Banjica), kjer je skupno nastopilo več kot 70 ekip iz različnih držav Srbije, Črne gore, Bih, Slovenije in Makedonije. Poleg vseh znamenitosti Beograda so si naši igralci imeli možnost ogledali prijateljsko rokometno tekmo med članskima reprezentancama Srbije in Slovenije, ki se je igrala pred 5000 glavo množico v znameniti športni dvorani Pionir, kjer smo lahko uživali v mojstrovinah vrhunskih igralcev. 30 decembra smo v jutranjih urah po naporni vožnji z avtobusom srečno prišli domov polni novih doživetij, zadovoljstva predvsem pa motivacije za naše delo v spomladanskem delu državnega prvenstva, kjer so se vse ekipe Rokometnega društva Ribnica uvrstile v polfinale. Ob koncu še zahvala vsem sponzorjem, donatorjem, staršem za zaupanje in spremljevalni ekipi, ki je vodila naše gostovanje v Beograd. Gregor Ilc Rešeto Kotiček za zdravje Še zavedate se ne, koliko »strupov« ste zaužili danes! H Več kot petsto kemikalij, kijih je ustvaril človek, je v celicah M poprečnega tridesetletnika. Tudi preiskave popkovnice so pokazale, da novorojenček za popotnico dobi več kot sto kemikalij. Obremenitev s toksičnimi snovmi je eden poglavitnih razlogov večine težav, ki smo jih poimenovali z različnimi imeni - od alergij do raka. Posebej, ko se soočamo z zdravstvenimi težavami, je veliko tega možno urediti že na krožniku. Se bolje pa je, da že prej poskrbite za to, ksij uživate. Verjetno se vam niti ne sanja, da obstajajo encimske tovarne, v katerih se proizvaja biomasa, ki z dodatki arom, barvil, ojačevalcev okusa in podobnih pripomočkov postane del omak, zrezkov, jušnih kock in podobnih izdelkov, za katere naivno verjamemo, da je v njih tisto, kar je narisano na etiketi. Želeji, arome, sredstva za zgoščevanje in konzervansi danes »ustvarijo« marmelado z dvakrat manj sadja, kot smo ga potrebovali včasih. Ali si predstavljate, za kakšne prihranke gre? Standardni E-ji, ki jih najdemo skoraj v vseh konvencionalnih izdelkih, so tako imenovani aditivi: konzervansi, barvila, sladila, zgoščevalci, encimi, stabilizatorji, ojačevalci okusa ipd., ki so označeni s črko E in ustrezno številko. Ker pa potrošniki postajamo vse bolj občutljivi na oznake E-jev, jih nekateri proizvajalci »skrijejo« pod polnimi imeni (ki neosveščenemu kupcu delujejo bolj naravno) kot na primer mono-in digliceridi maščobnih kislin, karmin, želatina... Je pa tudi nekaj E-jev, ki so povsem nenevarni ( le teh je ca. 25). Regulatorji zorenja, ki jih uporabljajo za sadje, povzročajo, da vsi sadeži dozorijo naenkrat, s tem nabiranje ni dolgotrajno in za proizvajalca dražje. Večino sadja in zelenjave v naših supermarketih škropijo s sredstvi, ki podaljšajo njihovo svežino. Zato tako sadje in zelenjava ne gnijejo. Škropljeno prepoznate po tem, da veni oz. usiha in postaja spužvasto, gnilobe pa ni. Raziskave so pokazale, da je v biodinamičnem predelanem sadju ca. 30 odstotkov več vitaminov kot v konvencionalnem. Škodljivih nitritov pa za enak odstotek manj. Tudi zelenjava iz steklenjakov je večinoma pod nenehno kemično obdelavo, da je slučajno ne bi kaj »ugriznilo« in skalilo njenega brezhibnega manekenskega videza. Velike količine pesticidov in umetnih gnojil, aditivi, predelava hrane in podobne »potegavščine« so razlog, da so naši krožniki napolnjeni s prazno hrano. NADALJEVANJE NA STRANI 34 33 15# JXl 15# JLn 1ISIJL5# <>«# s Kotiček za zdravje Tako nam kronično primanjkuje pomembnih snovi, in to za sabo potegne vrsto zdravstvenih težav. Kako je reklama učinkovito orodje za pranje možganov, lahko ugotovite, če pogledate v vozičke kupcev v hipermarketih.Samo nekaj kratkih primerov, kako nas proizvajalci vlečejo za nos (v naslednjih številkah Rešeta si bomo za nekatera živila podrobneje pogledali, na kakšne možne načine vse nas zavajajo). - Pod slogani tako imenovanih lahkih pijač, se po navadi skrivajo dodana umetna sladila, kot so aspartam(E951), saharin(E954), sorbitol(E420) in podobno. Sicer ne vsebujejo kalorij, vendar je vse več dokazov, da na sekundarni način škodujejo metabolizmu. - Nemastni jogurti z 0% maščob gredo za med! Kar pa ne pomeni, da boste zaužili zdrav obrok. Res je, da je v mleku za največ 0,1 % maščob, vendar v spremstvu pridejo še oligo-fruktoza, fruktoza (navedenih več vrst sladkorjev, s tem se namreč prikrije količino sladkorja, ki včasih nanese v 150 ml lončku 3-4 žličke!!), modificiran škrob (E1414,E1420,E1422), želatina (E441)... - Če ste kdaj pekli ržen, ajdov ali koruzni kruh, veste, da ni možno, da bi dobili puhlo, rahlo in mehko pecivo, če je vaš ržen kruh po strukturi podoben belemu, le daje drugačne barve, potem je za razliko zaslužen kakšen dodatek, skrivnost sodobne pekovske industrije, žita, po katerem je poimenovan, pa je le za kakšen odstotek. Kaj storiti, da ne bi pretirano uživali aditivov in ostalih škodljivih snovi? • Če sadje in zelenjavo pridelate sami, ne uporabljajte strupenih gnojil ali škropiv, temveč le nestrupene pripravke. Če ga kupujete, boste najboljše dobili od ekokmetov ali od tistih, ki jih poznate in jim zaupate. Kriterij zunanjega videza naj vam ne bo vodilo pri izbiri. • Ko kupujete živila, berite sestavine in izbirajte tiste artikle z manj E-ji, še bolje je, če imajo izdelki ekocertifikat. • Uporabljajte sveže, posušene ali zamrznjene začimbe in ne (jušnih) koncentratov in pripravkov iz »vrečk“(juhe, začimbne mešanice, praški itd). • Kupujte osnovna živila in jih doma sami pripravite, izogibajte se že pripravljenim oz. na pol pripravljenim. • Namesto konzervirane zelenjave in sadja izberite svežo in/ali zamrznjeno. • Namesto sladkih, gaziranih, obarvanih pijač se odločite za stoodstotne sokove. • Namesto klobas in mesnih konzerv pa kupujte presno meso oz. meso od kmetov, ki uporabljajo le naravno krmo. • Upoštevajte, da je živilo, ki ni videti prav lepo, včasih boljša izbira (suhe marelice nimajo lepe rjave barve, so pa brez aditivov, lepe oranžne vsebujejo sulfite in sulfate). Pripravila ANDREJA POGORELC, povzeto po člankih Sanje Lončar, vodje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave, in spletne strani Zveza potrošnikov Slovenije Gospodarstveniki in Občinarji premagali poslance SDS Nogometne tekme so trendi zadeva, ki jo vidimo v vsakem kraju, ki ga obišče vlada. V ribniško-kočevsko regijo letos še ni prišla, a 4. februarja so bili tu poslanci vladajoče stranke SDS. Ekipo, ki je obiskala Ribnico, Sodražico, Velike Lašče in Loški Potok, je vodil Jože Tanko, med navijači na tribunah športnega centra pa smo fotografirali tudi Mira Petka in Branka Grimsa. Slednji je obiskal Kočevje, saj so se poslanci razkropili po predvideni ljubljanski pokrajini (Ljubljana je bila izvzeta), čeprav je ravno v tistem času padel predlog pokrajinskega zakona. Poslanec Tanko nam je zato tik pred odhodom na igrišče povedal, da za to krivi opozicijo. »S tem želi ohranjati centralistično vodenje, namesto da bi del skupnih nalog prenesli na pokrajine.« Po nje- Jože Tanko še ni povedal, ali bo ponovno kandidiral ZA POSLANCA. 0 TEM NAJ BI V ZAČETKU JULIJA ODLOČALA STRANKA, ŽENSKE KVOTE PA NAJ BI ODIGRALE KUUČNO VLOGO PRI IZBIRI NOVIH KANDIDATOV, JE DEJAL, POTEM PA ODVIHRAL NA IGRIŠČE. ČEPRAV SO POSLANCI IGRALI NA ZMAGO, V NASPROTNEM PA UPALI VSAJ NA NEODLOČEN IZID, SO IZGUBILI. NAŠ ŽUPAN JE NA TRIBUNI ITAK NAVIJAL ZA OBE EKIPI, REKOČI »SAJ SO VSI NAŠl!« govem mnenju so zdaj najbolj prikrajšani tisti deli države, ki v parlamentarnih vrstah sploh nimajo poslanca in SDS zato v pokrajinski politiki vidi prihodnost. Dva tedna zatem je dejansko prišlo do preobrata, ker se je vlada odločila, da pripravi dopolnjen zakon o ustanovitvi pokrajin in minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar računa na podporo županov. Med odprtimi vprašanji je trenutno po besedah ministra najbolj aktualno vprašanje Kamniško-zasavske pokrajine, nekaj odprtih vprašanj pa je tudi glede Notranjske pokrajine in južnega dela Slovenije. Pa se vrnimo k tekmi. Na njej se niso pojavila vsa obljubljena imena, a poslanci so imeli obveznosti tudi v državnem zboru, in so nekateri prihajali neposredno na samo igrišče, kjer pa so izgubili. Proti Jožetu Tanku, Srečku Hvaucu, Marijanu Pojbiču in ostalim se je postavila premočna ekipa gospodarstvenikov in občinskih delavcev in ti so zmagali s 4 proti 2. Brane Šilc, dober dolgoletni vratar in veteran, je tekmo napravil nepozabno zato, ker je sam posegel v boj in s sredine igrišča zadel nasprotnikov gol. To je bil tudi edini veliki met, saj so drugače take tekme bolj družabnega značaja. Sama igra pač ni toliko pomembna, je menil tudi sodnik Peter Kočevar. Poslanci so se nato srečali tudi s predstavniki območnih enot SDS, poprej pa so si v Ribnici ogledali Inles, Inotherm in Bivalne enote VDC. Tekst in foto Alenka Pahuue Zmagoviti golman Brane Šilc Navijači poslanske skupine SDS so se ob tekmi NEIZMERNO ZABAVALI Naslednja številka Rešeta izide 28. MARCA. Gradivo ODDAJTE DO 18. MARCA. 3V lešero ŠOLA POGUMA IN SAMOZAVESTI NA ŠKRABČEVI DOMAČIJI Pocestnica v skednju Škrabčeve domačije Benko Pulko si je težko predstavljati čemerno, zagrenjeno in vase zaprto žensko. In res. Ona to ni. In take tudi nihče ni pričakoval. Ko seje pojavila pred_vsemi poslušalci v skednju Škrabčeve domačije, v petek, 25. januarja, je priletela kot žareč komet, poln energije, ki je v trenutku preplavil vse zbrane, ter se dotaknila čisto vseh na svoj poseben način, ki razorožuje še tako zadrto lice. V skednju se je zares trlo ljudi - tako v dvorani kot v zgornjem prostoru, kjer je bila predvajana projekcija spodnjega dogajanja. Benka nam je postregla s številnimi domislicami, iskricami in pogumnimi nasveti. To je naznanila že takoj na začetku. »Danes bomo imeli tu šolo - šolo poguma in samozavesti. Šolo tega, da vsak lahko uresniči svoje sanje. Če je življenje ples, potem ti vodiš ta ples,« nam je dejala. »Je izjemen človek in s takim ni šale. Bila je drzna sanjati in sanje tudi uresničiti,« pa je nadaljeval Boštjan Romih, sicer znani televizijski in radijski voditelj, tu pa se je diskretno držal ozadja in le sem pa tja povzel besedo, ko je Benka morda ravno srknila vodo. Vsi smo njene besede požirali ne samo z ušesi, ampak z vsemi čutili. Benka, kot je rada imenovana, in ne Bernardka, kot je njeno uradno ime, je vpisana tudi v Guinnessovo knjigo svetovnih rekordov. S svojo vožnjo na motorju okoli sveta je postavila dva rekorda (ki sta presegljiva) in dva dosežka, ki sta nepresegljiva in enkratna. »Mama me čisto ne razume. A starši so me vedno podpirali, tudi ko sem delala ‘kikse’. Oče mi je rekel, da ima dve hčerki, ena bo uspela z možgani, druga s trdim delom - in ti si tista, ki bo uspela s trdim delom.« In zakaj pri štiridesetih napisati življenjepis? »Moram napisati življenjepis, sem si rekla. Živim tako, da lahko vsak čas 'crknem'. Doživela in videla, okusila in naredila sem pa toliko stvari, da jih moram zapisati,« je v smehu pripovedovala Benka, ki počne reči, o katerih večina le sanja, nekateri pa prisegajo, da se jih ne da narediti. Trudi se uspeti in premagati ovire vseh vrst na svojih poteh. Benka ne verjame v sanje, verjame pa v delo. Njena zgodba je potrditev, da vsakdo z železno voljo lahko doseže zastavljeni cilj. Avtobiografija ali kot jo je imenovala avtorica - življenjski potopis - z izzivalnim naslovom Pocestnica je podoživljanje rojstva, odraščanja in spominov ter dogajanj iz časov, preden se je odpeljala okoli sveta. Je pripoved o življenjski zgodbi ženske, ki je z motorjem zapeljala v svoje sanje in sanje mnogih ter spremenila veliko usod. 340 strani obširna avtobiografija z barvno prilogo sedemdesetih fotografij iz njenega osebnega albuma je zabavno, duhovito, razburljivo in hudomušno branje. A tudi več kot to, je prava inspiracija in kot pravi Benka, ne odgovarja za vaša dejanja, ki jih boste po prebrani knjigi naredili, polni elana in želja. Bila je rojena in vzgojena v najstarejšem slovenskem mestu. Po poklicu je diplomirana biologinja, medicinska sestra in maserka. Ukvarja se s fotografiranjem in pisanjem. Njena dela se pojavljajo v priznanih medijih doma in po svetu. Zraven motocilkiranja se ukvarja z jadranjem, smučanjem, plesom, golfom, igranjem tenisa, potapljanjem in padalstvom. Zgodba Benke Pulko je uspeh, rojen ob trdnem življenjskem cilju, železni volji in letih neumornega dela. Popolnoma brez izkušenj se je podala na pot z motorjem, imela je veliko željo. Šla je v avtošolo in enostavno naredila izpit. Na Japonskem je prejela elektronsko pošto od svojega inštruktorja, ki si je samo želel, da bi jo takrat naučil kaj več, če bi le vedel, v kaj se podaja. In tako se predaja vsem novim izzivom, kot je pisanje, založništvo, humanitarno delo in vse ostalo, kar počne. Po več kot 180.000 prevoženih kilometrih, 75 prepotovanih deželah, na Ognjeni zemlji je celo srečala Ribničana Ivana Arka, in doživetjih z vseh 7 celin je bila izbrana za Slovenko leta in njeno ime je bilo zapisano v Guinnessovo knjigo svetovnih rekordov. V službo ne hodi: »Ma, kako, saj nimam časa,« pravi, svoj delovnik pa začne ob šesti uri zjutraj in zaključi ob polnoči, ko odgovori na vso elektronsko pošto. Poleg pisanja, fotografiranja, veliko predava in nedvoumno navdušuje, kamor pride in gre. Doslej pa je izdala tri knjige. In najbolj negativna izkušnja na potovanju z motorjem? »Tega pa ni. Če je bilo kaj slabega, sem vedno nekaj dobrega potegnila iz tega.« In današnja izkušnja v Ribnici? »Čisto ste me navdušili! S sproščenostjo in brezštevilnimi vašimi obrazi. Verjetno se bom kar sem v Ribnico preselila,« je vsa nasmejana zaključila predstavitev, ki je bila res prava učna ura, nadaljevala pa s podpisovanjem knjig in klepetu. Zdenka Mihelič Foto Urban Šteblaj äiJ S| ^ i* ;; Ä ■/i • i ■ n *1 r> j* > ^ 4 1 -* * % 11 ^ V- * 1 ’T*1" gdj W .ojä^ Ä «k '■ 13 Ä ' * SF ' |P| ^ »•' ♦ 14 % :-;> _ ,.■ I|| d % * p j g*. ‘ M. (fl* „•:$> • * *S dh ' Ai w, - “ «.'! «P 4 % ¥ K Farani Ribnice in Dolenje vasi uprizarjajo §! i i - \-:A. mm «jäk f | I ' a' S II ■ | * .:<• ^ I • < i > I * * «ar; *"* « E'S?" » e ^ Ä ^ # I j » V v k 1 fe ► . (► _ PASIJON trpljenje Jezusa Kristusa 4^ ■# , _ -te m « a, I $. o % S V It h Ä ™ A. I » ^ 1 ‘ y ' lili s w j »i'^r • ■ - >" I’ s * ,> > ^ - S s I# fc* >*„.•# f;l ^ dk v ^ « La ^ a *■* 521 ♦ # * dlk A ^ % f "a SMB * ^ X • W S: " 4 ^ 9 -f‘ "d,'d *i * 9.3. in 15.3. 2008 ob 20.00 v ribniškem gradu V primeru slabega vremena uprizoritev odpade. ** » *r-