?. Itnilta.
V Liikljiil, i tank, 7. januarja 1913.
XLVI. lelo.
•
.Slovenski Narod" velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K24-—
pol leta......., 12-—
četrt leta    ......   . 6'—
na mesec......■ 2*—
v upravnistvu prejeman: celo leto.  • K 22*—
ool leta .......   . 11*—
četrt leta   ......   . 5*50
na mesec   ....... 1*90
Dopisi naj se frankirajo.   Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Kaaflova ulica ŠL 5 (v pritličju levo), telefon št. 34.
Izhaja vsak dan zveier iavzemšl nedelje in praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravnistvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to ie administrativne stvari.
. Posamezna številka velja 10 vinarjev.--
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. .Narodna tiskarna" telefon it. S5.
.Slovenski Narod- velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
cefo leto.......K 25*—
pol leta .   . 13«—
četrt leta.......6*50
na mesec   ......   . 2*30
za NemČijoc celo leto.......K 30*-
za Ameriko in vse druge dežele:
celo leto .
K 35--
Vprašanjem glede inseratov se naj prilozi za odgovor dopisnica aH znamka. Upravnistvo (spodaj, dvorišče levo), Knaflova ulica: št. 5 telefon št. 85
Razgovor s francoskim poslancem 9b. Ferryjem.
D.
(Mednarodni politični položaj. — AH je pokopana ideja revanže med Francozi? — Kaj stori Francija ako se Nemčija zaplete v vojno? — O jugoslovanskih zmagah. — Francoski topovi na Balkanu. Slovenci-Alzačani.
— Ali je res, gospod poslanec, da dandanes  na Francoskem nihče
ne misli na revanžo za leto 1871., kakor to zatrjujejo nemški listr? To >ravi, noben pameten Francoz več ne misli na to, tako zagotavljajo nemški listi, da bi še kdaj Francija mogla dobiti v svoje roke Alzaško in Lotaringijo!««
Pri tem vprašarju se je gospod Fcrrv sarkastično nasmehnil ter pripomnil:
— O da. verjamem, to je pač pobožna želja Nemcev in nemških listov. Pametni Francozi res ne govore mnogo o revanži, toda to še ne pomenja, da bi bili idejo o maščevanju že definitivno pokopali. Ta ideja je še vedno tako živa, kakor je bila tik po vojni, samo ta razloček je, da se Je sprva o revanži mnogo govori-
edaj pa se o tem boli molči in več dela.
Eno pa je gotovo, da Francija ni tako nespametna, da bi se sama spuščala v boj proti Nemčiji. In to Je p m naravno. Imamo sicer močno, izvrstno oboroženo in izborno izvežbano armado, toda sijajna ovost naše armade še ne odtehta številnosti nemške vojske!
Vzemite v roke svinčnik! 60 je vedno več kakor 40! Francija šte-amo 40 milijonov, Nemčija pa nad 60 milijonov  prebivalcev. Nemčija
torej mnogo številnejšo armado, kakor mi. zoro je tudi popolnoma arna pred eventuvarnostjo, da bi jo kdaj napadla Francija sama.
S tem pa seveda ni rečeno, da bi bila med Nemčijo in Francijo izključena vsaka vojna.
Uvaževati je treba, da premočna, gospodujoča Nemčija ni v interesu ne samo Francije, ampak tudi ne Angleške. Zato lahko nastane slučaj, da se ti dve državi v skupnem interesu združita in složno   navalita na
Nemčijo. Govorim seveda samo o možnosti, ne pa o absolutni gotovosti!«
— »»Kaj pa, ako se Nemčija zaplete v vojno? Kaj stori Francija, ako se vname vojna med Avstro-Ogrsko in Rusijo in ako v tem slučaju prihiti Avstro-Ogrski na pomoč Nemčija?««
»To je potem »casus belil« tudi za Francijo! Cim pošlje Nemčija le enega vojaka proti Rusiji, je Francija primorana, da nastopi z vso svojo oboroženo silo proti Nemčiji!«
— »»Ali je to njena zavezniška dolžnost nasproti Rusiji?««
»Da, to je njena absolutna dolžnost, ki izvira iz zavezniške pogodbe!« —
— »»Kako sodite na Francoskem o sijajnih zmagah združenih balkanskih narodov?««
»Da odkrito povem, na Francoskem smo splošno sodili, da bodo združene balkanske države podlegle v vojni proti Turčiji. In ta sodba je bila povsem naravna, saj se je toliko pisalo in razpravljalo o odlični kakovosti turške armade, dočim se o vojskah balkanskih zaveznikov ni vedelo mnogo več kakor leta 1885. in leta 1S97. Za to je tudi zavladalo splošno presenečenje, ko so došle vesti o sijajnih srbskih in bolgarskih zmagah in o strahovitih porazih, ki jih je doživela Turčija na vseh bojiščih.
In reči moram, da smo bili vsi Fracozje teh zmag iz srca veseli, saj so naše simpatije vselej na strani zatiranih in ubogih, saj so naša srčna čustva vsikdar ob strani onih, ki se bore za svobodo, bratstvo in enakost.
In da je bila balkanska vojna nroti Turčiji zares boj za svobodo, enakost in bratstvo, tega se ne zaveda nihče bolj kakor jaz.
Saj sem prepotoval in proučil že vso Makedonijo in še lani sem prišel na Ohridsko jezero, torej poznam razmere in vsled tega smem tudi soditi.
Imel sem priliko proučiti tudi srbsko vojsko. Nisem je podcenjeval, toda priznati moram, da so me njeni uspehi naravnost presenetili. Odkrito pač smem reči, da sem v zadregi, komu bi naj priznal palmo prvenstva v eksaktnosti, preciznosti in absolutni uspešnosti v vojnih operacijah. Srbom ali Bolgarom?
Kakor priznavam, da so imeli Bolgari najtežjo nalogo, tako ne prikrivam svojega mnenja, da so Srbi izvršili svojo zadačo naravnost sijajno.
Smem torej reči, da so Srbi in Bolgari prav v enaki meri zaslužili priznanje in pohvalo!«
— »A eno je treba še uvaževati, gosp. poslanec, da je k sijajnim uspehom balkanskih zaveznikov največ pripomogla izborna njihova artilerija, izvrstni francoski topovi.««
— »Velika ideja, za katero so šil v boj balkanski narodi, je pač v prvi vrsti rodila one sijajne uspehe, ne da pa se tajiti, da del zaslug pripade tudi našim topovom, toda to je le sekundarnega pomena.--
Morda vas bo zanimalo, da so bili topovi, s katerimi je srbska in bolgarska vojska izvojevala tako sijajne uspehe, vliti po načrtih in izumu mojega strica C a n e t a, ki je bil inženir pri tvrdki Schneider v Cren-zotu.
Živo se še spominjam, ko se je stric Canet pred leti vrnil iz Havra ter mi ves vesel in zadovoljen pripovedoval, da so pogajanja med tvrdko Schneider in srbsko vlado imela uspeh in da se vsa srbska vojska oboroži z njegovimi topovi.
Živo mi je v spominu, kako je Canet takrat vzkliknil: »Samo to bi še rad doživel, da bi sc izkazalo, da so moji topovi boljši kakor Krupovi!«
Toda stric Canet žal tega veselega dogodka ni več doživel. Umrl je pred dobrim letom.«
— »»V francoski javnosti se je v zadnjem času intenzivno jelo širiti zanimanje za nas Jugoslovane. Mi Jugoslovani smo vam za to hvaležni, ker se zavedamo, da se lahko pri onih, ki goje do nas simpatije, nadejamo tudi dejanske podpore.««
— »Da, naše simpatije so odločno na strani Jugoslovanov, ki se bore za svobodo in pravico. Morda še pride čas, ko bomo te simpatije lahko pokazali tudi v dejanjih! Res, zanimamo se za Jugoslovane, toda med.temi poznamo najmanj prav vas Slovence. In vendar bi bilo zanimanje za vas Slovence tako umestno, saj je vaša usoda, vaš položaj tako zelo podoben položaju, v katerem žive naši Lotrinžani in Alzačani*«--
R. P.
Zapiranje trgoym na Kranjskem in v Ljubljani posebej.
V zadnjem času je vprašanje o zapiranju in odpiranju trgovin vs!ed prizadevanja raznih organizacij take na Kranjskem kakjr v čeških krono-vniali zopet prišlo v ick. Deželna politična oblastva šo uvedla pismeno ekspertizo v krogu obrtnih in trgovskih organizacij, zadrug in ^remijev. Organizacijam interesentov pa tudi občinam se hoče dati vnovič prilika, da izrazijo svoje mnenje o tej materiji, ali položaj je sedaj v toliko drugačen, da se poizvedbe ne vrše več samo splošno o potrebi, umestnosti in načinu nadaljnje ureditve tega vprašanja, marveč služi to pot za podlago že izdelan načrt nameravanega ukaza.
V načrtu tega ukaza, ki ga je izdelala deželna vlada kranjska, je zastopano stališče, da se preko zakona segajoča določila omeje le na Ljubljano ter občine Spodnja in Zgornja Šiška, Vič, nadalje za predkraje Moste, Selo, Udmat, Štepanja vas, dočim naj bi ostalo glede ce'e ostale dežele Kranjske pri ureditvi, kakor jo ustvarja državni zakon.
Za mesto Ljubljano in njeno obližje loči načrt prodajalnice v dve vrsti. Za vse prodajalnice živil vštev-ši slaščičarne naj bi po določilih načrta ostalo pri postavni ureditvi, to je prodaialniški prostori se morajo ob 9. zvečer zapirati in se smejo stoprav ob 5. zjutraj odpirati. Za vse ostale prodajalnice pa določa načrt, da se morajo celo leto zapirati ob pol 8. zvečer ter morajo ostati zaprte do pol 7. zjutraj.
Glede določil predmetnega načrta je spričo dejstva, da puščajo obstran razun Ljubljane in njenega obličja vso ostalo deželo Kranjsko, pred vsem pripomniti, da bi bilo pač jako umestno in vrlo potrebno, pritegniti v nameravano ureditev tudi ostalo deželo Kranjsko. V mnogih naših kranjskih mestih je položaj že danes tak, da se običavajo prodajalnice zapirati že pred 8., oziroma v živilnih prodajalnicah pred 9. uro, katere določa zakon kot merodajne za zapiranje. To radovoljno zapiranje prodajalniških prostorov pred postavno določenim časom samo ka-
že, da v splošnem pač ni resnične potrebe tudi ne na deželi in v manjših mestih držati prodajalnice odprte preko 8. ure zvečer. Na drugi strani pa je dejstvo, da je še mnogo kraje/, v katerih se iz konservativne okorelosti drži brez potrebe odprte proda-jalniške prostore včasih ceio preko postavno določene meje, ne da bi se ob teh poznih urah doseglo kaj posebnega skupička. Vobče se na kmetih išče ranejše počitek nego v mestu ter začenja z delom zjutraj zgodnejše. Ako se ima te razmere dejanskega življenja pred očmi. se pač pokaže z vso jasnostjo, da praviloma saj zato ni resne potrebe, da bi ostajale trgovine kakršnekoli vrste in zlasti tudi živilne stroke na deželi odprte preko 8. ure zvečer. Pri tem je treba s poudarkom opozarjati na okolnost, da je delo prodajalniških uslužbencev na deželi navafmo te-žavnejše in fizično utrudljivejše nego v mestu, kajti naravno je, da se v manjših obratih delo ne deli in večkrat ne more. tako deliti kakor v večjih trgovskih obratih v mestu. Tako pa prihaja, da morajo proda-jalniški uslužbenci prijemati prav pogosto tudi za težaška dela, katera opravljajo v mestih dandanes druge osebe. Uslužbenci na deželi smejo pač z vso upravičenostjo nastopati z zahtevo, da se pri nameravani reformi ne pozablja nanje, ki so tudi sicer v marsičem na slabšem proti kolegom v mestu, kajti ti morejo svoje koristi in interese že spričo svoje številnosti in vsled lažjega in strum-nejšega stika uspešnejše uveljavljati. Pri tem smo trdno preverjeni, da bodo imeli za to svojo pravično zahtevo tudi vse inteligentne princ i pale na svoji strani.
Če prestopamo sedaj k razgovoru o določilih, kakor jih ima načrt v mislih za Ljubljano in okolico, je po našem mnenju reforma, ki jo namerava deželnovladni načrt, prav nesrečno zasnovana. Prepričanja smo, da nameravana ureditev ne bo zadovoljila, marveč izzvala odpor. Ako se že načrt ni naslonil na zdrave predloge in nasvete, ki so jih v ovojih vlogah in peticijah stavile poklicane organizacije trgovstva in uslužbenstva, katere so v ubranem soglasju zavzele stališče v tem vprašanju, potem se gotovo ni našlo srečnega izhoda ob sestavljanju predmetnega načrta s tem.  da se ]e celo
LISTEK.
Skrivnost hiše št. H.
Roman;
Angleški spisal J. Storer Clousten.
(Dalje.) IV.
Zelena vrtna vrata so se bila zaprla in mlado dekle je stalo v pred-v rtu lične vile, ki se je mirno in tiho dvigala pred njim.
Zdaj sem zopet Eva,« je zavzdihnilo dekle in hitelo proti zadnjim vratom, vodečim v vilo.
Vrata pa so se od znotraj odprla in iz hiše je stopila močna ženska, držeča škatljo za klobuke v rokah.
Tako« je kričala »in zaradi mene greste lahko na policijo, gospa Molyneux — ali me razumete? Še ure ne ostanem več v taki hiši. Samo voz poiščem, in če se med tem drznete pogledati v moj kovčeg, pokličem policijo. Aha!«
Besna kuharica je sedaj zagledala pred njo na vrt se umikajoče dekle.
»Tu imate zopet svojo lepo Evo! Čestitam vam k tej! Kje in kako je dobila vse tiste iepe stvari, ki jih ima, to vedi samo bog. Na pošten način? To naj verjame, kdor hoče; jaz ne.«
Zaloputnila je vrata, da se je hiša stresla. Gospodična Abbits ni bila najbolje volje in bila je ogorčena, ko jo je nekaj trenotkov pozneje na cesti ogovoril tuj gospod, dasi je pri tem z največjo ljubeznjivostjo vzel cilinder z glave.
»Prosim, oprostite,« je rekel Francis vljudno »ali hočete ...«
»Stran — ali pa pošljem tudi nad vas policijo,« je zakričala kuharica.
Tujec se je umaknil tako preplašen, kakor prej mlado dekle, a kmalu se je zopet ohrabril in je sledil besni ženski.
»3mem-li vprašati, če prihajate iz hiše št. 47.?«
»Da,« je odgovorila z dostojanstveno kretnjo.
»Gotovo iščete zdaj voz?« je lord Francis nadaljeval ljubeznjivo. »Ali mi dovolite, da grem jaz ponj?«
»Da, voz rabim,« je odgovorila gospodična Abbits.
»Dovolite, da vam nesem škatljo, dokler ne dobiva voza,« je mladi mož vljudno predlagal.
»Ne, je ne dam,« se je glasil odgovor in kuharica je škatljo krčevito k sebi stisnila.
On se je smehljal.
»Potem mi vsaj dovolite, da plačam jaz voz,« je nadaljeval.
»Plačati ga smete, a jaz bom sama vstopila in se sama peljala — razumete?« je odgovorila krepostno..
»To se samo ob sebi razume,« jo je pomiril. »Jaz bi vas le rad prosil malega pojasnila. Kdo so pa ti ljudje, ki stanujejo na številki 47?«
»Ti?« je vprašala in besno z glavo zmajala proti hiši, da so šumela peresa na njenem klobuku. »Molyneux«.
»Gospa Molyneux?« je vprašal lord Francis.
»Da, tudi gospa Molyneux je pri hiši,« je odgovorila kuharica. »A čim manj se o tej govori, toliko bolje je zanjo.«
»Ali res. Smem-li vprašati zakaj?«
»Zakaj? Kakor je z menoj ravnala, to bi spravilo še angelja v to-goto.«
»To mi je pa res žal,« je izjavil mladi mož z največjo simpatijo. »Kaj vam je storila?«
»Kaj mi je storila? Zahtevala je, naj bi jaz sama, brez vsake pomoči, kuhala, pekla in cvrla za njenega škofa. A tista mlada kreatura — o, kar vrat bi ji zavila.«
»Ves popoldne je ni bilo doma?« je dalje vprašal lord Francis.
»Do zdaj! Ravno zdaj je prišla nazaj. Ta kreatura . . .«
»Če hočete malo počakati,« jo je hitro prekinil lord Francis, »vam poiščem voz. Pošljem ga sem. Kam se hočete peljati?«
»V Holloway,« je odgovorila razžaljena kuharica.
»Tu. prosim   imate denar' za
vožnjo,« je rekel in je odhitel, a še enkrat pozdravil.
»Torej Marija Molyneux,« je rekel tiho sam sebi.
Potrta, skoro trepetaje je Eva vstopila v hišo. Našla je zakonsko dvojico — morda prvič v življenju — skupno v kuhinji. Oba sta bila očividno jako razburjena.
»Zdaj vidite, Eva, kaj ste pro-vzročili,« je zaklicala gospa Moly-neux in glas se ji je tresel razburjenja.
»A kaj pa, milostiva?« je mrmralo dekle.
»Kuharica je šla — to se imava vam zahvaliti. Divjala je, ker ste jo danes samo pustili. Ste-li zdaj zadovoljni?«
»Draga Harriet,« jo je prekinil mož, »tega Eva vendar ni mogla slutiti. Sicer pa bodimo veseli, da smo se iznebili te strašne ženske . . .«
»In obed za škofa?« se je ostro oglasila gospa.
Nekaj trenotkov je vladala tiho-ta; konec ji je naredil gospod Molv-neux z vzdihljajem: »O ti nebeška milost.«
»Nekoliko znam kuhati,« je rekla Eva »in storila bom, milostiva gospa, kar mi bo mogoče«.
»Ljubo dete,  treba je pripraviti obed za bedforskega škofa,« je od govorila gospodinja!«
»Vaš namen je gotovo dober,« ie iečaJ Molvneu*. »toda škof je eden
prvih pojedežev, — kaj ne, ljuba Harriet, saj ne pretiravam, če rečem, da cele Evrope?«
»Svojemu francoskemu kuharju plačuje na leto stoinpetdeset funtov,« je odgovorila gospa Molyneux.
»Če bi ti hotela sama kuhati, ljuba Harriet . . .« je menil soprog, »to bi bilo nekaj. Prepričan sem, da ne zaostajaš za nobenim francoskim kuharjem. Eva bi ti lahko pomagala.«
»In kdo naj servira?«
Molyneux je žalostno skomizgnil z ramama.
»Ali, milostiva gospa« se je končno Eva osmelila opomniti. »Kaj bi ne bilo mogoče škofu pojasniti položaja?«
Zakonska sta se spogledala in potem odmajala z glavama.
»Ne gre,« je menil Molyneux.
»Nikdar bi nama tega ne odpustil,« je dostavila gospa. »Jaz ga poznam .. .«
»Nečem ničesar reči proti njemu,« je nadaljeval mož, »tudi krivice mu nečem delati, a vendar moram priznati, da je največji bahač kar jih poznam. On je zadnji, kateremu Se sme ponuditi preprost obed z navadnim opravičenjem. Če ga ne sprejmemo, kakor pričakuje, potem je za vselej konec našega prijateljstva.«
Tedaj se je zasvetilo v očeh hišne gospodinje in zaklicala je:
»Rešilna misel mi je prišlae« ^
(Dalje prihodnjič.)
Stran 2.
SLOVENSKI NAROD.
4 štev.
obširno  živllno  stroko  pustilo ob stran ter vzdržalo slede trgovin z živili dosedanji položaj. Vprav žlvll-na stroka pa le posebnega vpošteva-n]a potrebna.  Resnične  potrebe na strani konsumentov, kakor pri nas v Ljubljani razmere stoje, pač ni mogoče ugotoviti za to, da bi se dopuščalo držati prodajainice   odprte do 9. ure zvečer.  Ce ne prej,  se mere saj do osme ure vsakdo, ki nima kaprice, založiti z blagom. Pozabiti se ne sme, da ravno osobje v živilni stroki opravlja  utrudljive  posle in da je izpostavljeno   znatno večjemu telesnemu   naporu   kakor osobje v manufakturnih ali galanterijskih ali oblačilnih obratih.  Brez pridržka se mora priznati,   da ravno uslužbenci živilnih strok prav posebno zaslužijo uvidevno obzirnost.   Tudi glede teh ne gre pozabljati, da  je delo zaradi Človeka  in ne človek  zaradi dela. Prav v trgovinah   z   mešanim blagom in špecerijskim   blagom   so iz raznih razlogov razmere v Ljubljani in obližju take, da se prostovoljno le v večjih  obratih opušča popolna izraba postavno dovoljenega delovnega Časa,  dočim  se zlasti v manjših obratih na predmestjih   drže ponaj-več iz slabe razvade prostori odprti do skrajne meje.  Tako pa včasih iz konkurenčnih ozirov privaja tudi take trgovce,  kateri bi sicer bili radi pripravljeni trgovine prej zapirati, do tega,   da tudi oni puščajo odprte trgovine,  hoteč preprečiti,  da bi kak odjemalec sicer uskočil h konkurentu. Resnično bilo bi trdo in kruto, če bi se pri predstoječi reformi izločilo ravno reforme najbolj potrebno živil-no stroko. Bilo bi to tem manj umestno, ker je po zakonu prav lahko mogoče za posebne   razmere ob času, ko so potrebe   prebivalstva večje in obilnejše,  poskrbeti z izjemnimi določbami.  Cela ta akcija bi sicer dejansko ne imela pravega zmisia in bi šepala, zakaj dejstvo je, da se s tem, če načrt   določa   za zapiranje vseh ostalih trgovinskih strok  pol 8. uro. efektivno   ne   ustvari   novum kake večje pomembnosti. Položaj je namreč v našem mestu ta, da se trgovine s papirjem, manufakturo, galanterijo, železnino,   obleko, lesenim blagom, kratko robo, steklom in celo z mlekom skoro da ne drže več odprte do postavne   deločene S. ure, marveč zapirajo mnogi tovrstni trgovci prostovoljno že ob 7.,  prav redkokedaj pa sega   delovni Čas   čez pol S. uro zvečer.  Kar pa se tiče časa odpiranja,   je vsakemu   poznavalcu naših razmer jasno, da za vse pravkar naštete   trgovinske   stroke pol 7. ura zjutaj   praviloma   itak ne prihaja v poštev.   Če je torej v malone vseh trgovinah,   ki ne prevajajo živil, že via facti ustanovljen tak položaj, da se praviloma ne izrablja delovni čas do postavno dopustne osme ure, potem   po   našem mnenju ni posebne praktične vrednosti, postavljati celo reforme le na to. da se dekretira ura zapiranja za neživilne stroke na pol 8. uro zvečer,  dočim se vse živilne stroke hoče puščati pri starem položaju, ki na je neprerečno t.evzdržen in v resnici reforme potreben. Reforma naj bo temeliita in naj dovede do resničnega izboljšanja položaja!
RoRgres češke realistične stranke. — Prof. Mosaryk o češko-nemšHlh spravnih pogajanjih in o politični situaciji.
V soboto in nedeljo se je vršil v Pragi kongres zaupnikov češke napredne stranke (realistične stranke), ki je bil zelo dobro obiskan. Glavni referat  je  imel posl. prof. Masa-ryk. Glede zopetnega nadaljevanja češko-nemških spravnih pogajanj je govornik izrekel priznanje namestniku knezu Thunu ter izjavil, da dunajska vlada ne podpira spravne akcije v te; meri, kakor bi bilo potrebno. Vedno sem bil, je rekel govornik, za spravo, da pridejo Cehi vsled svoje kulturelne in gospodarske moči tudi v administraciji   in   vodstvu države do veljave. Mi bi želeli, da se spravna pogajanja razširijo tudi na volilno reformo,  in  obžalovati  je,  da se vprašanje varstva manjšin in občinska volilna  reforma  nista  že zdaj sprejela v spravna pogajanja. Glede takozvanega    notranjega češkega uradnega jezika se mora  vlada že zdaj odločiti.  To vprašanje spada v področje   državne administracije in ne more  tvoriti kompenzacijskega objekta za Nemce.  Predno se zopet prično spravna pogajanja,  je želeti, naj bi se preklical Hochenburgerjev jezikovni ukaz, ki je Cehom ne le v jezikovnem, temveč tudi v so:ialnem oziru nevaren. Obsojati se mora zadnja sodna imenovanja na Češkem in preteriranje  številnih čeških sodnih
uradnikov. Kar se tiče razmerja med češkimi strankami in projekta ustanovitve enotnega češkega kluba, je konstatiral prof. Masarvk neko splošno nezadovoljnost čeških poslancev z dosedanjim vodstvom češke politike. Nato se je govornik pečal z zunanjim položajem ter se priznal za odkritega prijatelja ohranitve miru. V slučaju eventualnega evropskega konflikta bi nastale za monarhijo velike nevarnosti.
V balkanskem vprašanju gre za osvoboditev balkanskih držav iz stoletnega turškega jarma in vsled tega simpatizira govornik z balkanskimi narodi. Turki so s svojo politiko dokazali, da ne morejo niti sebe, tem manj drugod civilizirati. V boju za Balkan je šlo predvsem za Srbijo, Bolgarija in Grška sta se zavarovali. Proti Srbiji so od avstrijske strani vporabljali metodo, znano iz zagrebškega procesa. Ravnotako, kakor svoj Čas v procesu Hilsner in v zagrebškem procesu je govornik smatral za svojo dolžnost, tudi zdaj nastopiti za pravico in resnico. Jaz si ne pustim, je rekel prof. Masarvk, diktirati svojega patriotizma iz Prage; ne pustim si ga pa tudi z Dunaja diktirati in še najmanj iz literarične-ga oddelka zunanjega ministrstva. Klerikalne stranke so nastopile proti Srbiji vsled propagande v Albaniji, agrarci z ozirom na svoje specifične interese, vojašKe stranke pa vsled tega, da utrdijo z zmagovitim pohodom enotnost armade.Govornik se je priznal kot nasprotnik avtonomije Albanije, ki ni v interesu Avstrije. Gonja proti Srbiji je morala končati s fiaskom in kakor za časa aneksije si je monarhija vsled afere Procha-ska v celi Evropi politično škodovala. Tudi Srbija se nahaja v resni situaciji. Osvoboditev Jugoslovanov mora tudi v Avstriji izpremeniti politiko. Da se dualizem še nadalje vzdrži, je nemogoče. Vendar pa ni treba misliti na trializem. V Avstriji niso 2 ali 3 narodi, temveč najmanj osem. Avstro-Ogrska sicer ni naci-jonalna država, vendar pa mora računati z nacijonalno idejo svojih narodov. Probiem se enostavno glasi: Če more Nemec biti Avstrijec, zakaj bi ne mogel biti Slovan in specialno Jugoslovan? Zvečana Srbija bo morala vršiti velike kulturne naloge in vsled tega se ne more na to misliti, da se bo v Srbiji še nadalje delovalo za velikosrbski program. Navdušenje Čehov za srbske zmage je razumljivo, vendar morajo pa biti Čehi o tem na jasnem, da žive v sredi Evrope, kjer nimajo opraviti s Turki, temveč s civiliziranim in mogočnim nemškim narodom. Češk,a industrija bo lahko eksportirala v Srbijo in Bolgarsko in v tem vprašanju bodo morali zastopniki češke industrije skupno postopati z zastopniki nemške in Avstrije.
Gališka volilna reforma.
10. januari ja se vrši v Lvovu posvetovanje o gališkem volilnem redu. Posamezni poljski klubi so se dogovorili že meseca decembra o svojih zahtevah, tako da bi šlo zdaj le za sporazum z Ukrajinci, ki ga bedo najbrže priznali tudi poslanci staroruske stranke. Kakor poroča glasbo poljske ljudske stranke „Przyjaciela ludu% bo imel novi deželni zbor 228 poslancev in virilistov, od teh bo 61 do 62 Malo-rusov. Poljski ljudski stranki je predvsem za kurijo kmečkih občin in zahtevajo, naj se tej kuriji zajamči 100 poslancev, 55 poljskih in 45 ruskih-Od 55 poljskih mandatov naj dobi zahodna Galicija 36, vzhodna 19, dočim zahtevajo veleposestniki, naj bo polj. sk:h mandatov v vzhodni Galiciji 21. Ljudska stranka zahteva večje število mandatov v zahodni Galiciji vsled tega, ker je tam boljše organizirana in ker so ji tam kmetski mandati zajamčeni, dočim je v vzhodni Galiciji ljudstvo bolj odvisno od plemstva, vsled česar more veliko število poljskih mandatov dobiti plemstvo. Od 19 vzhodnih okra jev naj ima 10 po en mandat, 9 pa po dva mandata, v katerih bi mogel poljski kandidat dobiti le manjšinski mandat, večinskega bi dobil maloruski kandidat.  Ljudska stranka upa zmagati v okrajih z enim mandatom, v manjšinskih okrajih bi zmagali vele posestniki, glasovanje ima biti splošno, direktno in tajno, toda dopuščena je pluraliteta za volilce, ki plačujejo direktni davek. Tak volilec bi imel dva glasa, volilec pa, ki ne plača nika-kega davka, samo en glas.
Med vojno in mirom.
Mirovna pogajanja.
Zopet so se pogajanja zavlekla. Širokoustno so izjavili turški delegati, da lahko odgovore na mirovne predloge Balkanske zveze že v soboto, vendar pa so se pogajanja odgodila do ponedeljka popoldne ob 4., kateri termin so bili že prvotno postavili
balkanski delegati. To prekinjenje tolmačijo kot dobro znamenje in nemški listi prorokujejo za slučaj, da se pogajanja prekinejo, da bodo intere-sirane velesile, v prvi vrsti Avstro-Ogrska, v slučaja zopetnega izbruha, energično posegle vmes.
Prozoren je bil namen Turčije med tem časom, obrtniti se do velesil za posredovanje. Turški ministrski svet se je tozadevno tudi obrnil na evropske kabinete. Vendar pa se je izrekel turški ministrski svet soglasno za to, da ohrani Turčija Odrin in Egejske otoke. Zlasti v vprašanju Odrina Turčija noče odnehati, ker se boji svoje, pri Čataldži zbrane vojske, ter pravi turški ministrski svet v svoji okrožnici turškim poslanikom, da je Turčiji Odrin neobhodno potreben v obrambo glavnega mesta. Glede Egejskih otokov naglasa ista okrožnica, da je Turčija pokazala svojo dobro voljo s tem, da je pripravljena odstopiti Kreto.
Kakor poroča posebni poročevalec »Matina«, je izjavil turški delegat Osman Nizami paša, da ne verjame, da bi hotele velesile storiti kak korak, ker bi bilo to proti načelom, ki so si jih postavile velesile pred izbruhom vojne. Izjavil pa je, da Turčija Odrina ne more odstopiti iz etičnih in strategičnih ter verskih in političnih vzrokov. Kar se tiče obnovitve vojne, hoče zvračati Nizami paša krivdo na grozodejstva, ki jih je pričakovati v tem slučaj, na Bolgare. Celo tako daleč gredo turške zahteve, da razglašajo turški krogi, da Odrina Bolgarom ne prepuste niti v slučaju, da se trdnjava vda.
O mirovnih pogajanjih samih pa izve »Reuterjev« biro, da so nameravali turški delegati predložiti balkanskim delegatom nov prelog, glasom katerega naj bi tvorila reka Tundža prihodnjo mejo, vendar pa naj bi ostal Odrin Turčiji, istotako tudi Lozengrad. Ta meja je skoro identična z mejo, ki jo določa pogodba iz San Štefana. Kljub temu, da Balkanska zveza ne more sprejeti tega predloga, kar mora tudi Turčija priznati, je to umikanje Turčije vendar dobro znamenje ter je upati, da bodo tem prvim predlogom sledili drugi, bolj sprejemljivi predlogi. Turška delegacija je dobila baje še tekom včerajšnjega dneva brzojavne direktive, ter se smatra, da obsegajo nove instrukcije prav dalekosežno popuščanje.
Včeraj popoldne so se veleposlaniki tudi zopet sestali s sirom Edvardom Grevem ter se je ta konferenca bavila zlasti z vprašanjem, kaj bodo storile velesile, če bi se mirovna pogajanja prekinila. Ker so velesile enodušne proti vojni, morajo intervenirati. Kaj pa bi se zgodilo, če obe stranki odklonita posredovanje? Res je, da Odrin za tako zelo reducirano evropsko Turčijo nima velikega pomena, zlasti ker Turčija sama ne verjame, da bo mogla obdržati Odrin kot trdnjavo. Na drugi strani je baje ta konferenca konstatirala, da zahtevajo zavezniki mnogo več, kakor se jim je do sedaj priznalo.
Zelo ginljivo je, kar pišejo nemški listi, ki pravijo, da dobe balkanske države mnogo več kakor Nemčija leta 1871. Sedaj bi zopet radi napravili ti nemški listi razdor med balkanskimi zavezniki, ter pra\ijo, da bi Bolgarska ne obstajala tako na Odrinu, Če bi ji bil zasiguran Solun.
Največja težkoča za posredovanje pa je, da niti velesile niso edine v vseh vprašanjih. To velja zlasti glede Egejskih otokov. Tripelententa se je končno odločila, nastopiti za to, da dobi Grška vse Egejske otoke, tudi one pred Dardanelami, seveda z dostavkom, da jih Grška ne sme utrditi. Nemški listi vidijo v tem vprašanju zopet strašilo ruskih vojnih ladij v Sredozemskem morju.
Sedaj je tedaj prišla ona konferenca veleposlanikov, o kateri so bili vedno vsi listi polni uspehov, na mrtvo točko, kakor smo to že začetkom pogajanj spoznali, in nikakor ni izključeno, da bodo prišle balkanske države s Turčijo prej do uspeha, kakor veleposlaniki med seboj.
Še veliko zanimivejše pa je jadi-kovanje zaradi Srbije. Tako lepe meje je imela Srbija, idealne v strate-gičnem oziru, meje non plus ultra. Sedaj pa hoče poslabšati svoje meje s Kosovim poljem.
Splošno se lahko sodi, da je stopila sedanja situacija v kritični stadij. Zdi se, da hoče Rusija, Francoska in Angleška še enkrat prav energično posredovati v Carigradu, obenem pa bo tripelententa poskusila, pridobiti za svoje predloge tudi tro-zvezo. Za svoje predloge imajo v najslabšem slučaju velesile čas do petka, ker se sovražnosti pri Čataldži prej ne morejo zopet začeti. Ce pa je ta rok dovolj dolg, je še veliko vprašanje.
Ofkljoznl srbski glas.
Vladni list »Samouprava« priob-čuje pod naslovom: »V vednost!« članek, v katerem piše med dragim:
Ce ustvarijo velesile sedaj novo Albanijo in preprečijo Srbiji prosti dohod k morju, je Srbija tudi s tem zadovoljna. Sedaj pa hočejo vzeti zmagovalcu osvojeno ozemlje in je dati premaganemu. OniB ki govore o tej zadevi, bodo morati računati s samozavestjo zmagovitega naroda. Potrpežljivost srbskega naroda in oziri na interese drugih so pri kraju. S samozavestjo drugih se igrati je opasno in krivično. Naši sovražniki bi nas morali zaničevati, če bi po Kuma-novu, Velesu in Bitoiju zopet izročili stotisoče naših bratov nožem divjih Arnavtov.
V srbskih političnih krogih se govori, da je Rusija definitivno odobrila od srbske vlade izdelani zemljevid Albanije. Tudi Francoska bo podpirala ta načrt. Rusija se trudi, s posredovanjem Nemčije pridobiti za ta načrt tudi Avstro - Ogrsko.
Med ranjenimi srbskimi brati.
Slike in črtice. Pripoveduje dr. Ivan O r a ž e n. XVI.
Turški ujetniki iz bitke pri Bitoiju.
V bitki pri Bitoiju so ujeli Srbi čez 20.000 Turkov. Del teh ujetnikov so poslali v Srbijo, kjer so jih razdelili po raznih mestih. Tako jih je prišlo tudi precešnje število v Niš. Celo dolgo pot od Bitolja do Niša so pa morali prehoditi in vsled tega jih je mnogo obolelo. Te bolnike so oddali v topničarsko vojašnico, katere spodnji prostori so bili opremljeni za bolnišnico.
Neko nedeljo popoldne smo se napotili v vojašnico, da si ogledamo te bolnike.
Bilo jih je nekaj čez sto, vsi iz Anatolije v Aziji; večinoma srednje starosti, ali nekaj jih je bilo tudi prav starih, nekaj pa komaj lSletnih. Vsi so ležali v lepih, čistih posteljah, stregli pa so jim turški bolnišničarji, ki so razumeli tudi malo srbsko.
Vsi ti Turki so imeli rane na nogah, in sicer na stopalih. Pot, katero so morali prehoditi, je bila dolga in slaba, obuvala pa malo vredna. Hitro so se raztrgala in prišli so skoraj bosi v Niš.Na potu so se ranile ob kamnih noge in rane so se inficirale; mnogim so pa noge popolnoma ozeble, da so imeli stopala čisto črna. Trpeli so mnogo, vpili in vzdihovali vsled hudih bolečin. Nekateri so si potegnili odejo čez glavo; izpod odeje pa so se čuli bolestni vzkliki.
In vsi ti ubogi ljudje niso znali, zakaj so morali iti v boj, zakaj so morali žrtvovati svoje zdravje! Na vprašanje, če vedo, zakaj je ta vojna, so nam odgovarjali: »Ne vemo, zakaj gre, poklicali so nas in smo šli. < Bile so pač žrtve, katere so gnali v klavnico.
Med temi ranjenci jih je bilo tudi II, katerih rane so bile inficirane s Tetanus - bacilom. Bilo jih je groza pogledati, kako strahovito jih je lomil krč v mišičevju; ust pa niso mogli odpreti, zato se je čulo le grgra-joče in hropeče vzdihovanje . . . Sem in tja pa je pretresel zrak silen, ob-upajoč in pomoči proseč krik. Streslo nas je . . . drugi ranjenci so pa preplašeni potegnili odeje čez glavo, kajti nihče ni vedel, če ne bo mogoče jutri on žrtev strašne bolezni, če ne bo morilka jutri tudi njega davila —
Nekateri Turki prosili so nas cigaret in dali smo jim jih. Eden pa odkloni cigareto in se nam zahvali v čisto pravilni — nemščini, Češ, da ne kadi. Vsi se obrnemo začudeno k njemu.
— Čuješ, od kod si pa ti in kje si se naučil nemški? —
— Arabec sem iz Palestine in tam sem obikoval eno nemško šolo.
Mož govoril je dosti dobro nemški in smo se pogovarjali ž njim še naprej. Pravil nam je, da se ne povrne več v Palestino, ker sedaj bode še težje živeti pod turško vlado0 Podal se bode v Avstrijo, ker je Čul, da se tam dobro izhaja z nemščino.
Potrdili smo ga v njegovi veri, češ, da je Avstrija za Nemce res Palestina, prava obljubljena dežela.
— Pa čuješ, koliko časa si pa bežal pri Bitoiju predno so te vjeli Srbi? —
— Bežal sem pa celih štirinajst dni. —
— Ti se motiš, bitka trajala je le štiri dni, tedaj nisi mogel bežati štirinajst dni. —
— Ne motim se gospodje; divizija, pri kateri sem bil jaz bojevala se je vsega skupaj celih štirinajst dni s Srbi, pa vedno smo bili tepeni, vedno se umikali. Bežali smo tedaj res štirinajst dni in potem so nas ujeli pri Bitoiju. —
Arabec in mi, vsi smo se smejali.
V zadnji sobi nas je pa naprosil cigarete že bolj prileten ranjenec v lepi srbščini
— Ali si ti tudi iz Azije in kako to, da govoriš srbski?
— Dvajset let sem že v Anatoli-ji, a naselil sem se tja iz Bosne. —
— No, po končani vojski se pa povrneš lahko zopet v Azijo. —
— Gospodine, Allah me čuvaj, pa da mi da sultan celo Azijo ne bi šel več nazaj. —
Sam Turčin postal je sit turškega gospodarstva.
Poslovili smo se od zdravnika in se napotili po dolgem hodniku proti izhodu vojašnice.
Pred eno sobo pa smo zagledali nosilnico in na nji sta mirno ležala dva mrtva Anatolca; zadavil jih je »Tetanus«. Oddahnili smo se, ker ravno ta dva sta še malo preje strašno trpela.
Štajersko.
Iz Ormoža. Izjava: V številki 47. z dne 24. novembra 1912 je prinesel ptujski »Štajerc« v dopisu iz Ormoža vest, da je baje sodnik Žemljic proti nekemu nadsokolu, ki igra med ormoškimi obrtniki veliko vlogo, se izjavil, da dne 17. septembra 1912 nekega obtoženca ne bi kaznoval, ako bi isti bil član Sokola. Zvedel sem, da »Štajerc« baje meni imputira raznašanje te vesti. Ker mi pa g. Žemljic tega in tudi podobnega nikdar ni povedal in jaz tudi tega nisem naprej raznašal, sem z priporočenim dopisom z dne 9. decembra 1912 naprosil uredništvo »Štajerca«, da popravi zgoraj navedeno neresnično vest. Ker se »Štajerc« temu pozivu ni odzval, sem primoran izjaviti, da je cela zgoraj navedena vsebina v lanski št. 47. »Štajerca« objavljenega dopisa iz Ormoža neresnična, kar sem pripravljen kot priča pri sodniji potrditi. — Josip Saga d i n.
»Triglavanski« ples v Mariboru. Akad. tehn. društvo »Triglav« priredi 1. svečana v mariborskem Narodnem domu svoj visokošolski venček. Predpriprave za to prireditev so v najlepšem teku. Veselični odsek je izpolnil svojo nalogo gotovo najlepše s tem, da je pridobil za ta večer vojaško godbo c. kr. bos.-herc. peš-polka št. 2 iz Gradca. Po osmih letih se bode 1. svečana nudila ta večer mariborskim Slovencem zopet priložnost, slišati v Nar. domu vojaško godbo. Kako veličasten bo trenotek, ko bodo zadoneli po dvorani zvoki vojaške godbe. Opozarjamo slavno občinstvo, da prireditev nikakor nima značaja elitnega plesa In da se bode radi tega na vabilih poudarjala promenadna obleka. — Vstop bo dovoljen samo vabljenim; vstopnina za osebo v dvorano znaša 2 K, na galerijo 1 K. — Informacije glede prireditve daje med. Vilko Marin, t. č. predsednik akad. tehn. društva »Triglav«. — Maribor, Sodnijska ulica št. 23. — Dopisom naj se blagovoli priložiti znamka za odgovor.
Učiteljsko društvo za ljutomerski okraj ima svoj občni zbor v četrtek, 16. januarja, ne 9. jan., kakor je bilo naznanjeno.
Narodna čitalnica v Gradcu je izvolila svojega bivšega večletnega predsednika gosp. dvornega svetnika Karola Lubeca na občnem zboru dne 28. m. m. v zahvalo za njegove velike zasluge za svojega častnega člana.
Drobne novice. Orožniško postajo so ustanovili s 1. januarjem pri Sv. Antonu v Slov. Gor. Na novi postaji so nameščeni trije orožniki. — Iz Velenja poročajo, da je ustrelil neki Smodiš blizu Skaza-Pavlinčeve gostilne v Selah steklega psa. Stekel pes se je priklatil nekod iz slovenje-graškega okraja. — Štajersko finančno ravnateljstvo naznanja, da bo treba letos glasom posebnega ministrskega odloka oddajati napovedi za odmero rentnega in osebnodohod-ninskega davka šele od 15. februarja naprej. Rok za oddajo bo potekel s 15. marcem. — Iz Maribora. V preteklem letu je bilo 141 obrti priglašenih in 110 zbrisanih. — Iz Maribora. Umrl je v petek ponoči zasebnik Kajetan Pachner, ki je imel svoje čase v Bistrici nad Mariborom tovarno za kavine surogate. — I z Radgone poročajo, da je ukradel pri urarki Kopajka uslužbeni pomočnik Pirš zlatnine, srebrnine in denarja za prilično 2000 K in hotel pobegniti na Ogrsko. Tatvino pa so hitro opazili in tatu še pravočasno dobili. Porabil je samo 90 K denarja, vse drugo so še dobili pri njem. — Iz Vojnika. Kakor pišejo klerikalni listi, mislijo klerikalci tu ustanoviti rajfajznovko. Druge potrebe za njo ni, ker obstoji že trden slovenski zavod, kakor — politika. In pri takih zavodih se po navadi ne pride daleč. — Iz Brežic poročajo, da je imenovan dr. Vinko Hudelist za distriktnega zdravnika. — Iz Šmarja pri Jelšah poročajo, da bo prišel župan Franc Strašek v preiskavo, ker ga dolžijo, da je dajal tihotapcem z živino potne liste in sicer po kroni komad. — Iz St Jurja
SLOVENSKI
NAROD«
ob J. ž. Dne 2. januarja je bil na lovu obstreljen trgovec Jože Graselli pri Sv. Jakobu. Neki kmečki fant je streljal na zajca, zadel je pa neprevi-doma Grasellija v levo koleno. Spravili so ga v celjsko bolnišnico. — Iz Levca pri Celju poročajo, daje ustrelil tam neki lovec steklega psa, ki se je priklatil iz občine Sv. Krištof pri Laškem. Obgriael je enega psa, ki so ga že tudi ustrelili. — Iz Mozirja nam pišejo: Te dni se je zgodila na cesti med Solčavo in Lučami velika nesreča. Na poštnem vozu sta sedela poleg postiljona Krivca še zakonska Maličnik. Konji so se splašili in voz se je zvrnil v graben. Vse tri osebe so poškodovane in poštni voz tudi. — Iz Šoštanja. V Cirkovici je zgorelo gospodarsko poslopje po-sestnice Rogovnik. Živino so rešili, krma in mnogo gospodarskega orodja je pa zgorelo. Škoda je pokrita z zavarovalnino.
Koroško.
Račun o delovaniu občinskega sveta beljaškega. V Beljaku se bližajo občinske volitve. Nemški nacijonaci že delajo na vse kriplje in skušajo na vsak način ostati na krmilu mesta in sicer neovirani in brez prave kontrole v gospodarstvu. Kot dobro agitacijsko sredstvo so sedaj porabili računski zaključek, ki ga je izdal župan o delovanju občinskega sveta. Nemški listi nacijonalni seveda, pišejo sami, da je bilo to jako premeteno, da je župan i2dal ta račun že tako zgodaj, kar sicer ni bilo v navadi, namreč ravno zaradi bodočih volitev. Kakšno je mestno gospodarstvo beljaško ne bomo tu omenjali, zanimivo pa je, da pripisujejo Nemci kot za največjo zaslugo mestnim možem to, da so ti možje ohranili mestu nemški značaj in toliko Slovencev in drugih narodnosti zatrli, oziroma spravili pod nemško rubriko v cevnih polah, da izkazuje zadnje ljudsko štetje samo 67 oseb, ki niso navedle nemškega občevalnega jezika. Pravilneje in bo j pošteno bi se reklo, da je v Beljaku samo 67 oseb, ki so priznale, da ne znajo nemško. Vsak pa kdor zna le par nemških besed, pa magari če bi bil tudi Kitajec ali Turek je bil zapisan rned blažene reihovce. To je torej prva in največja zasluga beljaških odbornikov. Tako vsaj tolmači graška „Tagespost". V podrobne račune se ne bomo spuščali, gotovo je, da je orisano vse z najlepšimi barvami. Samo zadnji stavek prav kratko pove: Mestna občina ima sedaj 8,744.798 K 83 v. dolga.
Velika žepna tatvina. Posestnik Martin Hainzl se je v gostilni Weissove pri Šentlenartu pošteno napil. Ko je šel zvečer iz sobe, da se malo razvedri se mu je pridružil hlapec Jakob Brun-ner in mu prijazno ponudil pomoč in n.j pomagal hoditi. Ko pa se je Hainzl vrnil v sobo, je pogrešil denarnico v kateri je imel 940 K denarja. Sumili >o takoj Brunnerja in čez nekaj dni i res dobili pri njem večjo svoto denarja nakar je hlapec tatvino priznal.
Primorsko.
Iz politične službe. Namestniški fconcipist v Gradišču dr. Al. Strasser imenovan za okr. komisarja, prov. kcncipist Darvin Weingerl istotam pa za def. konc. prakt. v Trstu dr. E. Marenzeller za prov. kon-cipisia, kancelist Ev. Forcessin za okr. tajnika in orožniški stražmojster Mat. G a š p e r i n za kancelista pri okr. glavarstvu v Kopru.
Polom goriške „Banke popo-fare" pred tržaškim sodiščem- Na-daljcvaje sobotno tozadevno poročilo navajamo še sledeče: Predsedniku banke Alfredu Lenassiju in pravnemu etovalcu banke dr. Luziati, ki sta se proti porotni sodbi pritožila so prebrali še enkrat obširno obtožnico. V iažje umevanje cele zadeve navajamo : obtožnice samo sledeče: Obtoženci o igrali proti pravilom banke na borzi, prikrivali to članom, izgube napačno vknjiževali, delali priložnostne menice in s tem napravili 589.802 K 42 vin. škode. Delali so dalje napačne bilance, ki niso prikrile le velike izgube marveč >o izkazovale celo dobiček. Tudi so zamolčali izgubljeni del akcijskega kapitala in rezervnega zaklada obenem pa so spravili občni zbor še do povišanja akcijskega kapitala za 200.000 kron. Sploh so izvršili od 1. 1905 več nedovoljenih denarnih akcij, ki so privedle banko do poloma ter povzročile akdjonarcem in interesentom ogromne izgube. Vodja banke je bil Colle. Tudi ta je bil obsojen svoječasno pred porotnim sodiščem goriškim, toda Colle se ni pritožil. Po prebrani obtožnici sta bila zaslišana obtoženca. Oba krivdo v vseh točkah zanikata in vračata vse na Colleta. Predsednik Unassi in pravni svetovalec dr. Luzzato nista vedela, da Colle igra, da ima ogromne izgube, da stoji banka slabo, da so bilance potvorjene itd. Sploh fa dva kot taka nista vedela ničesar in sta zvedela šele ko je prišlo do Poloma. Vse je zakrivil Colle, ona dva
pa sta Še celo največji žrtvi — ker sta največ zaigrala, — Nato se je pričelo pričevanje.
Odlikov. črnogorskega kralja.
Crnogorski kralj Nikolaj je podelil pol. svetniku O. Podberniku in viš. inšpektorju Jos. Horaczku kornturni križec Danilovega reda; nadzorniku varnostne straže Petru Geržiniču častniški križec Danilovega reda; poveljniku straže na konjih Franu Stuparju Danilov red 5. vrste; pol. poduradniku Franu Gržini in Ant, Pavletiču ter pol. postajnim vodjem Ivanu Roglju, Iv. Prodanu, Iv. Kralju in Jerneju Remcu pa zlate kolajne Danilovega reda.
Ljudsko štetje? Novavas v občini plominski v Istri je Štela 1. 1880. 240 prebivalcev, ki so bili glasom štetja vsi Italijani. L. 1890. je štela ta vas 7 prebivalcev manj kot pred 10 leti, zato so bili vsi ostali prebivalci — Hrvati. L. 1900. pa je izkazalo štetje v Novi vasi 5 Hrvatov — in 219 Romunov. Statistika štetja 1910 zato vas še ni objavljena, toda v očigled že navedenim razočaranjem v prejšnjim bo bržkotne tudi zadnje štetje originelno in morda napravijo letos v tej vasi 230 Nemcev?
Reka in  nova volilna reforma-
Nove ogrske volilne reforme se posebno boje Lahi na Reki. Gre jim namreč za pretež v gospodarstvu, kajti njihovi stolčki se majejo in njihovo brozobzirno gospodarstvo in zatiranje vsega kar ni laško, se bliža koncu. Sicer pa je za to že skrajni čas, kajti laško gospodarstvo brez kontrole se v naših južnih krajih ni obneslo, doneslo pa nam je veliko razočaranj (Pulj.) — Po novem volilnem zakonu se zviša število volilcev od 2149 na 4200. To zvišanje pa bo ugodno pred vsem Hrvatom in Ogrom. Zadnje ljudsko štetje je pe-kazalo, da šteje Reka 49.806 prebivalcev; med temi 24.212 Italijanov, skoro 13.000 Hrvatov in Slovencev in 6493 Ogrov. Po dosedanjem volilnem redu je pripadalo Italijanom 52*2% prebivalcev, Hrvatom 21-87« in Ogrom 21*3%. Tako so imeli Italijani dose-daj 9*1% več kot obe ostali stranki. Po novem volilnem redu pa dobe Italijani samo 44%, Hrvati 26'1 % in Ogri 24*9%, tako da imajo Hrvati in Ogri skupno 7% več kot Italijani. Italijanski krogi se toraj opravičeno boje, kajti koalicija Hrvatov in Ogrov proti dosedanjim brezobzirnim zatiralcem je če se razmere temeljito ne spremene gotova stvar in če se to zgodi, je laškim mogotcem na Reki odzvonilo.
Dva jubileja.
V sedanjih hitro živečih časih pomeni 10 in 20 let društvenega delovanja, če je bilo to delovanje uspešno, že lep uspeh in je upravičeno, da sta dve dijaški društvi, dve »Savi« združili v bratstvu svoja jubileja. Akademično ferijalno društvo »Sava« v Ljubljani in napredno akademično društvo »Sava« na Dunaju sta zbrala že v soboto svoje člane in starešine ter lepo število gostov k prijateljskem sestanku v restavracijskih prostorih Narodnega doma. Izmed starešin, ki so se udeležili tega sestanka, omenimo samo župana dr. Tavčarja, podžupana in deželnega poslanca dr. T r i 11 e r j a, deželnega poslanca dr. Novaka, odvetnika dr. K o k a 1 j a, dežel, poslanca profesorja R e i s n e r j a in zdravnika dr. Hočevarja. Poleg teh se je zbrala še cela vrsta starešin iz vseh krajev slovenske zemlje. V prijetni zabavi, oživljajoč spomine iz dijaških let je potekla ta predslav-nost. V nedeljo dopoldne se je vršilo v mali dvorani Narodnega doma ob dobri udeležbi
slavnostno zborovanje,
ki je je otvoril v imenu O. s. n. n. d. gosp. Josip UrbančiČ s pozdravom navzočih starešin, zastopnikov društev in gostov, imenoma podžupana dr. T r i 11 e r j a, državnega poslanca dr. R a v n i h a r j a, deželnega poslanca profesorja Reisner-j a, viš. ravnat. Kreditne banke dr. P c r t o t a, nakar so bili izvoljeni v slavnostno predsedstvo gg. dr. T r i 1-1 e r, dr. R a v n i h a r in profesor R e i s n e r. Kot prvi se je oglasil k besedi podžupan
dr. Karel Trlller,
pozdravljajoč jubilantinji v napredni Ljubljani ter naznani, da je župan žal zadržan udeležiti se slavnostnega zborovanja. V svojem nagovoru slika važnost organizacije društva, česar se zaveda, kakor kažejo ravno vzgledi obeh jubilantinj, narodno-napredno dijaštvo, ki prestopa prag mladostnih let potov, ki vodijo do narodne Capue in kulturne Canosse. V zmislu tega dela kliče obema društvoma vivant, crescant, floreant.
V imenu ljubljanske ferialne »S:a v e«, ki praznuje svojo 20letnico, je govoril nato gosp. Fran D e k v a 1, klikajoč zgodovinski razvoj društva.
Le par točk hočemo navesti iz njegovega zelo zanimivega referata. Ideja, združiti dijaštvo tudi v počitnicah k skupnemu delovanju se je rodila že okoli leta 1870., leta 1890. pa so se vršili prvi tozadevni poskusi od strani tedanjih dijakov Lavoslava Batiča, Janka Bleiweisa vit. Trste-niškega, Frana Goestla, Dragotina Zakrajščeka in Viktorja Zupanca, razen teh so vstopili pozneje v pripravljalni odbor še dijaki Podpečnik, Re-gally, Vilko Maurer, Vodušek in Vladimir Ravnihar ter je prišlo do končne ustanovitve ferijalne »Save« koncem leta 1892., oziioma začetkom leta 1893. V obliki resolucije sprejeti program »Save« izjavlja, da stoji članstvo »Save« v narodnih in kulturnih vprašanjih na odločno naprednem stališču in da bodi »Vesna« poleg »Slovenskega Naroda« glavno glasilo »Save«. Na občnem zboru v Kranju istega leta je »Sava« na predlog iur. Ravniharja in iur. Vencajza izvolila biskopa Strossmajer-j a , dr. Tavčarja in Josipa G o -rupa za častne člane. Predsedniki »Save« pa so bili v teh prvih letih: Vilko Maurer, Vladimir Ravni-h a r, Josip R e i s n e r in Janko K r s n i k. V letih 1901 in 1902 je zavladala v društvu stagnacija, tedanjemu predsedniku Franu Kanda-r e t u in tajniku Alojziju L a v š u pa se je posrečilo društvo zopet oživiti. V začetku drugega desetletja je društvo gojilo posebno sabljanje, glavna naloga društva pa je ostala vzgojitev dobrih in neupogljivih značajev.
V imenu dunajske »S a v e«, ki praznuje lOletnico, je govoril nato gosp. Srečko L a p a j n e ter podal sliko postanka in razvoja društva. Tudi iz njegovega referata le par točk. Temelj društva se je položil leta 1902 od 25 članov »Slovenije« v kateri je dobila takozvana radikalna struja premoč. Početek društva je bil zelo težaven, zlasti zaradi privlačne sile radikalizma in materijalnih podpor druge struje. Svobodomiselnost je ostala društvu do danes glavna vodilna misel.
Govoril je nato državni poslanec
dr. Vladimir Ravnihar,
naglašajoč potrebo stikov med tako-zvanimi starešinami in naraščajem, in vzbujajoč spomine na začetek ferijalne »Save«, soominjajoč se pri tem prerano umrlega Janka Vencajza. Treba nam je vzgojiti krepkih značajev, da nas najdejo veliki časi, ki prihajajo z ozirom na našo notranjo in na zunanjo politiko, pripravljene. Za vsako veliko delo je treba krepkega naraščaja, to vedo tudi naši nasprotniki, ter si hočejo priboriti tak naraščaj s terorizmom in kupovanjem duš. Koncem svojega govora se dotakne govornik tudi našega učitelj-stva, ki v svoji večini kljub zasledovanju in terorizmu ne kloni tilnika. Nato je govoril deželni poslanec
profesor Josip Reisner,
slikajoč secesijo »Danice« in »Slovenije« in ustanovitev dunajske »Save«. Dunajska »Sava« je nasiteljica onega gesla, ki ga je imela »Slovenija« in to geslo je ostalo v »Savi« ne-omadeževano. Najvažnejši uspehi dijaškega društva se ne vidijo na zunaj, temelje pa na tem, da vzgoji društvo trdne in neizprosne značaje.
V imenu tehn. društva »Tri-*| glav« je podal kratko zgodovino razvoja »Triglava« gosp. Vinko Mari n ter končno pripel v znak pobratimstva predsedniku dunajske »Save« triglavanski trak in sprejel od njega savanski trak.
Svoje čestitke so izrekli jubilantoma še'za društvo »M a han« gosp. L a p a j n e, za »Slavo« gosp. Rudolf M a t k o in za akademično podružnico Ciril-Metodove družbe na Dunaju gosp. Vladislav B e v c.
Brzojavne Čestitke so došle od društva »Kras« na Dunaju, »Balkan« v Trstu, »Narodne čitalnice« v Idriji, »Društva slovenskih veterinarjev na Dunaju, »Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju ter iz Mokronoga od dr. C e š a r k a, iz Splita od dr. L a v š a, s Krškega od J. P e -rovškainFr. Kandareta iz Idrije, od I. T e j k a 1 a. Brzojavno so pozdravili jubilante še iz Celja: V. Rade j, F. Hrašovec, Gradišnik, F. Rade j, T. Radej, dr. Milko H r a š o v e c, J. K a v č i č^ dr. Dragotin V r e č k o, dr. Anton Baš, dr. Sandor Hrašovec, dr. Adal-bert Hočevar, J. Šusteršič, M. Detiček, V. Vošnjak, T. Kacjan, M. Šribar, S. Gradi š n i k, I. K o k a č, J. H u d i n a, iz Trst* ing. Zupančič in dr. J. Raj h, z Dunaja pa veterinarji Dvornik, Samec in Ipavec. Pismeno sta pozdravila jubilantinji gg. A, P e r š u t in Kobal,
Slavnostni ples.
Zvečer dne 5. januarja se je vršil v elegantno dekorirani in s sa-vanskimi grbi okrašeni velik? dvorani Narodnega doma slavnostni ples pod pokroviteljstvom dam starešinstva z gospo
županjo dr. Tavčarjevo
na čelu. O prireditvi, ki je bila v tem oziru nekaj popolnoma novega, da je obsegala samo valčke, ni mogoče govoriti bolj obsežno, ker bi suhoparno opisovanje ne moglo dati prave slike. Omeniti hočemo le, da so ples posetili deželni predsednik ekscelenca baron S c h w a r z, dvorni svetnik Chorinskv, divizijonar ekscelenca Kusmanek, polkovnik 27. pešpolka K. W e b e r, polkovnik artilerijskega polka M a r i a n o -v i c h, mnogo štabnih in drugih častnikov, župan dr. Ivan Tavčar, podžupan in deželni odbornik dr. Karel T r i 11 e r, državni poslanec dr. Ravnihar, deželni poslanci dr. Novak in profesor Reisner, predsednik odvetniške zbornice dr. M a j a r o n, predsednik trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani K n e z, viš. rav. Kreditne banke dr. P e r t o t in ravnatelj Jadranske banke Tosti. Omeniti moramo, da je plesalo prvo četvorko, ki jo je aranžiral starešina gosp R. E s t, okrog 70 parov in da je vzorna »Slovenska Filharmanija« pod taktirko gosp. Hrasdire do jutranjih ur vzdrževala plesaželjno mladino v krogu članov obeh jubilantinj, dunajske in ljubljanske »Save«.
Dnevne vesti.
-h »Slovenčevo« uredništvo in dr. Šusteršič. Na shodu kmečke zveze za ljubljansko okolico je govoril dr. Šusteršič o dualizmu in mu napovedal boj. Njegova izvajanja seveda niso namenjena vrlim možakarjem iz ljubljanske okolice, nego širši politični javnosti in zato je dr. Šusteršič poskrbel, da izvedo za njegov govor nemški listi. »Tagespošta« je priobčila izvleček iz tega govora, a glej, dr. Šusteršič ji je poslal popravek. V tem popravku izjavlja dr. Šusteršič, da sploh ni rabil izraza »diplomatič-na klika« niti izrekel stavka: diplo-matična klika je doživela efektiven poraz in nobena vlada in noben parlament ne bo ustavil dalnjega zma-govanja Jugoslovanov.« — Razumemo popolnoma, da dr. Šusteršič ne mara, da bi se mu pripisovali taki izrazi; sicer ni nič hudega, če se tako izrazi politik, ki hoče ostati politik in nič več, a Šusteršič, ki sicer ni nasprotnik krepkih besedi, mora že imeti vzroke, da mu ti izrazi ne ugajajo. »Tagespošta« pa tudi ni hotela, da bi se jej očitalo podtikanje in zato je povedala, da je svoje poročilo posnela po dunajski korespondenci, ki jo jo zopet dobila iz uredništva »Slovenca«. Tako je torej »Slovenčevo« uredništvo provzročilo poročilo, za katero je poslal dr. Šusteršič popravek. Sedaj je pa vprašanje: ali je »Slovenčevo« uredništvo poslalo dunajski korespondenci namenoma napačno poročilo ali pa je poročalo resnico, dr. Šusteršič pa je resnico popravil, ker mu je neprijetna? Odgovora na to se od nas pač ne more pričakovati, ker se je tisti shod skrivaj vršil. Čudno je, da »Slovenec« sam v svojem poročilu ne omenja tega, kar je »Slovenčevo« uredništvo poslalo dunajski korespondenci. Pa ne, da je »Slovenčevo« uredn. namenoma dr. Šusteršiču podtaknilo izraze, ki mu jih znajo diplomatični krogi zameriti?
+ Predrznost, to je še najlepši izraz za klerikalno gonjo proti onim drž. poslancem, ki so se potegovali za uzakonitev službene pragmatike. Klerikalci, ki so na vse mogoče načine zavlačevali rešitev službene pragmatike, oni, ki so še v zadnjem tre-notku po poslancu Korošcu predlagali, da se naj preko službene pragmatike preide na dnevni red, oni, ki so ves čas kot edina skupina v zbornici kazali očitno sovraštvo drž. uradništvu in uslužbenstvu, si upajo očitati prijateljem uradništva, češ, da ti baje niso izpolnjevali svoje dolžnosti. Pa še norčevali so se iz uradniških aktov. Ko je moralo priti do glasovanja o njih lastnih zavlačevalnih predlogih, so se večinoma odstranili iz zbornice, kar je vzbudilo v zbornici velik posmeh, na drugi strani pa tudi ogorčenost nad tako ciničnim početjem. Res obžalujemo uradnika, ki vzlic vsemu temu še more vztrajati v klerikalnem taboru. Njegova stanovska čast bi mu velevala obrniti hrbet taki stranki. Pa seveda, klerikalizem udušuje čast, ubija značaj, poštenje in kar je plemenitejših Čuvstev. Zato od uradnikov a la Jarc, Vrstovšek in dr, tudi kaj drugega pričakovati ni bilo kakor brezobziren nastop proti uradništvu, ki mu ni tako mehko postlano, kakor tema dvema gospodoma.
4- Neuspehom Jugoslovanske politike v parlamentu sta kriva — dr. Krama? in pa dr. Ravnihar, ki sedi v mladočeškem klubu. Tako z vso resnostjo zatrjuje sobotni »Slovenec*. Seveda, kako naj li drugače zakrije velikansko blamažo, ki jo je doživela obstrukcija siovensko-hrvaškega kluba; kako naj sicer opravičuje praznino košar, ki so jih klerikalni po-
slanci za božič prinesli domov? Otročje razpoloženje Jarčevo je započelo ob-strukcijo. Brez motivacije, brez ^vodilne misli so za hrbtom dr. Šu-steršičevim   in brez njegove vednosti trije člani njegovega kluba bili segli po najostrejšem orožju parlamentarnega boja ter pričeli z ob-strukcijo v proračunskem odseku. Ako se jih je vprašalo, čemu obstruirajo niso vedeli dati odgovora. Enkrat je bil kriv načelnik prorač. odseka Kory-towski, drugokrat je bil — Čuvaj, sedaj italijansko vseučilišče, potem zopet samo želja, da se obrne pozornost na jugoslovanske zadeve. In ko v zadnji seji proračunskega  odseka  posl. Korošec prebral parte o žalostnem koncu »jugoslovanske obstrukcije", je bilo vsem jasno, da je akcija ponesrečila z velikom fiaskom. In kaj je bil učinek? Ne bilo bi še tako  strašno, ako bi ostalo samo pri tem, da je „slovenski klub"   postal najbolj nesimpa-tičnaskupinav celi zbornici ter da nima ^prijateljev v eni   in drugi skupini. Žalostno je le to, da se antipatija zbornice obrača proti Jugoslovanom sploh ter da je diskreditirana jugoslovanska stvar  sama.  In kaj pomeni to v tako revnih, zgodovinsko važnih časih, si lahko vsak izračuna sam. Slovensko - hrvaški klub ni zavozil samo svoje politike, ampak jugoslovansko politiko sploh.  To v dobi, ko bi morala ta  politika bolja nego kedaj jasno pokazati svoj cilj in svojo smotrenost. Slov.-hrvaški klub kot najmočnejša skupina   nosi pred javnostjo odgovornost   za jugoslovansko politiko. Da je bila stvar res zavožena, je pokazal najbolje sam dr. Šusteršič, ki se je raje pustil odstaviti od načelstva kluba, kakor da bi bil odgovoren za tako politiko.   Ako je potem deželni glavar kranjski svojim kmetom v ljubljanski   okolici vzlic temu poveličeval ostri nastop svojega kluba v parlamentu, tedaj   ni to nič drugega, kakor neodkritost klerikalne politike, ki je doma drugačna, na Dunaju pa zopet drugačna. Seveda- ne moremo trditi, da je bila napačna šahova poteza njegovega kluba edini nagib za deželnega glavarja, da je bil odstopil od načeltva. — Nočemo in tudi ne moremo predpisa-vati taktike  svojim  poslancem na Dunaju, rečemo pa, da bi po našem okusu res bila na mestu najskrajnejša opozicija. Opravičevala bi jo nezaslišana krivičnost  naše   vlade napram nam Slovencem, brutalno zatiranje slovenskega življa ter sovražnost naših državnikov napram narodu   hrvaškemu   in Jugoslovanom sploh. Ali ta opozicija bi morala pred vsem biti dosledna, ne smela bi pripuščati nobenih izjem niti glede takozvanih državnih potrebščin. Formulirati bi morala precizno   svoje zahteve, vsaj minimum njih  in potem boriti se za nje brezobzirno, dokle** jih ne dosežemo. Vsa jugoslovanska delegacija — in 37 poslancev ni ni-kaka quantite negligeable — bi morala nastopiti enotno.   Opozicija, ki odneha na prvi migljaj ministrskega predsednika, opozicija, ki se da odkupiti na ta ali oni način, opozicija, ki jo desavouira sam njen načelnik, ni nikaka resna stvar, je otročarija, je le v posmeh drugim strankam in pa vladi sami. Taka opozicija omalovažuje samo sebe,   diskreditira pa tudi stvar, ki za njo baje nastopa. Zato pa, dokler se nastopa tako, kakor je v zadnjem času nastopal slovensko - hrvaški klub, se ne smemo čuditi, ako izven tega kluba stoječih poslancev prav nič ne miče. da bi šli v Jarčevo družbo delat jugoslovansko — politiko. Potem je še vedno bolje, da deluje vsak po svoji previdnosti, kakor je sam prepričan, da more biti uspešno za zadeve njegovih volilcev. In naravno je, da bo tudi ljubljanski poslanec iskal svojo zaslombo tam, kjer mu dosedanja izkustva kažejo, da je ta zaslomba trdna in varna. Še enkrat pa poudarimo, videlo   bi se nam velike važnosti, da nastopaj vsa jugoslovanska delegacija na Dunaju enotno, a potem pa  brezobzirno in. neomahljivo, kajti le v  tem slučaju bo nastop impozanten  in — uspešen.
-p Zmernostno gibanje. Zapo-vednik »svete vojske« gosp. župnik J. K a 1 a n je spisal protialkoholnemu kongresu, ki se je vršil one dni v Ljubljani, dolg epilog, ki ga je v prvi vrsti posvetil slov. naprednjakom. G. Kalan namreč ni zadovoljen s slov. naprednjaki. Očita jim, da se za antialkoholni kongres niso dosti zmenili in da sploh nimajo pravega smisla za antialkoholuo gibanje ter jih prijazno vabi na skupno delo s klerikalci zoper alkoholizem. Naj nam bo dovoljeno, da napravimo k izvajanjem g. Kalana nekaj opomenj. Ob. sebi se razume, da je zmernostno gi-*' banje vsakemu Človeku simpatično in ni v tem ozira nobene debate treba. Zmernostno gibanje je pri nas Slovencih še posebno^važno, ker se pijančevanje in specijelno žganje-pitje strahovito širi in «na provzro-" čiti najstrašnejše posledice. Če pa yCi naprednih krogih ni pravega zanima-^
Stran 1
SLOVENSKI NAROD.
.4 štev.
nja za akcijo, ki jo vodi gosp. župnik Kalan, je to popolnoma naravno. Kdo naj pa kaj da na to akcijo, ko vendar vidi, da jo klerikalna stranka porablja samo za boj zoper napredne trgovce in gostilničarje. Neprestano zmerjajo klerikalci napredne trgovce in gostilničarje, da so zastruplje-valci naroda, sami pa negujejo tako zastrupljevanje, da huje ni mogoče. Podeljevanje koncesij In prodajanje alkohola je danes monopol klerikalne stranke; kdor ni klerikalec že več ne dobi koncesije; največji vinotržec je j ne dobi. Če je naprednjak, pač jo pa dobi zakotni čevljarček, ker je klerikalec. Lahko bi navedli konkretne slučaje. Tudi v katoliških društvih je pijančevanje glavna zabava, čeprav stoje ta društva pod duhovskim vodstvom. In dobiček največje šnopsar-ne na Kranjskem, ki stoji v Ljubljani na Dunajski cesti, se steka v žep znamenitega pristaša in stebra duhovniške stranke. Kmalu bodo imeli klerikalci vse prodajanja alkohola na Kranjskem popolnoma v svojih rokah, očividno je, da so na to koncentrirali vse moči — in zdaj vprašamo g. župnika Kalana, kako more zahtevati, naj se naprednjaki navdušujejo za njegovo akcijo, ko vidijo, da gre ta akcija v bistvu samo zoper napredne trgovce in gostilničarje. Če pojde tako naprej, kakor zdaj, bodo klerikalci kmalu imeli zaželjeni monopol za prodajanja alkohola na Kranjskem. Spričo takih laktov pač ni mogoče smatrati akcije g. Kalana za resno in uvaževanja vredno, ker je v najboljšem slučaju le hvalevredno prizadevanje nekaterih posamič-nikov, med tem ko stranka postopa ravno nasprotno. Sicer je pa notorič-no, da grasira alkoholizem v polnem pomenu besede največ v tistih slojih, ki stoje popolnoma pod vplivom duhovščine in imajo torej duhovniki prav Široko in hvaležno polje za pro-tialkoholno delavnost.
+ Dopolnilna deželnozborska volitev v gorenjskih mescih. Dne 4. t. m. je bil v našem listu natisnjen dopis iz Kamnika, v katerem je bila zabeležena govorica, da je deželno-sodni svetnik v Radovljici g. Fran R e g a 11 y naznanil klerikalni stranki svojo kandidaturo za deželnozbor-ski mandat gorenjskih mest Kamnik-Radovljica in Tržič. Pooblaščeni smo prijaviti, da je ta govorica neosnovana in da deželnosodni svetnik gosp. RegaIIy ni prijav?! nikake kandidature za mandat deželnega poslanca imenovanih mest, da tudi ne sprejme nikake kandidature in v slučaju izvolitve tudi ne mandata.
Obisk »Narodnega doma« v Pulju vojaštvu prepovedan. Poveljstvo vojne mornarice je izdalo dnevno povelje, s katerim se je prepovedal častnikom, podčastnikom in vojakom obisk »Narodnega doma- v Pulju. Kaj je vojaško oblast napotilo k tej prepovedi, r.i znano, eno pa je čisto gotovo, da ta prepoved ni niti z vojaškega, niti z avstrijskega stališča ne pametna, ne koristna in naj bo pravi vzrok za to prepoved takšen ali drugačen. Eni pravijo, da je bil obisk -Narodnega doma': vojakom zabranjen zaradi govora, ki ga je imel eden izmed hrvaških prvakov na Silvestrov večer v Narodnem domu«, drugi pa zatrjujejo, da je prepoved posledica govora, ki ga je izreke! poslanec dr. Laginja v parlamentu o balkanskih dogodkih. Naj bo že vzrok prepovedi ta ali oni, eno nam ta prepoved dokazuje, da je v \ojaških krogih jel zopet pihati oster proti slovanski veter.
— Za vojake na meji so doslej nabrali 17. 169 K 63 vin. V nemških listih čitamo izkaze darov v isti namen s pripombo »samo za nemške vojake-. To je tudi »človekoljubje«! Pri nas pa tega razločka ne delamo, pa smo kljub temu na zgoraj črno zapisani! »Wir Wilde sind doch noch bess're Leute! -
— Oferti za zgradbo novega Št. Peterskega mostu v železobeton-ski konstrukciji so bili danes dopoldne otvorjeni. Oferte so vložili: 1. Inženir H. Aebersold; 2. Janesch & Schnell; 3. Kranjska stavbna družba; 4. inženir dr. Reich; 5. N. Rella & nečak; 6. Zajec & liorn.
Sankcionirani zakoni. Sankcionirani so nastopni zakoni, ki jih je sprejel deželni zbor kranjski dne 22. februarja 1912, da se davčna občina Vrhpolje izloči iz krajne občine Toplice in postane samostojna krajna občina; 25. januarja 1912, da se krajna občina Mošnje razdeli v tri samostojne krajne občine: Leše, Ljubno in Mošnje; 22. februarja 19?2. da se davč. unč. Velesovo izloči iz krajne občine Šenčur in postane samostojna krajna občina; mestu Postojni pa se je dovolilo pobiranje pokopališčnih pristojbin.
Zdravniška vest. Dr. Pavel I n d r a, okrožni zdravnik v Kostanjevici, se je vrnil iz šesttedenskega dopusta zaradi bolezni in zopet pravilno ordinuje.
Mila zima* .V Metliki cveto tro-bentice.
Kinematograf „ideal11. Spored za torek 7., sredo 8. in četrtek 9. t. m. Naravni posnetki: „Reka Cly.de", „Pridobivanje kaviarja", Žur* nal Pathe", »Klavnica za izdelovanje kenserv". Dramatično: „Življenje ali smrt". Drama iz življenja v 2 delih. Komično: „Inter-wiev", „Maks na letovišču" in krasna veseloigra „Dama iz Maksima" v 3. delih.
Žepna tatvina. V soboto popoldne je dosedaj še neznan uzmovič na južnem kolodvoru ukradel iz žepa posestnici Jeri Šteiančičevi denarnico, v kateri je imela 7 K denarja.
Ogenj v dimniku. V soboto okoli 9. zvečer so se vnele v dimniku hiše št. 6 Na Prulah. Nevarnost je bila že tolika, da je moral priti na lice mesta oddelek gasilnega in reševalnega društva, ki je po dveurnem delu odstranil vsako nevarnost.
Nesreča. Včeraj se je čevljarski pomočnik Fran Smertgut iz Šalkove vasi pri Kočevju s čevljarskim nožem v desno stegno tako urezal, da bi mu bila kmalu odtekla kri in so ga morali prepeljati v deželno bolnišnico.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 17 Hrvatov in 4 Slovenci, nazaj je pa prišlo 40 Bolgarov, 50 Makedoncev, 80 Hrvatov in 20 Kočevar-jev.
Izgubljeno in najdeno. Julij Treo je izgubil zlat gumbč — Marija Siv-čeva je izgubila denarnico, v kateri je imela čez 12 K denarja. — Rozali-ja Privškova je izgubila črno torbico s 15 K. — V vozu izvoščka Frana Ocvirka je neka stranka pozabila dežnik. — Neki gospod je izgubil zlat prstan s črnim kamnom, na katerem je bila vrezana konjska glava. — Zasebnica Ivana Batisova je izgubila denarnico, v kateri je imela bankovec za 50 K. — Domobranski prostak Ivan Gradišek je našel srednjo vsoto denarja.
Telefonsko in brzojavna
Mednarodni položaj se je zopet poslabšal! — Francija in Nemčija nadaljujeta oboroževanje! — Avstrija žrtvuje nadaljnth 200 milijonov v voine svrhe:
Dunaj, 7. januarja. Današnja ofi-cijozna poročila označujejo mednarodno situacijo zopet kot stacijonar-no. S tem starim izrazom označujejo oficijozi dejstvo, da se je v mednarodni situaciji pojavilo polno težkoČ, ki lahko povzročijo med posamvJmi silami ostre in težke konflikte.
Resnost položaja označujeta fakta, da Francija nevzdržema nadaljuje z mobilizacijo in da tudi Nemčija neprestano ojačuje svojo armado tako na francoski kakor na ruski meji.
V avstrijskih vladnih krogih na-glašajo, da se vojna pripravljenost avstro - ogrske monarhije še tekom prihodnjih dni izpopolni in da bo ta vojna pripravljenost trajala najmanj še štiri tedne.
Ministrski svet je v to svrho dovolil novih 200 milijonov kron.
Tudi glede mirovnih pogajnj v Londonu ne vladajo baš optimistični nazori. Velesile za sedaj še nimajo namena, intervenirati v prilog miru. Po poročilih iz Londona, so balkanski delegatje pripravljeni, čakati do prihodnjega petka, da si Turčija temeljito premisli. Ako bi pa Turčija do tega časa uporno vztrajala na svojem stališču, potem balkanski delegati zapuste London in se vrnejo v domovino.
Tudi pogajanja med Bolgarsko in Romunijo doslej še niso imela uspiha, kar je deloma pripisovati pač tudi neuspehu mirovnih pogajanj.
Poštni promet.
Dunaj, 7. januarja. Trgovsko ministrstvo je izdalo naredbo, glasgm katere se smejo odslej napisati naslovi na rekomandirane pošiljatve s kopirnim svinčnikom tudi v prometu z Ogrsko in Bosno, na paketih in spremnicah, namenjenih v Bosno ter dotičnega mesta ni treba prej zmočiti. Izvzele so pošiljatve zlata, srebra, bankovcev, vrednostnih papirjev, dragocenosti in sploh paketi z vrednostjo nad 600 K, pri katerih vporaba kopirnega svinčnika ni dovoljena. Istotako ni dovoljena vporaba kopirnega svinčnika pri denarnih pismih in poštnih nakaznicah.
O novih siokronskih bankovcih. Dunaj, 7. januarja. Avstro — ogrska banka objavlja komunike, da so vse vesti, kakor da bi se bili 2 seriji novih stokronskih bankovcev ponesrečili kot neresnične.
Sprememba pri tirolskem namest-ništvu.
Dunaj, 7. januarja. Tirolski namestnik baron Spiegelfeid je odstopil. Na njegovo mesto bo imenovan dosedanji bukovinski dež. predsednik grof Meram
Češko-nemika sprava. ■
Praga« 7. januarja. ,Čas* piše o obnovitvi spravnih pogajanj, da je dispozicija za pogajanja letos* popolnoma drugačna kakor lani. Treba je Šele določiti, o čemer se je treba pogajati): drugi del pogajanj, manjšinske Šole, varstvo manjšin, razdelitev v okrožja^ne more priti sedaj v razgovor. Treba je razmotrivati tudi vprašanje deželnega volilnega reda. Gotovo je, da ne sme tvoriti vprašanje notranjega češkega češkega jezika kompenzacijskega objekta za Čehe marveč samo zadevo, ki se mora rešiti med Čehi in vlado. Brez definiiivne, rešitve jezikovnega vprašanja na Češkem je nemogoče končati spravna pogajanja.
Čudno!
Praga, 7. januarja. Nemški Volksrat na Češkem je sklenil v svoji zadnji seji priporočati vsem nemškim društvom, da naj se vrŠe vse velike veselice in prireditve leta 1913, če le mogoče, v znamenju sveiovno historičnih osvobodilnih bojev. Novi grški poslanik na Dunaju.
Dunaj, 7. januarja. Cesar je sprejel v posebni avdijenci novega grškega poslanika Grvparisa. Grypa-ris je bil popreje poslanik v Carigradu.
Novi nemški državni tajnik.
Berolin, 7. januarja. Kakor se govori, bo naslednik umrlega državnega tajnika Kaderlen - Wachterja nemški poslanik pri Kvirinalu plem. J a g o w.
Ministrska kriza na Partugalskem.
Lizbona, 7. januarja. Ministrski predsednik Duarteleite je dal predvčerajšnjem predsedniku de Arriaga demisijo celega kabineta. Predsednik je poveril vodji evolucijonistov. Al-meidi, sestavo novega kabineta.
V Tripolitaniji.
Carigrad, 7. januarja. Kakor izve »Sabah« so napadli Arabci Italijane, ki so dne 1. januarja poskusili izpad iz Bengazija. Italijani so se morali umakniti ter so izgubili 280 mrtvih in ranjenih. Arabci so imeli baje samo 5 mrtvih in 23 ranjenih.
O ruskem cearjeviču.
London, 7. januarja. Po poročilu iz Petrograda se nahaja carska rodbina na potu iz Odese v San Remi. Pri tej priliki obišče car Nikolaj italijanskega kralja Viktorja Ema-nuela.
Pariz, 7. januarja. Po semkaj do-šlih poročilih je ruski cesarjevič s svojim sprernstvom dospel v Men-ton. \
Boj med vojaki in civilisti.
Majnc, 7. januarja. Včeraj je prišlo med civilisti in artileristi do krvavega boja. Vojaki so rabili orožje. En artilerist je bil ubit, več pa jih je bilo ranjenih.
* *
MED VOJNO IN MIROM. Mirovna pogajanja.
London, 7. januarja. Ob 4. uri 15 minut so se sestali včeraj mirovni delegatje ter je podal takoj začetkom seje Rešid paša v imenu turške delegacije pismeno izjavo, v kateri izjavlja turška delegacija, da je Turčija pokazala v dosedanjem poteku pogajanj veliko popustljivost in je pripravljena, odgovoriti na ultimatum balkanskih držav s sledečimi propozicijami:
1. Turčija pripusti balkanskim državam severno od Odrina nadalj-ne teritorijalne koncesije, pridrži pa Odrin.
2. Turčija resignira na svoje pravice glede Krete pod pogojem, da Balkanska zveza ne zahteva prepustitve drugih Egejskih otokov.
Nato so zapustili turški delegati dvorano ter so imeli delegati Balkanske zveze svoje posebno posvetovanje, v katerem se je izrekel sledeči sklep:
Turške propozicije ne odgovarjajo zahtevam ultimatuma ter so nesposobne, tvoriti podlago za nadalj-na pogajanja, kakor tudi izključujejo vsak sporazum. Delegati Balkanske zveze so sklenili, suspendirati nadalj-na ' posvetovanja mirovne konference.
Ko so se vrnili turški delegati, je prebral predsednik Novakovič odgovor Balkanske zveze, nakar so balkanski delegati suspendirali sejo in zapustili dvorano. Turški delegati so proti temu razburjeno protestirali, ter naglašali, da balkanski delegati niso imeli pravico, po lastni volji suspendirati pogajanj. Balkanski delegati na to niso odgovorili,
Na privatnem sestanku so pozneje balkanski delegati turškim delegatom pojasnili, da suspenzija še ne pomeni deflnitivnega prekinjenja mirovnih pogajanj. Ker pa so turški protipredlogl za enkrat nesprejemljivi, so morali pogajanja konference ustaviti za toliko časa, da si Turčija premisli ln da zadovoljiv odgovor.
Rešid paša je naglašal, da je hotel v včerajšnji seji spraviti na razgovor tudi vprašanje aprovizacije Odrina. Balkanski delegati so mu odgovorili, da to vprašanje ne spada
pred konferenco. Nato so turški delegati razburjeno zapustili posvetovalnico v St. Jamesu.
Tekom seje se je dogodil še naslednji incident: Turška delegata Rešid paša in Nizami paša sta vprašala predsednika Novakoviča, kaj pomeni beseda, da konferenca prekine svoje delovanje, nakar mu je Novakovič odgovoril, da naj turški delegati vzamejo to frazo kakor se glasi. Več jim on ne more povedati.
Neoficijozno izjavljajo delegati Balkanske zveze, da so rabili besedo suspenzacija namesto prekinjenja, ker še vedno upajo, da si bo Turčija premislila in ker niso hotele balkanske države briskirati velesil, ki ne žele nadaljevanja vojne.
Eden izmed balkanskih delegatov je baje izjavil: »Sedaj imajo besedo velesile!«
London, 7. januarja. »Temps« primerjajo suspenzacijo mirovnih pogajanj s pavzo, ki nastane pred zaključenjem trgovinskih pogodb na Balkanu (?) Trenutek je zelo delika-ten in precej nevaren; če tudi pa je položaj riskanten, ima vendar nekaj prednosti. 2e izraz »suspenzacija« kaže, da ne gre za definitivno preki-njenje pogajanj. »Times« pravijo, da obstoja še upanje, doseči s Turčijo kompromis glede Egejskih otokov, treba pa je, da Turčija opusti svoje stališče glede Odrina, ki je popolnoma neumestno in tudi za Turčijo usodno,ker pomeni prekinjenje pogajanj največjo nevarnost za Turčijo v Armeniji in Arabiji ter v drugih pokrajinah Azije.
London, 7. januarja. Prekinjenje mirovne konference se smatra v odličnih političnih krogih za znamenje, da je mirovno pogajanje zaključeno. Rezultat pogajanj je, da je konferenca odgođena na negotov čas. Velesile so poskusile, da pregovore turške delegate k popustljivosti, zakaj skoro za gotovo se lahko trdi, da bo Odrin v kratkem padel. Komandant Odrina je zaprosil, da sme odposlati delegate, ki naj bi se pogajali glede kapitulacije.
London, 7. januarja. Zastopniki velesil skušajo pridobiti mirovne delegate, da se sestanejo zopet v petek k seji in prigovarjajo turškim delegatom glede popustljivosti o predaji Odrina. ,
Pariz, 7. januarja. »Matin« poroča o situaciji, da hoče Turčija nagla-šati, da na noben način ne more odstopiti Odrina. Glede obnovitve sovražnosti piše list, da smatrajo velesile štiri dni za zadostne za svoje posredovanje. Tozadevna pogajanja se že vrše. Zgodilo se bo vse, da Turčija ne vztraja na posesti Odrina in je upati, da ti koraki ne bodo ostali brez uspeha. V podučenih krogih hočejo vedeti, da je sir Edvard Grey sam nasvetoval turškim delegatom, preložiti pogajanja do ponedeljka, da imajo balkanski delegatje čas, posvetovati se o potrebnih korakih. Turški delegatje so sprejeli ta predlog tem raje, ker so mogli upati, da dosežejo vsaj toliko, da se del zahtev balkanskih držav zavrne.
Mirovna pogajanja ne bodo
prekinjena. Beroiin, 7. januarja. V diplomatskih krogih sodijo, da mirovna pogajanja še niso definitivno prekinjena. Velesile bodo še enkrat intervenirale v Carigradu in priporočale porti, naj se vda zahtevam balkanskih zaveznikov.
Pariz, 7. januarja. Po poročilih iz Londona, mirovna konferenca še ni definitivno razbita. Balkanski delegati so še ostali v Londonu in ;:ča-kajo na uspeli posredovalnih korakov, ki jih napravijo velesile pri porti.
Konferenca veleposlanikov.
London, 7. januarja. Včeraj se je zopet sestala konferenca veleposlanikov, ki se je bavila pred vsem z vprašanjem albanskih mej. V političnih krogih se zatrjuje, da je situacija nekoliko boljša in da se je Avstro-Ogrska nekoliko približala ruskim predlogom s tem, da priznava Pri-zren z okolico Srbiji.
Predaja Odrina. Sofija, 7. januarja.   V vojaških krogih se zatrjuje, da se  vrše pred Odrlnom pogajanja zaradi kapitulacije trdnjave.
Sofija, 7. januarja. Na zahtevo poveljnika odrinske trdnjave so se sestali turški in bolgarski delegati v svrho pogajanj zaradi predaje «trd-ij njave. Sodi se, da bo uspeh teh pogajanj predaja Odrina in to tem bolj, ker pravi včerajšnja brzojavka odrinskega poveljnika velikemu vezirju Kiamii paši, da je situacija mesta in trdnjave popolnoma nevzdrž-Ijiva.
Skader. 0 Carigrad, 7. januarja. Porta razglaša oficijozno, da slika poveljnik Skadra Hasan Rizza beg položaj v Skadru kot zelo ugoden. Poveljnik brzojavlja, da so se vršili dne 3., 1^., 17., 18., 23., 24. in 25. decembra napadi ene srbske brigade in črnogorske oblegovalne armade na Skader,
da pa so Turki te napade odbili. Srbi so izgubili baje celo 800 mož.
Solun.
Solun, 7. januarja. Včeraj se je tu na slovesen način otvorila filijalka bolgarske narodne banke v Sofiju Baje hoče v kratkem tudi grška narodna banka v Atenah ustanoviti tu svojo filijalko.
Albanci obkolft črnogorsko
armado (?) Pariz, 7. jenuarja. Iz Carigrada poročajo, da se je Albancem posrečilo obiti črnogorsko oblegovalno armado pred Skadrom. Albanci baje sedaj oblegajo črnogorsko oblegovalno armado in obenem preskrbljujejo z živili turško posadko v Skadru. Krize na Turškem. Carigrad, 7. januarja. Kljub de-mentijem se vzdržujejo vesti o ministrski krizi. Tudi se potrjuje, da stoje odlični člani kabineta v zvezi z mla-doturško stranko. Za slučaj sporazuma bi prevzel Mahmud Sefket paša vojno ministrstvo.
Frankobrod o. M., 7. januarja. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Carigrada, da je 150 častnikov podalo vlogo na velikega vezirja, v kateri zahtevajo, da se odstavi Nazim paša zaradi nezmožnosti. V častniških krogih vre ter zahtevajo častniki za vrhovnega poveljnika Izzet pašo, sedanjega šefa generalnega štaba, ali pa Ybrahim paso. Če se razbijejo londonska pogajanja, je treba z gotovostjo računati z revolucijonarnim gibanjem v armadi.
Pomorska bitka. Carigrad, 7. januarja. V nedeljo ob 8. zjutraj je odplulo turško vojno brodovje, baje tudi že popravljena »Hamidie« proti Kiosu, kjer se je vnela pomorska bitka (?)
Atene, 7. januarja. Kakor poročajo iz Kiosa, se je vršila slavnostna instalacija gršikh oblasti na Kiosu. (Mogoče so smatrali grmenje topov ob tej priliki za pomorsko bitko.) Nova pomorska bitka? Pariz, 7. januarja. Iz Carigrada poročajo, da je včeraj turško brodovje zopet zapustilo Dardanele in odplulo proti otoku Chiosu. Tu se je baje vnela pomorska bitka.
Egejski otoki. London, 7. januarja. Delegati velesil so baje  pripravljeni, podpirati težnje turških delegatov glede Egejskih otokov.
Padel poročevalec. Atene, 7. januarja. Kakor poročajo listi, je padel v zadnji bitki pri Bizaniju angleški vojni poročevalec Newport, ki je poročal angleškim listom tudi v zadnji grško - turški vojni leta 1897.
Romunska. Bukarešta, 7. januarja. Oficijozna „Epoca" izjavlja, da je dolžnost Romunske storiti vse, da more Romunska ščititi Dobrudžo proti eventualnim napadom Bolgarske. Kar zahteva sedaj Romunska od Bolgarske, je samo posledica narodnostnih razmer v Do-brudži. List pa odkrito priznava, da se Romunom na Bolgarskem ne godi prav nikakršna krivica. Treba pa je vzeti Bolgarski možnost, z lahkoto prodreti v Dobrudžo, razdejati most čez Donavo in stati v par urah pred Konstanco, oziroma mesto zavzeti. Problem med Romunsko in Bolgarsko se mora rešiti sedaj in ne šele po sklepu miru med Turčijo in Bolgarsko.
Pariz, 7. januarja. Bolgarska je pripravljena odstopiti Romunski namesto preje zahtevanih 3000 štiri-jaških km samo 200 do 300 km. Med tem ko zahteva Romunska črto od Silistrije na Donavi do Balčika ob Črnem morju, tedaj mejo, ki jo določa kriva črta, hoče Bolgarska potegniti od Donave do motja ravno črto, tako da ostane Silistrija bolgarska. Romunska bi bila eventualno zadovoljna tudi z manjšim delom, če dobi Silistrijo, če pa Bolgarska noče privoliti v tc, grozi resen spor.
Romunska in Bolgarska. . London, 7. januarja. V političnih krogih krožijo glede razmerja med Romunsko in Bolgarsko dve nasprotujoči si vesti. Ena vest pravi, da je sporazum med obema državama že toliko, kakor perfekten in da je Bolgarska pripravljena koncedira-ti korekturo mej in odstopiti teritorij južno od Oltenice, do rta Gilgrada ob Črnem morju. (?) V ta teritorij naj spada tudi Silistrija. Druga vest p3 pravi, da je Romunska stavila Bolgarski ultimatum, ki poteče danes zvečer ob 6.
Rusija in balkanske države.
Dunaj, 7. januarja. V diplomatič-nih krogih se govori, da obstoja med Rusijo, Bolgarsko in Srbsko tajna pogodba že od časa pred začetkom vojne. Rusija se je baje zavezala, da bo z vso silo delala na to, da za časa vojne nobena tretja sila ne bo kršila nevti alitete. Ta pogodba je bila naperjena v prvi vrsti proti Romunski m potem tudi proti Avstro - Ogrski Ta informacija se strinja tudi z izvajanji prof. Miijukova, s katerim je imej naš dunajski urednik mterviv.
4 itev<
SLOVENSKI NAROD
Srtan 5-
Društvena naznanila.
Plesni venček pevskega zbora „Glasbene Matice'1 vrši se, kakor je bilo že objavljeno, v soboto, 11. t. ra. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani „Na-rodnega doma". Za ta, pri občinstvu tako priljubljeni ples so vabila že razposlana. Na razna vprašanja odgovarjamo, da je vsak prijatelj „Glasbene Matice", četudi ni dobil pomotoma vabila, brez istega dobro došel. Vstopnice za nečlane po 2 K so v pred-prodaji v trafiki gdč. Jerice Dolenčeve in tudi na večer plesnega venčka pri blagajni. Člani pevskega zbora in dijaki pa jih dobe po 1 K pri blagajni v soboto od 7. ure naprej. Za ta, pri občinstvu tako priljubljen ples preveč reklame delati, bi bilo odveč — kajti vsakteremu obiskovalcu so plesni venčki pevskega zbora „ Glasbene Matice" gctovo še v najboljšem spominu. Oni pa, ki še niso bili na njih, naj pridejo v soboto in videli bodo, da je tu prava in neprisiljena zabava. Napetosti, ošabnosti in preziranja ne dobiš tu, pač pa prijaznost, priprostost in odkritosrčno občevanje. Za okrepčiio skrbi s svojo prijaznostjo znana ga. Dražilova, za ples pa slavna Slav. filharmonija.
Nižji mestni uslužbenci so priredili v nedeljo 5. jan. svojo I. društveno veselico v veliki dvorani Mestnega dcma. Prireditev, ki je imela dobrodelni namen, namreč v korist podpornega sklada, ki je namenjen za podporo bolnim članom in njih rodbinam, je povsem prav dobro uspela. Takoj po 8. uri se je začela polniti dvorana in kmalo po 9 je zavladalo povscd živahno veselje. Med drugimi so posetili prireditev tudi g. župan dr. Iv. Tavčar, g. podžupan dr. Karel Triller s precejšnjim številom obč. svetnikov, drž. poslanec dr. Ravni h ar, dež. poslanca dr. Novak in prof. R e i s u e r, vodja D i m n i k, dr. Rus šišenski župan g. Seidl številno za-
ništvo uradništva raznih društev in drugi. Sodelovala je godba na lok, ki je dobro in prav pridno igrala. P orano je opremil in preskrbel tudi pijačo, jedila, slaščice in drugo podobno   £. Peter Step ic   iz Šiške,
remu <rre v tem oziru gotovo pri-»nje, bodisi glede opreme, še večje i glede postrežbe s pristnimi vini in jbrimi prigrizki. Ples je otvoril pred-inik g. Bevc z gospo Franche-4ijevo, kateri je poklonil krasen opek. Nato se je napolnilo plesišče nastalo je živahno vrvenje veselih ; ito\ . Dobro so plesali četvorko, be-
> in kolo pod spretnim vodstvom C e meta. Med odmori pa so zado-neli po dvorani zvonki glasovi doma-čih pevcev opernega zbora, ki je zapel mnogo  lepih   domačih   in umetnih
[is ki h pesmi. Neprisiljeno veselje zavladalo povsod in gotovo se je il vsak od veselice zadovoljen : \esel s cklepom, da se udeleži tudi prihodnje veselice tega društva.
Presta organizac»'a okrožnih zdravnikov na Kranjskem. Redni občni zbor bo v soboto, dne 11. pro-
i 1913 ob 4. uri popoldne v ho-Tratnik v Ljubljani, Sv. Petra ta. Spored: 1. Letno poročilo na-va. 2. Volitev pregledovalcev v. 3. Volitev novega načelništva za leto 1913. 4. Določitev letnega pri-
ka za leto 1913. 5. Razni nasveti in predlogi.
„Sokol"  v Logatcu naznanja,
e vrši v nedeljo, dne 12. prosinca t. 1. v gostilni br. Ivan Riharja v Gor.
itcu redni letni občni zbor z obi-lim dnevnim redom. Začetek ob 3. uri popoldne. Prijatelji društva dobrodošli !
„Sokol" v  Postoini ima svoj li občni zbor dne 13. t. m. in pri-r di  običajno maskarado na pustno
nedeljo, dne 2. svečana t. 1.
Frosveta.
Iz gledališke pisarne.  Danes, v
torek, in  dne 9. t. m. v četrtek, od-ade   gledališka  predstava   radi iz-- ^enj za »Naskok na  mlin", ki se rizeri prvič za par abonente v petek, 10. t. m. Jutri, v srede, dijaška ronska  predstava  .Komedija zmeš-\ V soboto premijera Strindber-moderne tragikomedije »Upnik*. Slovensko  gledališče.   Na sv. reh kraljev dan popoldne so igrali ,ro za mladino »Zimska pravljica ali Hratec in sestrica«.  Spisal jo je M. Thiede - Pariz, prijazno pošlo-ini pa Kosp. Cvetko Golar. flvalno ha  omeniti  gospo A. Danilovo, Miro, gdč. Vero Danilovo in g. xka. Tehniška stran uprizoritve je i površna, obisk pa zelo dober in alci, večinoma hvaležna mladi-' —■ Zvečer   so   izborno uspele Mofmannove pripovesti«. V drugem 1 mju je pela Giulieto g. Lowszin-Bila je, zlasti kar se petja tiče, iv dobra.
Književnost.
— „Sava" je naslov novemu listu, ^ ie začel z novim letom izhaiati v
Kranju. .Sava* bo narodnonapreden tednik, namenjen Gorenjski, izhajal bo vsako soboto in znaša naročnina za celo leto 4 K, za pol leta 2 K in za
četrt leta 1 K.
— „Svobodne Misli" štev. 5. in
6. je izšla z bogato vsebino. V kratkem izide „Aškerčeva Čitanka" in sicer kot 7., 8. in 9. številka „Svobodne Misli" za 1. 1912. Čitanko dobe samo tisti naročniki, ki so plačali polno naročnino za 1. 1912. to je 3 K-
— „Preporoda" tretja številka je izšia. Če se uvažuje, da je „Preporod" pokrajinsko glasilo jugoslovanske napredne mladine na Slovenskem, je umljivo, da je skoro ena tretjina njegove vsebine zapadla rdečemu svinčniku.
Razne stvari.
• Upor vojaških kaznjencev. Iz
Pariza poročajo: V vojaškem zaporu v Lyonu se je v soboto uprlo 80 kaznjencev. Razgrajali so, peli anarhistične pesmi itd. Poklicati so morali vojaštvo, ki je zasedlo zapor.
• Ustanove v znesku dveh milijonov kron Iz Frankobroda poročajo: V spomin petdesetletnice tvornice za barve, prej Meister, Lucins in BrUning, so na občnem zboru tega podjetja sklenili, darovati dva milijona mark v dobrodelne svrhe.
- V peči 2gorel. Iz Przemvsla poročajo: Pekarski pomočnik Štefan Rysa pekarije Optulov je zlezel ponoči, da bi se pogrel, v peč ter zaspal. Bil je najbrže pijan. Zjutraj so peč zakurili in šele opoldne so našli sežgano truplo pomočnikovo.
• Vlom v blagajno. Iz Crnovic poročajo: V nedeljo ponoči je dvanajst vlomilcev vlomilo v pisarne tvornice špirita Kalman Fischer & Ko. Vlomili so v blagajnico ter odnesli 62.000 romunskih frankov in 52.124 kron. Štiri nastavljence, ki so na sumu, da so dali vlomilcem potrebna pojasnila, so aretirali.
• Smrtna nesreča hčere ogrskega trg. mnistra. Iz Velikega Va-radina poročajo: Hči trgovinskega ministra Beothvja, ki je bila že par dni s svojo materjo pri sorodnikih na obisku, se je smrtno ponesrečila. Po večerji je šla v pisarno, da napiše tam neko pismo. Na mizi je ležal revolver. Tega je hotela odstraniti. Pri tem je s petelinom zadela ob mizo, da se je revolver izprožil. Kroglja je zadela deklico in se je ta mrtva zgrudila.
• Železniške nesreće. Iz Budimpešte poročajo: Na postaji Budimpešta-Engelsfeld je trčil osebni vlak št. 4107 zaradi goste megle s tovornim vlakom Kurjač tovornega vlaka je bil težko, dva sprevodnika osebnega vlaka pa lahko ranjena. — Iz Kolna poročajo: Pri Rornmondu sta trčila dva tovorna Alaka med vožnjo. Dva uslužbenca sta bila usmrćena. Več vozov je bilo razbitih.
Turinški Technikum ilmer.au,
pod drž. nadzorstvom stoječe višje učilišče za izučbo inženirjev v zvezi s srednjo strokovno šolo za tehnike in delovodje je lani obiskovalo 1180 obiskovalcev, ki se razdele na različne oddelke; elektrotehnika, splošna gradnja strojev, železna vrhutalna in mostovna stavba, graditev strojev za orodje, gradja avtomobilov in centralnin kurjav. V zvezi s tehnikom so tvorniške delavnice izredno poučne za tehnološko izobrazbo dijakov, kjer se pa sprejemajo tudi praktikantje. Te delavnice so se še podaljšale, dogradilo se je pa tudi upravno poslopje. Sprejema se aprila in oktobra.
: Dva ruska špiona robegnila iz ječe. Iz Krakova poročajo: V Ha-liczu so aretirali nekega zelo nevarnega špiona, ki ni hotel povedati svojega imena in ki je nastopal pod imenom Capor. Aretiranca so zaprli. Ponoči se mu je posrečilo odpreti vrata ter pobegniti iz ječe. Šel je nato h celici zaprtega špiona Limanowske in je oprostil tudi tega. Oba sta nato razbila neko okno ter pobegnila. Dozdaj ju nisc mogli zaslediti.
• Eksplozija smodnika v Galiciji. Iz Lvova poročajo: V mestu Nowy Zaryczow je eksplodirala v trgovini trgovca A. Blicka vsled neprevidnosti velika zaloga smodnika. Prodajalna je bila popolnoma demolirana in vsi navzoči, trgovec, njegove obe hčerke in pet kmetov, so bili težko poškodovani. Prenesli so jih v bolnišnico, kjer je ena hčerka že umrla. Stanje treh kmetov je zelo nevarno.
• Šestnajstletni roparski morilec. Iz Asa poročajo: V Plavnu so našli v nedeljo v neki kleti razmesarjeno truplo 15 letnega trgovskega vajenca Kurta Gadeja. Gadeja je njegov
šef poslal na pošto, da dvigne 1650 mark. Policija je po dolgem poizvedovanju aretirala 16 letnega trgovskega vajenca Hermana Petzolda, ki je bil v isti trgovini zaposlen. Ta je po dolgem obotavljanju priznal, da je čakal na Gadeja, ga povabil v stanovanje svojih starišev ter ga tam s sekiro ubil. Truplo je Petzold nesel v klet, kjer jo je skril v nekem zaboju. V kleti so našli tudi ukradeni denar.
Bospodapstvo.
— Francoski bojkot nemškega blaga. Iz Pariza poročajo: Bojkot proti nemškim izdelkom se vedno bolj širi. Pretekli teden so ustanovili ligo, ki ima namen, izpodriniti nemške produkte s francoskih tržišč. V programu lige se naglasa, da morajo imeti francoski produkti posebno znamko, da se jih takoj lahko loči od nemških izdelkov.
Poslano. )
Podpisana se kot prireditelja koncerta, prirejenega dne 3. januarja 1913 v »Mestnem Domu" najprisrčneje zahvaljujeva gdč. Jerici Dolenčevi za ljubeznjivi prevzem prodaje vstopnic v njeni trgovini in pri večerni blagajni, si. pevskemu zboru „Ljubljanski Zvon" in njega trudoljubivemu pevovodji g. Zorku Prelovcu za požrtvovalno in nesebično sodelovanje, »Glasbeni Matici" za brezplačno prepustitev koncertnega klavirja ter mestni občini ljubljanski za brezplačno prepustitev dvorane v »Mestnem Domu".
Janko Ravnik. Josip Rijavec,
* Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko,  kolikor določa rakoa.
Današnji list obsega 6 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne .
Utrujenost izgine
Kolikor pomočkov tudi dandanes za vse hvalisanje, pa vsi ponavadi izginejo tako hitro kakor so prišli. Ne zaupajo jim, kar se ne morejo sklicevati na dolgo vrsto let priznanih uspehov ter iskušenega učinka. Kako drugače
SC0TT0VA
EMULZIJA
že 37 let med zdravniki in la-jiki slavnoznano krepilno in ja-čilno sredstvo.
Od dela prenapetim ljudem, ki vkljub   utrujenosti ne morejo prenehati z delom, je posebno priporočati nekoliko tednov trajajoče uživanje Scottove emulzije. Dobrodejni vpliv preparata na slast do jedi in telesna moč se km?»lu pokažeta, zbudi se svež pogum   in novo  veseje do življenja gresta s tem roko v roki.
Bmorapa oris'na Scottova emulzija
Cenri originalni steklenici 3 K 5o v. Dobiva se po vseh lekarnah. Proti vpoSiljatvi fio v v pismenih znamkah dobite od tvrdke SCOTT&BOWME, d. r. o. r na Dunaju VII. sklicevaje se na naS list enkratno vpoSiljatev poiz-kuSnje od kake lekarne-
Serravallo
vo
s>
teleznato Kina-vino
Higijenićna razstava na Dunaju 1906: Državno odlikovanje In častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je
rekonvalescentom
in malokrvnim
zelo priporočeno od zdravniških avtoritet
u Izborni okus. si
Večkrat odlikovano. a Had 8000 zdravniških spričeval. J. SERRAVALLO, c. in kr. dvorni dobavitelj
TRST-Bark o vi Je. 87
Žitne cene vr Budimpešti.
Dne 7 januarja 1913. Termin.
Pšenica za april 1913 .  za 50 kg 11*87
Pšenica za oktober 1913. za 50 kg 11*90
Rž za april 1913       . . za 50 kg 1082
Rž za oktober 1912 . . .   za 50 kg 974
Oves za april 1913 . .  za 50 kg 1082
Oves za oktober 1912 . .  za 50 kg   9 29
Koruza za mai 1913 za 50 kg   7 66
Koruza za julij 1913 . . za 50 kg 781
fteieorološično noročllo.
Višina nad morjem 306*2 Srednji zračni tlak 730 mm
| januar, j	i Čas opazovanja	Stanje 1 barometra v mm	Tempera-1 tura v €°	Vetrovi	Nebo
5. t»	2. pop. 9. zv.	748- 1 749- 0	2*6 ! 20	sl.vzsvzh. si svzh.	oblačno m
6.	7. zj.	748-0	1-2	brezvetr.	m
m »•	2. pop. 9. zv.	746-5 7456	1*2 —0-5	si. vzjvzh. si. vzhod	m rt
7.	7. zj.	745-1	—1-6	si. jzah.	m
Srednja predvčerajšna temperatura 2-2°, norm. 2 7° in včerajšna 0-6°, norm —2*7°. Padavina v 24 urah 00 mm in 0'0 mm
Zajamčeno pristno polnomastno
mleko
40-50 litrov na dan dobavi po 20 h na dom 81
F
Sladili čai
it
"7/r j I 50® o prihranka in okusen za j-Ali« trk, patina I dosežejo oni, ki namesto kave, čaja, ' kakao, sladne kave, pijejo sladni ćaj, Ako se ga uporablja pii dojenčkih namesto moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarne. — Je za rolovico cenejši. Dr. pl Tmkćczvjev sladni čaj ima ime Sladin in je vedno TVfnf! b0'J priljubljen Povsod lUkg za-JllUl • voj 60 vin. Tudi pri trgovcih. Po pošti oošlje najmanj 5 zavojev lekarnar Trnkoczv v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih 8 otrok zredil s sladnim čajem. Glavne zaloge na Dunaju: lekarne Trn-7/)r*]%itrtf koezv; Schonbrunnerstrassse 4»UI dVje : št 109, Josefstadterstrasse št: 25, Radetzkvplatz št. 4. V Gradcu: Sak-kstrasse št. 4. Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne in slabe. Za resničnost tega naznanila jamči 5 tukaj navedenih vrdkt Trnkdczvjevih, istotako ugodne sodbe zaupanja vrednih oseb.
Brez  posebnega obvestila.
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskrenoljubljeni soprog, predobri oče, stari oče, tast, brat, svak in stric, gospod
Avgust Praprotnik
trgovec, posestniki župan i. t. d.
danes, dne 6. t. m. ob polu 12 uri dopoludne v 68 letu svoje dobe po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal,
Zemski ostanki nepozabnega pokojnika se preneso dne 8. t m. ob 4. uri popoludne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Blag mu spomin!
LOKEV NA KRASU, dne 6. januarja 1913.
Na izrecno željo blagopokojnika se event, venci hvaležno odklanjajo v korist »Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani«.
Žalujoči ostalL
Opitana perutnina!
franko po povzetju: sveže zaklane in snažno oskubijene tolste gosi, race, kokoši, kapuni najfinejše z mlekom opitani ali sveže zadnje volevsko ali telečje meso, košara s 5 kg K 670. Pristno presno maslo iz kravjega mleka za boj ček s 5 kg K 10*60, zabojček s 3 kg K 6*80. — B. Margules, Buczacz.
s slov -nemškim zrelostnim izpitom, z vsestransko izobrazbo in lepimi izpričevali, želi službo vzgojiteljice ali uradnice. 82
Naslov pove upravništvo »SI. Naroda««
želi službe 85
v kaki odvetniški, notarski ali katerikoli   pisarni v mestu  ali  na deželi. Nastop takoj. — Ponudbe pod
JunBH uradnik" poštno ležete, Ljubljana.
Pras: 412/12/1. 84
pri okr. sodišču v Postojni se takoj sprefm®
proti dnevni plači 2 K 70 h. ■
Kavarna
vso noč
Florijanska ulica št 6.
Volika trvrdka se hoče vpeljati na Kranjskem ter išče 55
kaferi je že potoval in je anan po deželi proti lepemu zaslužku.
Reprezentativni gospodje pošljejo ponudbe v nemškemin slovenskem jeziku pod 9,6000" na upravništvo »Slovenskega Naroda« Zavarovalni izvedenci imajo prednost. Na akvizicijo se ne reflektira.
Modna trgovina
P. Magdić v Ljubljani
za damski oddelek ; reflektira se samo na prvovrstno moč. Pismene ponudbe ::     s fotografijo je poslati takoj. ::
z boljšo izobrazbo za damski oddelek.
Razglas.
Dne 10. febr. t. i. oddajala se bo v Adlešičih pri Črnomlju
I liMII I
zidava nove
Vse delo je prora Cunj eno na 31.000 K. Varščine je položiti 4 % proračunje-nega zneska. 80
Stavbni odbor v -/idlešičih,
4. januarja 1913.
Miko Črnlč, načelnik.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najrazi.ovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjkajočimi se 12 vplačili.
■•■ - fziiemno zavarovalna banka v Pragi« ■•■ - ■■■ Reservni tonil B 3M01.432-S0 — liplatane ofttkodalne in kapitalljo K 123,257,693 77 Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovaasko-sarodno upravo.
V«« »ejeeail* dej«
Generalno anjan 1 Lintliani 1 fiiaessi ulid 811.12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
1
Pozob°! Sprejema tudi zavarovanja proti viomski tatvini pod zelo ugod- | nimi pogoji. — Zahtevajte prospekte
1
910^^3
6
590134
^^+B
90289^9180
B. GStzl, Ljubljana
3331
Krasne novosti zimskih oblek In površnikov
IV domačega izdelks.
mm    * " *       XI  <** e _    a Za caročila po meri največja Izbira tu- In Inozemskega blaga.
MeStni   trg   Sta  19- - Stan  trg  Šta  8.     Brez konkurence.        Majniije cene.        Solidna postrežba.
Višje teho.  učilišče za gradbo strojev in g elektrotehniko. Oddelki za inženirje, tehnike in delovodje. Velike tvorničke delavnice za prakt. izvežbanje volonter.ev. Drž. izpitna kom. Inozemci dopcsćenl Prosp. gratis.
Ravnatelj profesor Schmidt.
r
■ w
ice!
Velika izbira raznih krink, kap, klobučkov  in drugih pokrival,
girland, koriandoli, serpentin in drugih stvari dobi se ceno pri tvrdki
52
Iv. Bonač, Ljubljana, Selenburgova ulica.
ki se je igrala prvič 24. t. m. v slovenskem deželnem gledališču in ki je žela tako buren aplavz, da se je morala ponoviti, je ravnokar  izšla v založbi
arcdne knjigarne.
Dobi se jo v vseh knjigarnah tu in na slovanskem jugu.
Cena 8170. i nošiio 10 v ve
tapetniškega Masa =
Ljubljana.
II. L11
mm spalnih ter jedilnih sol
v različnih najnovejših slogih.
Vsakovrstno drugo
pohištvo.
Priznano solidno blago ter najnižje cene.
Zalogu otomanou dinonov, žfmnlc
različne kakovosti;
zajamčeno  trpežni izdelki.
Velika izbira3408
otroških vozičkov
vstati sil ogle dal il
t
1 n
15
sprejme v t'go ino z meš blagom
I
i
V.
Mlad gospod, 25 let star, z večletno trg. prakso, sedaj poslovodja v stalni službi, želi znanja z gospico ne črez 23 let staro, ki ima veselje do trgovine in nekaj premoženja. 24
Cenjene ponudbe s sliko do 20. jan. 1913 na uprav. , Slo v. Naroda" pod naslovom „Srečni dom".
Zadeva je strogo tajna zato anonimnega ne vpošte vam.
galanterijsko
in pletenine
iz konkupzne mase Ludovika Dolenca v Prešernovi ulici pod tvorniškimš cenami.
C. kr. avstrijske Izvleček iz
državne železnice.
z
Veljaven od 1. maja 1912.
■
j
Postaja; Ljubljana juini kolodvor. Odhod.
6a52 zjutraj. Osebni vlal< na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, St. Vid ob Glini, Dunaj.
7-32 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št. Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice
9*09 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Koln, Celovec, Line, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin,) [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.]
11-30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste, Solnograd, Celovec, Dunaj.
1*31 popoldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice.
3*32 popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franz g sfeste, Celovec,
6«35 zvčeer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Line Dunaj
7»44 zvečer* Osebni vlak, na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št. Janž, Rudolfovo.
10-00 po noči. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Line, Prago, Draždane, Berlin.
Prihod«
7"23 zjutraj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber-
lina, Draždan, Prage. Linca, (Londona) Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Ino-mosta, Beljaka), Tržiča, Kranja.
8- 59 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega,
9- 51 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linca, Celovca, Monakovega, Solnograda. inomosta. Beljaka.
11-14 dopoldne. Osebni vlak iz Gorice Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca, Beijaka Tržiča, Kranja.
3*00 popoldne. Osebni iz Straže-1 oplic, Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega.
4-20 popoldne. Osebni vlak oa 1 rsta. Gorice, Trbiža, Jesenic, Linca, Celovca, Solnograda, Franzenfeste. Beljaka. Tržiča, Kranja.
7-00 zvečer. Osebni vlak iz Jesenic z zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Dunaja, Linca, Celovca, Kolna, Monakovega, Solnograda, Inomosia, Fran-zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-Opatija-Reka).
8«15 zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca Beljaka, Tržiča, Kranja.
9-13 po noči. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Št Janža, Trebnjega. Kočevja, Grosupljega.
11-33 po noči. Osebni vlak iz Trsta, Go-rice,Trbiža,Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja
Postaja; Ljubljana c!rž. kolodvor. Odhod na Kamnik:  7-27,  11-50, 3-12,
7-15, (11-00 ob nedeljah in praznikih).
Prihod iz Kamnika: 6-42, 11-00, 2'41, 6-15, (10«30 ob nedeljah in praznikih).
C.kr. državno-železniško ravnate!! stvo v 'Trsta.
Uradniško hranilno društvo v Gradcu
Vabilo na pristop XV. sekciji,
pričenjajoči s 1. januarjem 1913. — Deleži po K 200, za katere se plača K 180 (60 mesečn. obrokov a K 3); posebej še udeležba pri dobičku. Obrestna   mera   za   posojila   vseskozi   6%.   — Predstroškov
5
5
m
Hranilne vloge se obrestujejo dnevno po
od zneskov nad mm | Q od zneskov nad 1000 kron ob 60- -    '     2000 kron ob 90-
dnevni odpovedi: %mw   4   |V  dnevni odpovedi:
Obresti se polletno prištevajo glavnici. NiČ rentnega davka. Vložne knjižice se sprejemajo v shrambo. — Razvidi in položnice brezplačno. Stanje vlog: ii 5,200.00$. Jamstvo zadružnih deležev: K 6,150.000. Reservni fondi in vrednostmi papirji:
S 575.000. — Pojasnila daje:
Josip Kosem v Ljubljani, Krakovski nasip štev. 22,
::    vsak ponedeljek, sredo in petek med 72 3. in lfz4. uro popoldne ::
lifiriSe rokavice
in vsi v to stroko spadajoči predmeti v najfinejši kakovosti.
948      Za obila naročila se priporoča
OTILIJA BRAČKO
Ljubljana, Dunajska cesta II v ffiatbiaoovi Ml
Ji f. Schafler
nadzornik c. kr. državne železnice v Beljaku prosi, da se mu dopošlje 11 škatelj tako izborno učinkujočih 4544
Sahni Jakovih .*. pastilij .*.
(kašelj lajsajočlh, sle z   razkrajaj oči h)
lekarfa PICCOLI v LJubljani,  c.   m kr.
dvornega založnika, papeževega dvornega založnika, Enaškatljica 20 v, 11 škatjjic 2 K. Naročila po povzetju.
r
PREDNAZNANILO.
Usojam se vljudno naznanjati, da sem 31. decembra 1912 izstopil kot tihi družabnik tvrdke P. Magdič v Ljubljani.
Hkrati si dovoljujem slavno občinstvo vljudno obveščati, da otvorim koncem februarja 1913
v Ljubljani, Franca Jožefa cesta 3 (poleg konf. trg. Maček &f Ko.)
modno in šport, trgovino %a gospode in dečke
pod tvrdko J. KETTE.
*~ 90
Moje dolgoletno delovanje v tej stroki in najboljše trgovske zveze le prvovrstnih tu- in inozemskih tvornic jamčijo, da bodem mogel p. n. odjemalcem najbolje in po primerno nizkih cenah postreči.
V prijetni nadi, da mi zaupanje, katero ste mi dosedaj pri gori navedeni tvrdki izkazovali, ohranile tudi v bodoče
beležim z odličnim spoštovanjem
J. KETTE.
V najem se odda prodajaln j šlii
na Mestnem trgu.
Ponudbe pod „Lokal" na upravništvo »Slovenskega Naroda« 4308
Fotografsko oparate
kakor tudi vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalogi
MnnfBMn in drogerija
„Adrija"
oblastveno koncesljonlrana prodaja strupov
2798        v Mobljanl, Selenburgova ulica št. 5.
Temnica na razpolago. Zunanja   naročila   z   obratno pošto Zahtevajte cenike!
st^^^^BmiSiiMsEmm^sms^msmwmmmmmM
B.
775231
39