ČRNE GRADNJE V OBČINI
Problematika črnih gradenj v občini je zelo pereča. Je pa tudi zelo zaplctena in večplastna. Posledice nedovoljenih posegov v okolje pa so običajno zelo dolgotrajne. Predvsem gre za nepopravljivo uničenje harmonije kulturne kra-jine, za uničenje naravnih danosti, kalfovosti in plodne zemlje. Neracionalna in nasilna raba prostora ima za posledico rušenje uravnoteženega razmerja med naravnimi in grajenimi danostmi. S temi posegi pa prihaja tudi do izgubljanja prostorske identitete in tipoloških posebnosti naselij.
Da bi se bolj odločno lotil te pro-blematike in se tudi seznanil z njo, si je izvršni svet na terenu ogledal neka-tere črne gradnje v občini. Ker število črnih gradenj v občini še vedno na-rašča - leta 1990 je bilo registriranih sto na črno zgrajenih objektov, leta 1991 pa kar stošestnajst - so se člani izvršnega sveta dogovorili, da bodo morali v občini urbanisti v dogovoru s kmetijci določiti območja za gradnjo vikendov, saj je med črnimi grad-njami daleč največ vikendov. Lastniki vikendov so običajno sicer prijavili dela na gospodarskih objektih, kot so kašče ali čebelnjaki, vendar so se ti večinoma spremenili v prave vikende.
Da bi se v občini na tem področju naredilo nekaj reda, se je občinski sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dogovoril z mestno upravo inšpekcijskih služb za bolj
tesno sodelovanje in izmenjavo po-datkov. Mestni inšpektorji sproti po-sredujejo občini podatke o črftih grad-njah na njenem območju. Občinski sekretariat za urbanizem in varstvo okolja opredeli lokacije črnih gra-denj, sekretariat za kmetijstvo pa pre-veri možnost prekategorizacije povr-šin. Če republiško ministrstvo za kmetijstvo dovoli prekategorizacijo, občinski sekretariat za urbanizem izda potrebna dovoljenja. Tako po-teka legalizacija črnih gradenj, last-niki pa morajo plačati vse prispevke. Vendar pa so člani občinskega iz-vršnega sveta menili, da ni dovolj ukrepati za nazaj. Občanom bi morali piedvsem ponuditi možnost legalne gradnje, ob tem pa seveda odločno preprečevati vsakršno zidavo novih nelegalnih objektov. Le tako bo mo-goče na tem področju narediti red.
Vendar pa po vsej verjetnosti ne bo mogoče legalizirati vseh na črno po-stavljenih objektov. zato bo kakšnega treba tudi podreti. Člani občinskega izvršnega sveta so se strinjali, da sta-novanjskih hiš ne bodo podiTali, to pa ne velja tudi za črne vikende.
Največ nelegalno postavljenih ob-jektov v občini je zunaj mesta, na območju Volavja, Podmolnika, Tre-beljevega ter drugih hribovitih prede-lov občine Moste-Polje.
Problematika črnih gradenj je več-plastna, saj nelegalno postavljeni ob-jekti z urbanističnega vidika kvarijo podobo kTajine in naselij, prihaja tudi do izgube identitete le-teh. Zato bo verjetno treba preveriti vse interese in pobude v prostoru in zavzeti odgo-vorno stališče v zvezi s spremembami in dopolnitvami dolgoročnega plana. Prav tako pa se bo treba strokovno opredeliti do razmejitve prostora na osnovi objektivne analize dejanskih razmer in potreb.
Še na nekaj ne gre pozabiti. Ko se črne gradnje legalizirajo, se z leti po-javi vprašanje elektrike, vodovoda, asfalta in podobno.
ZDENKO MATOZ