Poštnina plačana v gotovini Cena 1.50 Din ^^^^^^^^^F ^^m ^^^^^^^^J^^^^^^^r ^^^^p ^^^K^K^^F ^^^^^^^^^fc ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^r ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^^m- ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^L Izhaja vsak petek ob 17. // Naročnina znaša mesečno po pošti 5 Din, v Celju z do- stavo na dom po raznašalcih 550 Din, za inozemstvo 10 Din // Uredništvo in uprava: Celje, Strossmayerjeva ul. 1, pritličje,desno// Telefon št. 65 // Račun pri poštnem čekov- nem zavodu v Ljubljani štev. 10.666 // Štev, 23,_________________Celje, petek 4. junija XO37 Leto XIX. Sreska konferenca JNS v Celju Sreska konferenča ]NS bo v Celju v torck 8. junija 1937 ob pol 7. zvečcr v dvorani Celjskega doma. Na konferenci poročata gr- Petar Živkovič predsednik glavnega odbora JNS senator g. Jovo Banjanin podpredsedntk glavnega odbora JNS ter šc drugi senatorji in narodni poslanci. K udeležbi je vabljeno strankino članstvo. Konferenca se bo začela točno ob pol 7. zv., ker mora biti zaradi odhoda vlakov že ob pol 9. zv. zaključena. Osebna vabila se ne razpošiljajo- Skupščina sreske organizacije JNS v Celju V petek 28. maja je imcla organi- zacija JNS za celjski srcz svojo redno skupščino v Celjskem domu ob lepi udeležbi delegatov iz vseh občin sre- za. Predsednik g. dr. Ernest Kalan jc- pozdravil navzočnega podpredsednika banovinskega odbora JNS g. dr. Pirk- majerja ter narodnega poslanca g. Ivana Prekorška. Po predsednikovem poročilu o delu organizacije vpreteklih dveh letih, ki je bilo sprejeto z živa- hnim odobravanjem, je govoril g. dr. Pirkmajer o delu in ciljih Juaosloven- skc nacionalne stranke. Ža svoja stvarna izvajanja je žel vsesplošno prirrjevanje. Za njim je podal poročilo narodni poslanec g. Ivan Prckoršek, katerega izvajanja jc skupščina dele- gatov ponovno prekinjala z burnim odobravanjem. Ob prehodu na izvolitev novega predsedstva in odbora se je dosedanji dolgoletni in zaslužni predsednik g. dr. Ernest Kalan zahvalil za nadaljnjo izvolitev za predsednika z izjavo, da je pripravljen iskreno |tudi se nadalje sodelovati v organizaciji kot clan od- bora. K tej odločitvi ga navaja zavest potrebe delitve dela in odgovornosti, ki mu jo nalagajo kot predsedniku velike mestne organizacije JNS v Ce- lju posli te organizacije, ki so po združitvi občin močno narasli. Skup- ščina je njegovo odločitev vzela na znanje s toplo zahvalo za požrtvovalno delo, ki ga je opravljal kot predsednik dolgo dobo šestih let. Istotako je skupščina soglasno odobrila njegov predlog, da se izvoli za predsednika sreske organizacije JNS poslanec g. Prekoršek. Sledila je volitev predsed- stva in odbora sreske organizacije ter so bili izvoljeni za podpredsednike gg. dr. Ernest Kalan, Rudolf Lorber, žu- pan v Žalcu, ter Jože Čretnik, dolgo- letni župan v St. Juriju ob juž. žel. Sreska skupščina je po svoji ude- ležbi in živahnosti izpričala, da so postojanke jugoslovenske nacionalne misli krepke in da nas vsa prizade- j vanja nasprotnikov ne morejo streti. EDVARD RÖSSNER: 30-letnica braslovškega Sokola Zmagoslavno bodo zaplapolale v nedeljo 6. t. m. državne trobojnice v Braslovčah, v lepi Savinjski dolini. Sokolske vrste se bodo združile, da skupno proslavijo časten jubilej, 30- letnico društvenega obstoja Sokola Braslovče. Kakor večina društev, se je moral tudi braslovški Sokol v ča- su svojega. obstoja boriti z nasprot- niki in premagati številne ovire. V prvih dneh njegovega žrvljenja je bilo mnogo razumevanja med vse- I mi sloji od delavca preko kmeta in in uradnika do duhovnika. V po- znejših letih pa so se zgostili oblaki in pričelo se je nasprotstvo, ki je bilo samo v korist, vztrajnemu delu, tako da letos praznujemo 30-letnico draštvenega obstoja. S pripravami za ustanovitev je pričel na prvem obsežnem sestanku, ki je imel že o- bliko ustanovnega obenega zbora, 23. septembra 1906., a ustanovljen je bil 23. oktobra istega leta kot odsek žal- skega Sokola za člane iz braslovške ' in polzelske občine. V prvih dneh je je bilo delo še neovirano. ker takrat še ni bilo strankarstva in politične zagrizenosti ter je sodelovala tudi domača duhovščina. Na ustanovneni občnem zboru je predlagal prvi od- bor takratni kaplan br. Vogrinc, sedaj župnik pri Sv. Frančišku v zgornji Savinjski dolini. Prvi odbor s starosto br. Antonom Plaskanom, tajnikom br. Rudolfom Salabom in blagajnikom br. Francem Vrankovi- čem se je z vnemo oprijel dela. Od- sek je trajal nekoliko časa, a ko so se nekateri vodilni člani izselili in se pričeli množiti nasprotniki, je j opešal. j V letih 1912., 1913. in 1914., ko se je popolnoma osamosvojil, se je bra- slovški Sokol izredno udejstvoval, tako v telovadbi, kctkor v prosvetnem delu. Uspešno je nastopal z izvežba- ninii člani pri raznih prireditvah. V tem času se je tudi rodila misel o gradnji lastnega donia in se je v to svrho pričel zbirati fond. V letu 1933. se je dolgoletni sen uresnicil in So- kol je otvoril lasten dom. Vojna je ustavila vse sokolsko de- lo. Telovadci so morali na bojišče. Kolikor je vodilnejših članov ostalo doma, jih je orožništvo preganjalo. Zlasti sta se videli nevarni avstrij- skim oblastem sokolski rodbini Jo- &ipa Omladiča iz Pole in taki-atnega trgovea Josipa Cizla na Polzeli. Ve- lik del braslovških Sokolov je bil o- značen kot politično nezanesljiv, za- to so jih v vojni pošiljali na najne- varnejša mesta in tako je postal žr- tev avstrijske zavratnosti Dominik Cizel, sin trgovea Josipa Cizla, ki je bil ob smrti svojega sina istočasno s Filipom Omladičem kot politični preganjenec zaprt v Gradcu. Po prevratu je Sokol že prve dni XVII. Ljubljanski velesejem 40. razstavna prireditev 5.—14. junija 1937. Železniška izkaznica za polovično voznino se dobi pri blagajnah želez- niških postaj za Din 2*—. Velesejem- ske legitimacije se izdajajo pri bla- gajnah na velesejmu. Sejmišče obsega 40.000 m-. Preko 600 razstavljalcev iz 14 držav. Posebne rastave : Lovska, gospodinjska, po- hištvena, avtomobilska, male živali. Modna rcvija z varietejem. Vcliko zabavišče. Koristno — orijetno. zopet oživel. Prvi izredni obeni zbor o organizirali novembra 1918. Malo se je sestalo zborovalcev, saj so mo- rali številni člani darovati svoje živ- ljenje za tujca, nekaj jih je bilo še v ujetništvu, a tudi naš Korotan je ml ¦ še v nevarnosti. Na zboru so jedva mogli sestaviti odbor. Ko sta padla ! na Koroškem junaka Tone Malgaj in | član braslovškega Sokola visokošolec br. Srečko Puncer ter je že grozila zasedba Savinjske doline po Avstrij- cih, se je zbralo v maju 1919. peščica bi^slovških Sokolov in odšla z. dru- gimi branit domovino. Šele po končanih koroških bojih, j ki so zahtevali dvoje predragocenih I življenj br. Puncerja in Malgaja, je začel braslovški Sokol zopet svoje redno delo. Prvi starosta po vojni je bil Josip Cizl. Ko so Polzelani usta- novili s-voj odsek in kmalu nato svo- je društvo, je stopil na Cizlovo me- | sto kot starosta nadučitelj v pokoju br. Karel Maršič. Njemu so sledili kot staroste gostilničar br. Viktor Rössner, živinozdravnik br. Filip Kulterer, sedanji posestnik br. Pepi Omladič, šolski upravitelj br. Lojze Lušin in sedaj spet br. Pepi Omladič. Vaditelji odnosno načelniki so bili v teku 30-letnega di*ustvenega obstoja: br. Joško Hvalenc, Rudolf Salaba, Konrad Salaba, Tone Farčnik, Josip Repič, Leo Ratej, Ivan Perger, Mirko Ludvik, Lojze Lušin, Ivan Korošec, Tone Omladič in sedaj Juro Toplak, ki opravlja obenem funkeijo okrož- nega naeelnika za šoštanjsko okrož- je. Načelnice so bile: s. Olga Maršič, Francka Omladič in sedaj Kati Ma- linger, ki je istočasno okrožna načel- nica, namestnica pa dolga leta s. Emica Pretner. Blagajno je imel po vojni najdalje Pepi Omladič, a sedaj jo vodi s. Nežka Počaj. Društvo ima prav delavno četo v Orli vasi, ki je bila ustanovljena leta 1931. na po- budo šolskega upravit-elja Josipa Jarha. Baš za 25-letnico si je Sokol kupil pod Rakovljami lep prostor za So- kolski dom in letno telovadišče. Z3S"tonj ni ničesiir ! Kdor kupuje pri nas, štcdi denar! .,.-,. u * i ui «u • a u -u Opozarjamo naše cenj. odjemalec, da je prispela velika količina novih letnih cevljcv vseh vrst, lahkih in udobnih. Platneni od 13—29 Din Havajke od 39—79 Din Sandale od 49—79 Din Oglejte si naše izložbe: prepricajte se! *^^^F^^^F*^KF^^^F^^^B^QI^^^^F* Stran 2. »NOVA D O B A « Štev. 23 Mejnik novega dela v braslovskem Sokolu je leto 1933., ko je braslovški Sokol otvoril prvi Sokolski dom v Savinjski dolini. Odkritosrčna za- hvala vsem sokolskim delavcem, ki so se v tako slabih časih lotili dela in ga s popolnim uspehom tudi do- vršili. Predvsem gre Sokolu hvala tudi za to, ker je s to gradnjo zapo- slil vso poletno in jesensko dobo brezposelne domačine in jih s tem vsaj začasno rešil brezdelja. Ob tridesetletnici bo društvo slo- vesno proslavilo svoj jubilej 5. in 6. junija in to s sledečim sporedom: 5. junija ob 20. slavnostni obfni zbor in vpis vseh prisotnih članov v dru- štveno zlato knjigo. 6. junija ob S. sokolska maša zaduš- nica za pokojne brate in sestre v braslovški župni cerkvi. Po maši po- klonitev pokojnim bratom in ses- tram na pokopališču. Deca pa ima po maši zadušnici okrožne telovadne tekme. Ob 14.30 bo povorka po trgu ! in nato javni telovadni nastop. i Zborovanje celjskih hišnih posestnikov Društvo hišnih posestnikov v Ce- Iju je imelo v torek svoj redni letni občni zbor ob pičli udeležbi' član- stva. Predsediiik g. Anton Fazaritic se je po otvoritvi občnega zbora spomnil v preteklem poslovnem letu umrlih članov gg. Brgleza, Zanyja, Rodeta, Oswatitscba in Sucher ja ter ge. Baumgiartnerjeve. V svojem po- ročilu je omenjal, da je društvo v preteklem poslovnem letu marljivo zastopalo koristi članstva, četudi ni v vsem uspelo. Položaj ni bil rožnat. Državni fiskus je pritiskal tudi na hijšno posest, poleg tega pa imajo hisni posestniki kot najemnike v svojih hišali •večinoma slabo plačano uradništvo. Lani je hišne posestnike posebno presenetil finančni zakon, po katerem. se zgradarinske prijave za 1. 1937. niso smele več vlagati in je bila zgradarina odmerjena na po- dlagi prijav iz prejšnjega leta Spre- membe se torej niso mogle več upo- števati in tako so bili hišni posest- niki kljub znižanju najemnin hudo prizadeti. Vse zadevne intervencije društva so bile brez uspeha. Posebno so bili prizadeti komasirani deli mestne občine eeljske, v katerih je bila na novo uvedena gostazcina in kanalščina ter se ti odbitki pri od- meri zgradarine za 1. 1937. niso mogli lipoštevati. Hišni posestniki priča- kujejo, da bo vlada letos spet uve- dla zgradarinske prijave, nakar se j bo morala zgradariua za 1. 1938. itak j znižati. Nelikvidnost denarnih zavo- dov^ pri kateri gradbena delavnost > največ trpi, je tudi slabo vplivala na I hišno posest. V tem pogledu so se razmere v Celju letos obrnile na boljše. Društvo se je trudilo, da bi omililo občinske dajatve, ki aadenejo liišno posest. Uspelo mu je, da se je kanalščina znižala od 5 na 2 odstot- ka. Poskusilo bo doseči tudi ukini- tev ali vsaj znatno znižanje kanal- ščine in gostaščine. V bodoče pa bo društvo vodilo predvsem borbo proti ocenjevanju lastnih stanovanj, ki je previsoko in ni v nikakem razmerju s sedanjimi najemninami, ki itak padajo od leta do leta, Tajnik je poročal, da je imelo dru- štvo lani 319 članov. Opravljalo je razne intervencije in dajalo navodi- ]a v vseh zadevah hišne posesti. Bla- gajniško poročilo izkazuje 14.085 Din dohodkov in 6.049 Din izdötkov, to- rej 8.03G Din prebitka. Proračun za 1. 1937. predvideva 8.300 Din prejem- kov in ravno toliko izdatkov. Člana- rina ostane neizpremenjena. Odbor je prejel razrešnico. Izvoljen je bil večinoma dosedanji odbor s predsed- nikom g. Fazarincem. Po dctljši debati je bila odobreua tpreniemba društvenih pravil, ki jo je predlagal odbor. Valno je zlasti, da bodo v bodoče volitve za dobo j dveh let in ne več sa-mo za eno leto i ter da se društveni delokrog razširi tudi na ves celjski srez. Pri slueajnostili je predsediiik Po- krajinske zveze g. Frelih poročal o delovanju zveze ter razpravijal o položaju hišnih posestnikov in t> vi- sokih jaynih dajatvah. Politični pregled p Jugoslovenski kulturni klub v Beogradu. Pred več meseci je bil v Beogradu osnovan »Srpski kulturni klub«. Kljub zatrjevanju, da ni na- stal kot reakcija na razna saino- hrvatska in samoslovenska pri- zadevanja, je vendarle dal parolo za samosrbsko kulturno izživljanje. Meseca maja pa je prišlo do ustano- vitve »Jugoslovenskega kulturnega kluba« v Beogradu, ki ima resnično kulturno in nacionalno upravičenost v prestolici Jugoslavije. Na ustanov- nem sestanku, ki mu je predsedov-al g. dr. Stefan Sagadin, predsediiik Državnega sveta, se je jasno podčr- talo, da je klub predvsem jugoslo- venski. To, kar je bil v teku zgo- dovine ideal mladine, tako srbske, hrvatske kakor slovenske, je danes smisel našega življenja in v tem po- gledu nas ne more jo nobena razo- čaranja spraviti v dvome. Veliki jugoslovenski ideji, ki nas je zedinila in osvobodila, ostanemo verni! Usta- novitev pozdravljamo, ker nam je nujno potrebno kulturnih delavcev, ki bodo narod duhovno jugosloven- sko vodili in ne bodo zgolj ponižni sluge separatističnih demagogov, ki ne prenesejo veličine jugosloven- stva, ker jim je tisočletno hlapče- vanje zastrupilo kri in mozeg. p Iz časov revolucionarnega ju- naštva. V svoj in spominih na maj- niško deklaracijo, objavljenih ob njenem 20-letnem proslavljanju, pra- vi knezoškof g. dr. Jeglič, da se je proslave v Ljubljani poleg »Zvezde« 1. 1917. udeležil tudi on osebno, ker so mu zatrjevali, da cesar K-arel od priseg odvezuje. »Delavska politika« z due 2. t m. k temu poročilu prav umestno dostavlja sledeče: »Dobro, da je cesar Karel odvezoval od pri- sege, sicer bi danes slavljeni glavni poborniki zedinjenja Jugoslovanov ob času prevrata niti ne bili mogli sodelovati«. p Nemčija se pripravlja. Pomanj- kctnje surovin postaja v Nemčiji vedno občutnejše. Izdana je uredba za omejitev luksuznih in modnih čevljev, ker ji vsled nedostajanja deviz nabavka naravne kože onenio- goča v zadostni meri, nadomestka za to pa še tudi v Nemčiji ni. Xemski minister za gospodarstvo zahteva gradnjo peči in štedilnikov iz zemlje mesto iz železa, ker je v Nemčiji že- lezo potrebno za druge važnejše eil je. Kam vodi tako stanje? Domače vesti Poštne položnice smo priložili da- nasnji številki za vse naročnike, ki prejemajo »Xovo Dobo« po posti Cenj. naročnike, ki so v zaostanku. prosimo, da bi nam do 15. junija za- nesljivo nakazali zaostalo naročnino in tudi naročnino vs zoper znano poslanico i jugoslovenskih škofov 1. 1933. proti J Sokolu. Goreče je branil sokolstvo proti kleveti, da je Sokol brezverska organizacija. Znana je njegova izja- va, ki jo je bil tedaj dal beograjski »Politiki« in ki se je glasila sledeče: »Ni šlo za vero. Zato poslanice proti sokolstvu niseiu podpisal in ona v moji škofiji tudi ni bila v cerkvah j prečitana. clan sem jugoslovenskega i Sokoia, bil sem in ostanem. Ne vidiui { v tem greha, ker je Sokol narodna j organizacija, ki ni nikdar nastopila proti veri. Ako me Sokoli zovejo, da blagoslavljem njihovo delo, ga bom blagoslavljal zaradi Boga«. Vzornemu svečeniku in velikemu Jugoslovenu ohranimo tudi mi nacionalni Sloven- ci fasten spomin in se pridrulujemo našim sokolskim bratom ob Jadranu, ki ž-alujejo za svojim neumrlim bra- tom — katoliskim škofom! d Škof Uccelini — SokolomI »Čas- titi moji bratje Sokoli! Vi ste naj- boljša opoi*a naroda, čuvajte in po- nosno dvigajte ta sveti prapor, ki vam ga je poklonil Vaš jx)kojni kralj. Jugoslavia nad vse! Danes se govori o velikosrbstvu, pa jutri se bo morda govorilo o velikočrnogorstvu. Kaj naj bo nam vse to? Ali nam ni Jugosla- vija največja? Poglejmo zgodovino Xemcev in Italijanov — kaj bi oni danes bili, da se imenujejo po starih pekr-ajinskih in plemenskih imenih!« d Nj. Vis. knez names tnik Pa vie se je vrnil v soboto iz Londona in Pariza v Jugoslavijo. Kino METROPOL Celje „..:¦, 5.( 6.( 7. junija KARNEVAL DEMASKIERUNG Razburljivi doživljaji karnevalske noči v Nizzi. Ljubezen, ljubosumnostj sovraštvo, pohlep in strast se razvnamejo ob povelju: >Maske dol !* — Gustav Fröhlich kot stratosfer- ski letalec, Rose Stradner, Celjan Harry Hardt 8., 9. junija DYIGNI SIDRO Velika epopeja tovarištvu in mornarici Slavni radio-pevec se vpiše na očetovo že- ljo v pomorsko akademijo, čeprav ga živ- ljenje mornarjev ne veseli. Toda že po kratkem službovanju vzljubi morje in posta- ne momar z duSo in telesom. V glavnih vlogah Dick Powell in Ruby Heeler Sobota 5. junija ob 14.30 Nedelja 6. junija ob 10. in 14. matineja Pravica zmaguje d Lerošnji pomladanskl velesejem v Ljubljani od 5. do 14. junija bo obiskovalcem nudil celoten pregled našo domačG proizvodnje, njcncg i na- predka in novih izsledkov našega tvor- nega duha. Svoje izdelke pa bodo raz- stavile tudi inozemske tvrdke, zlasti onih panog, ki sg pri nas še niso udo- mačile, kot n. pr. avtomobilska indu- strija itd. Primemo grupirano v posa- meznih paviljonih bodo razstavili: strojna in kovinska, lesna in tekstilna, papirna in kemična, živilska in usnjar- ska industrija in obrt. Naši napredni mizarski podjetniki bodo poktizali, da morejo ugoditi že najbolj razvajencmu okusu in najbolj praktičnim težnjam glede stanovanjske opreme. Bogato bo zastopana tudi mala obrt. Poleg splo- šnega dela razstave bodo prirejene letos tudi še sledeče specialne razsta- ve: Gospodinjska v zvezi z modno revijo. Lovska, ki bo služila izbiri ma- teriala za svetovno lovsko razstavo v Berlinu. Avtomobilska, ki naj v cilju razvoja motorizacije v naši državi predstavi širši javnosti najnovejše mo- dele svetovnih znamk. Na razstavi »Živalice« pa bodo rejei malih živali: perutnine, kuncev, kanarčkov in dru- gih eksotičnih ptičev pokazali kakih smernic se je treba držati pri reji teh živalic. Enkraten vstop na velesejmske Tudi blondinke, ki težko porjave na solncu, potr- jujejo, da jih solnce pri uporabi TSCHAMBa FII ni opeklo, paö pa so do- bile lepo, gladko rjavo polt. Glavno zastopstvo Drogerija Gregoriö, Ljub- j ljana, PreSernova ul. 5. KANIBAL jc najrajSi pe- čenko razisko- valcev Afrike ; ako mu prija dober tek! Naša najmilojža jed so BONBONI povsod! Bilo kod fy& prostore bo stal 10 Din, skupine bodo imele znižano vstopnino. Velesejmske legitimacije po 25 Din bodo omogo- čale 20 posetov in sicer 10 dnevnih in 10 večernih na veselični prostor, kjer bo poskrbljeno za najraznovrst- nejšo zabavo. Posetniki velesejma imajo 50° o popust na železnici ; pri postajni blagajni povejte, da greste v Ljubljano na velesejem, nakar dobite za 2 Din še posebno rumeno izkaznico, da bo po obisku velesejma veljala vozna karta za brezplačen povratek. Na letalskih linijah 10% popust, na parobrodih »razred za razred«. d Hristo Botev. Te dni je poteklo til let od junaške smrti najveCjega bolgarskega pesnika, revolucionarja in legendarnega bolgarskega narod- liega tribuna Hrista Boteva. Z be^edo in peresom je širil Botev idejo pot re- be borbe z orožjem za osvobojenje ter je v tej borbi za narodno svobodo s puško v roki due 2. junija 187(3. pa- del na višinali Stare Planine. Vsako ¦ leto roma narod na njegov gfob, da se pokloni spoininu velikegra moža. d Senator Ivan Pucelj — 60-letnlk. \" torek 1. t. ni. je na svojem domu v Yelikih Laščali pi^aznoval G0-letni- co svojega življenja znani politik in bivši minister, senator g. Ixun Pucelj. Domača nacionalna in kulturna dru- štva so mu ob tej priliki priredila prisreno počaščenje. Odličnemu pred- stavniku našeg-a javnega življen.ja in neustražnemu borcu za napredek in svobodo naroda izrekamo ob za- služnem jubileju naše iskrene fe- stitke! cl Mesto Zagreb v borbi proti one- snaževanju Save. Zagrebški mestni svet je na svoji zadnji seji sprejel energičen sklep. da se od Trboveljske premogokopne družbe z-ahteva mon- tiranje aparatov za čiščenje vode. ker trpi vse Posavje in mesto Zagreb vsled umazane Save ogromno skočo. (1 Dunajska vremenska napoved /.a soboto 5. t. m.: Pretežno ja^iio, to- plejše. krajevni vetrovi. Celjska posojilnica d. d« v Celju (Narodni dom) Due 31. maja se j\? vršil redni ob- čni zbor tega našega najstarejšega domačega denarnega zavoda, na ka- terem je upravni svet podal siedete zanimivo poročilo: Dobro uspela žetev lanskega leta je pripomogla v obilni meri, da ria- sa valuta ni sledila lxizvrednotenju švicarske, francoske, holandske, ita- lijanske in češke valute, ampak je ostal dinar Čvrst ter je tako razpršil vse pojave bojazni. \" našem ožjem področju je dobra letina hmelja precej poživila trgo- vino, dočim so se žal izjalovile nade glede dobre letine sadja in vina. U- godno znamenje za ozdravljenje splošnega gospodarstva je postopno naraščanje ten živini in lesu. Upaj- mo, du. se bodo ceive živini in lesu še nadalje zboljšale in ostale čvrste. potem bo zopet vzpostavljena renta- bilnost poljedelskih gospodarstev, s čeiner bi se odstnanil temeljni vzrok splošne gospodarke stiske. Tudi lansko leto je bila naša prva skrb, da smo vršili izplačila vložni- kom na knjižice in v tekočem raču- nu v največji meri tako, da smo od početka trajanja denarne krif?e pa dos.lej izplačali že nad dve tretini vseh starih vlog. Zato pa z zadovolj- stvom ugotavljamo, da se veča ocl mesecct do meseca priliv novih vlog, kar je najboljše znamenje, da se za- Štev, 23. »NOVA DOB A « Stran 3. upanje v naš zavod utrjuje. Pri tern pa naglaSamo, da so bili trgovski tekoči rafuni pri našem zavoc\u v vsej dobi krize lastnikom na prosto razpolaganje brez kakršnegakoli o- mejevanja. V vsem poslovanju se kaže moc- iiejSe gibanje in moremo upati tudi v natlaljiije povoljno razvijanje in povecanje poslov. Tudi njarod- nega doma. Na sporedu so mladinske pesmi, ki jih bo pela naša priznana mezzosopranistka ga. Helena Rajho- va, in samospevi, ki jih bo pel mladi mnogo obetajoči baritonist g. Andro Štrukelj. Oba bo spremljala na kla- virju naša odlična pianistka ga. Mir- Sancinova. Pevski zbor bo izvajai vrsto starejših in novejših mešanih, moških in ženskih zborov posvetne in nabožne vsebine. Spominski go- vor pa bo imel skladatelj g. Zorko Prelovec. Tako bo Adamičev lik do- stojno prikazan. Celjani in okoliča- ni, posetite koncert v čiin večjem šte- vilu in pokažite, da znate ceniti kul- turne velikane in prizadevanje kul- turnega društva! c Celjsko sirelsko okrožje je imelo pred kra.tkim svoj letni obeni zbor. Občni zbor je otvoril predsednik g. podpolkovnik Hrasnik, pozdravil vse navzoee in podal predsedniško poro- ciJo. Tajnik g. Gajšek je podrobno poiočal o delovanju strelskega okrož- ja v preteklem poslovnem letu ter med drugim omenil. da je pri di*žav- nem nagradnem streljanju v Beo- gradu v septembru 1936 dobil g. Fvic Blumer iz Celja na tarči »brza palba« drugo nagrado in prejel srebrno dozo za cigarete, dar g. ministra za te- lesno vzgojo naroda. Nadalje se bo letos proslavila 50-letnica obstoja strelskega s-aveza. Tajnik se je tudi zahvalil našemu tisku, ki je z obja- mi podprl stremljenja strelskega o- krožja. Izvoljen je bil večinoma dose- dan ji odbor predsednikom g. podpol- kovnikom Krasnikom. c Gradnja nove poti na Ojstrico. Savinjska podružnica SPD v Celju bo zgradilct letos novo višinsko pot iz iz Logarske doline na Klemenškovo pianino in Škrbino (1791 m) ter pre- ko severovzodnega grebena Ojstrice (2349 m). Ta grebenska pot — katero je trasiral g. Kopinšek — je bila do sedaj le plezalna in bo en«a najlep- ših v naših Alpah sploh. Izognila se bo snežišč ter dala med turo vpo- gled v Robanov kot. katera dolina bo | pozneje enkrat tudi zvez-ana s to no- vo traso. Obenem bo to najkrajša zveza med Logarsko dolino in vrhom Ojstrice. Delo se bo začelo julija tega leta in bo nova višinska pot otvor- jena drugo leto. Pri delu bodo za- posleni dpmačini. c Učiteljsko zborovanje. Sresko uči- teljsko društvo JUU v Celju bo zbo- rovalo v soboto 5. t. m. s prieetkom ob pol 9. dopoldne v mestni narodui soli v Celju. Na dnevnem redu je tudi predavanje književnice gdč. Ruže Lucije Petelinove, učiteljice v Št. Ju- riju ob juž. žel.. »O vzgojnem vplivu umetnosti«. c Koroški borcL Društvo koroških borcev, ki je imelo v Celju doslej sa- mo svojega poverjenika, je v nedeljo 30. maja ustanovilo za mesto in oko- lico društvo. Ustanovnega občnega zbora v Narodnem domu se je ude- leiilo lepo število legionarjev, med njimi tudi mnogo Maistrovih borceA7. Osrednji odbor v Ljubljani so za- stopali tovariši Marušič, Kristan in Deklevct. Po poročilih dosedanjega poverjenika inž. Rudolf a in podpred- sednika Marušiča se je razvila ži- vahna debata, nakar so sledile volit- ve. Soglasno je bil izbran za pred- sednika inž. Rudolf. V odboru so gg. R-ajhman, Jeras, Arnejc, Melihar, Vengust, Kronovšek in Vajsbalier, na- mestniki pa Wagner, Cafuta, Mulej in Hribar. c 40-letnica Mozirske kdce. Planin- in dolince vabimo, da pridejo v nede- ljljo 6. t. m. k planinski slavnosti na Golčko pianino nad ^lozirjem. V nedeljo ob 10. bo pri Mozirski koči pod milim nebom maša, ki ji bo sle- dilo polaganje temelja za novi pla- ninski dom. Popoldne pa bo zabava, petje in godba. V nedeljo zjutraj ob 5. bo vozil izpred celjskega kolodvo- r. t. m. popoldne bo nasa deea ]K>d vod- stvom neuraorne s. Peršičeve urizo- rila na sokolskem odru otroško igro »Snegulčica«, ki obeta ne samo mla- dini, marveč tudi odi^aslim, zlasti staršem veliko razvedrila, PriporoCa- mo mnogobrojen obisk, ker ne bo ni- koraur žal. 1 Kino Laško predvaja v petek in nedeljo film »Vstajenje« po znaneni romanu ruskega pisatelja Leva Tol- stoja. Igralei: Ana Sten, Fredrie | March i. dr. Film je nepozaben. — Tednik. Hrastnik h Hrastnik se modernizira! Z no- vim občinskim proračunom so pred- videne v Hrastniku — mitnice. Pr- ! votno je bilo mišljeno, da bi postavili mitnice občini Trbovlje in Hrastnik- Dol skupno, vendar pa Trboveljci menda niso bili posebno navdušeni za to kulturno pridobitev in tako jih bo morala postaviti naša občina sa- ma. Moralni dobiček od mitnic to seveda velik, nič manjši pa najbrž i tudi ginotni. Postaviti bodo morali najmanj dve postaji in namestiti pri I vsaki najmanj po tri nastavljence (da ; bi si upal kdo ponoči sam stražiti, namreč močno dvomimo!). Seveda pa bodo »švercarji« svoje blago nosili i>o raznih pešpotih in se našim občin- skim očetom smejali v pest! Celjani so vrgli svoje mitnice že davno med staro šaro — morda bi jih naši očetjo od njih odkupili in prenesli v Hrast- nik?! Seveda bi jih moi'ali sveže pre- banrati. črno-rdeče-črno prebarvane bi zelo paradirale! Glasovi iz obcinstva Prošnja na naslov mestne občine. Prebivalci Polul so nam poslali sle- deč dopis: V dneh. ko prične nebo štediti s svojo mokro dobroto in se posušijo ceste, nas za vsakim avto- mobiiom, ki vozi skozi Polule, zavije prah v goste oblake in človek, ki ga doleti taksna »sreča« na poti s Po- lul v Celje ali obratno, komaj utegne otepsti prah s svoje obleke, v toliki meri je na tej poti deležen tega nebo- digatreba daru. Prosimo mestno ob- čino celjsko, da bi posvetila v tern pogledu tudi Polulam večjo pažnjo in rešila someščane preobilnega pra- h\i, ki ni m-estu v cast, kaj šele v ko- rist, z zdravstvenimi zahtevami pa absolut no v nasprotju. Če se že škro- pi cesta od Ursiča na Bregu do Be- laja, bi ne bilo odveč in tudi ne zve- zano s prevelikimi težavami, če bi mestnemu škropilniku podaljšali tu- ro do zadnje vile na Polulah ob ba- novinski cesti proti La^kemu. Sicer pa je bilo škropljenje ceste do Be- lajeve gostilne že doslej vse prepo- redko in je človek na tej poti res moral imeti srečo, da je ujel trenu- tek, ko ga je mokri element, zlit v skromni meri na cesto. rešil cestne- ga pi\ahu in njegovih nadlog. Na Polulali. kraju tern prečudnega ime- na, je zraslt do danes prav lepa na- selbina novih his, stanovalci pa si nikakor ne želimo prahu, ki ga dvi- gajo vedno številnejša motorna vo- zila. Kakor v zasmeh se obraea škro- pilnik pri Belajevi gostilni — v za- četku Polul — a tarn, kjer bi tudi bilo potrebno škropiti cesto, se pa ne škropi. Upamo, da naž upravičeni WRlGLEY Č1STI GUMI ZA ŽVEČENJE JAZ Vam kažem pot k užitku, ki nudi korist zobem, prebavi in z d r a v j u ! U'RIGLEY po vsaki jedil ^ Generalno zastopstvo in tovarniSko skladišče: Albert Ozmo, Zagreb, Vlaška 72a, tel. 52-80. Iščem zastopnikc proti proviziji klic ne bo zaraan in da bo mestna občina posvetila tudi Polulam večjo pažnjo in odpravila vsaj eden nedo- statek naših »lepih« cest. Sport t ŽeleznlČar-prvak LNP. V nedeljo je bilo zaključeno finalno tekmovanje za prvenstvo Ljubljanskega nogomet- nega podsaveza. V Mariboru je SK Železničar porazil enajstorico SK Ärna- terja iz Trbovelj z 11.0 (7:0), v Celju pa je moštvo SK Celja premagalo SK Olimps4:2 (2.1). Prvak LNP je postal Železničar z 12, na drugem mestu je SK Celja s 6, na tretjem Ämater s 4 in na četrtem mestu Olimp z 2 toč- kama. Ali ste že poravnali naročnino Kolekcijo cajgov in cenega blaga za obleke do Din 150 — radi poSljemo krojačem brez- plačno. Zelo lepa kolekcija omogočuje iz- redno lep zaslužek. Interesenti naj blago- volijo poslati svoj naslov upravi Hsta. Uprava občtne Vojnik razpisuje službo pogodbenega tajnika s plačo Din 750-— in nastopom 1. VII. 1937. Prošnje je vložiti na upravo občine do 20. t. m. Iščeta se 2 sobi s pritiklinami za 1. avgust. E. K o s s ä r, Celje, Glavni trg 1. Veliko zalogo usnjenih hlaL tudi po naročilu priporoča I. Fric a vdv., Celje, Glavni trg 16. Meblovana ali prazna soba. se o d d a. Naslov v upravi lista. Prazna soba za pisarno na prometni točki se odda takoj. Naslov v upravi lista. Medolux univerzalni __________lak bodoünosti uporabljiv za vse predmete kakor ličenje koles, avtomobilov, strojev, vrtne in hiSne opreme in za stavbna dela dobite pri tvrdki S. HOLOBAR, irgovina barv, ! CELJE j ___________________________________________________________________________________________________________________________ Prav dobro in aromatično praženo kavo dobite v specerijski trgovini Karl Loitoner Telefon 120 Hralla Petra c. 17 - pri »Zvoncn* Trgovske knjige odjemalne knjižice, predmete za veselice, lampijone, konfeti, serpentine, tombolske karte priporoča: knjlgarna in frgovina s paplrlem Franc LeskovšeK Celje, QIavnl trg 16 Franjo Dolžan - Celje kleparstvo, vodovodne instalacije. strelovodne naprave Za kresijo 4 Telefon 245 Prevzema vta « zgorsj navedene stroke spadajoJa dcla ir popraviia — Cene zmerne — Pojtrtžba točna in solidna Urejuje in za konzorcij >Nove Dobe« odgovarja Rado Pečnik. — Za Zvezno tiskarno v Celju Milan Cetina. — Oba v Celju.