Krajani o prostorskem preoblikovanju
Blltm se rmfmrmndum, nm kmtmrom nmj bl se krajanl odločlll o prostor-mkmm proobllkovmnju mvoflh krmjovnlh mkupnoatl. Polltlčnm tomporm-turm /• to dnl povmod prec«/ vi*oka, aktlvlstl d*lajo, dm b# blll kntfmnl kmr nmjbolj* mmxiumjmnl; nm mamo, dm bodo odšll na voliščm, mmpmk dm mm bodo tudl odločlil mm nmjbol/ mmotrno polMčno odločttmv, xm doll-tmv krmjmvnlh mkupnoatl v mmnjšo, bolj Hmkmlbllnm In humanojšm mnot; kmr naj biprlnmmio m soboj vključitov novlh krmjmnov v krajovno mmmouprmvo, rmzšMtmv krogm IJudl, kl am spioh ukvmrjmjo * smmou-prmvo In polMčnlm dmlom nm toranu, poglobltov m/ecfeabo/nffi od-nomov krmjmnov, povmčmnlm aodmlovmn/a /n/ecf mmn/šlml krmjBvnlml mkupnomtml In orgmnlMmclJmml združmnmgm dmlm nm Imtom območju, pm tudl boijš* modmlovmnja mmd samlmi krmfovniml skupnoatml v so*m~ ščlnl. Hotmll mmo ališmtl tudl mjnmnlo krmjmnov, pm mmo mm napotlll po ullcmh štlrih nmšlh krmjmvnlh skupnomtl: Kolodvora, Polfmn, Stmrm LJubtJan* In Tmbora.
Najprej smo se pogovarjali z Vinkom Begiriem, KS Ko-
lodvor. »V naši krajevni skup-nosti je starostna struktura prebivalcev in aktivistov pre-cej visoka. Če hočemo zainte-resirati sedaj neaktivno mno-žico ljudi za probleme, ki bi se tudi prizadevala za njihovo re-ševanje, potem je potrebno, da se krajevna skupnost raz-deli, ker je le v delitvi dela moč pridobivanja množic za večje delo. Ob tako visoki sta-rostni strukturi se moramo še bolj truditi, da bi zadržali mla-de, zato pa je treba pokazati večjo aktivnost, da bi jih pri-dobili. Treba se bo bolj potru-diti pri reševanju stanovanj-skih vprašanj, pri zaposlova-nju mladih ljudi in podobno. Danes smo v svoji miselnosti še mnogo preokorni. Pri ka-drovskih vprašanjih se vrtimo v krogu. Ponavadi se dogaja, da kljub temu, da iščemo ka-dre vsepovsod, končamo v svojih starostnih krogih. Le če bomo vključili mlade, bo-do ti iskali v svojih krogih svoje sodelavc^ in tako lahko upamo, da se bo starostna struktura aktivistov v krajev-nih skupnostih znižala.
V  delovanju novih krajev-nih  skupnosti  bo  potrebna večja povezava z organizacija-mi združenega dela. Znano je, da dobro delajo le tiste krajev-ne skupnosti, ki so povezane z organizacijami      združenega dela. Pri nas na Kolodvoru pa je ta povezava za zdaj razme-roma šibka, menim pa, da se bo s preobrazbo in delitvijo tudi ta odnos v mnogočem izboljšal.
V  naši krajevni skupnosti imamo mnogo vozačev, saj se
kar 7000 ljudi dnevno vozi na delo sem. Toda kako naj jih zainteresiramo za delo krajev-ne skupnosti? Menim, da jih moramo spoznati s temeljni-mi problemi, ki so njim in nam skupni, začenši od otro-škega varstva za njihove otro-ke, ko jih vozijo s seboj, pa prek prometa in parkirišč, onesnaževanja in podobnega.
Delovni človek bo moral zače-ti dihati tudi s problemi kra-jevne skupnosti, kjer je zapo-slen.
Tovarišica Zmaga Bizjak iz krajevne skupnosti Kolodvor je dejala:
»V začetku sem bila proti preoblikovanju sedanje kra-jevne skupnosti zaradi velike porabe sredstev, ki bi jih za-htevali dve novi krajevni skupnosti. Danes pa se z deli-tvijo strinjam. Pri nas smo po-skušali aktivirati Ijudi preko zborov stanovalcev in reči moram, da se je to obneslo. Ljudje se začno polagoma spoznavati med seboj, na kon-cu zborov smo priredili celo majhne zakuske, ki so tudi pripomogle k temu, potlej pa so se mnogi od njih vključili v delo družbenopolitičnih orga-nizacij in samoupravnih orga-nov v KS. Hišni sveti imajo . pri nas že pravo vlogo in so močna podpora razvoju kra-jevne samouprave. Pri nas si stanovalci v hiši (Pražakova 6) pomagamo med seboj. Me-nim, da bo isto veljalo za manjše krajevne skupnosti, kjer se bodo ljudje veliko bo-lje poznali med seboj in zato tudi bolje sodelovali. Zelo do-bra je tudi povezava med hiš-nimi sveti in krajevno skup-nostjo, menim pa, da se bo še popravila. Težje je z organiza-cijami združenega dela. Stike smo našli le s tistimi, ki so potrebovale našo dvorano.
Povezava tned ljudmi, ki prihajajo sem na delo - in teh je 7000, je najboljša pred-vsem preko šolstva. V naši edini osnovni šoli je samo tretjina naših otrok, drugo pa so vozači. Vrtca pri nas
nimamOf zato pa imamo za svojega VyO Ane Ziherl, pa tudi tam je veliko otrok vo-začev.
Ko smo razpravljali o pro-storskem prepblikovanju KS, so bili na začetku proti pred-vsem ljudje iz starega dela, okoli Trubarjeve. Menili so, da jim bo tako ostalo samo staro prebivalstvo, ki ne bo
sposobno aktivno sodelovati v krajevni samoupravi. No, danes so se pomirili, saj je v delu med Komensko cesto in Trubarjevo predvidena iz-gradnja novega stanovanjske-ga kraja, kjer naj bi bilo 130 stanovanj. Tam naj bi bil tudi nov vrtec, za katerega je med organizacijami združenega dela veliko zanimanje.
Albert Topolšek iz krajev-ne skupnosti Tabor:
»Osnovna izhodišča za preoblikovanje^sedanje kra-jevne   skupnosti  so  povsod
enaka. Mi -smo določene višje oblike sodelovanja krajanov v samoupravi že poskušali uve-ljaviti, vendar niso zaživele. Trudili smo se, da bi pritegnili čim več ljudi glede na njihova zanimanja, želje in interese, vendar ni bilo zadovoljivega uspeha. Dogaja se nam, da so delegacije na robu sklepčno-sti, tako splošne kot tudi kra-jevna konferenca SZDL. Ne vem, kaj vodi ljudi v tako neaktivnost in pomanjkanje vsakršnega interesa za delo v krajevni skupnosti. Mislim pa, če se bo krajevna skup-nost delila, bomo tako animi-rali večji krog ljudi, ki se bodo vključili kar najbolj neposre-dno v samoupravo, da se ne bo več dogajalo, da je udelež-ba na sestanku velika le, ko gre za vprašanja, ki se obča-nov najbolj neposredno tiče-jo, na primer stanovanjskega vprašanja, če pa ne gre za nji-hove žepe, pa jih ni in so poli-tični sestanki razmeroma zelo šibko obiskani.
V zvezi s prostorskim preo-blikovanjem naše krajevne skupnosti naj povem, da so bila na začetku tudi nasproto-vanja, danes pa smo izobliko-vali skupno mišljenje, da je to potrebno in zaželeno, ker bo-mo pritegnili k delu čim več ljudi. Slediti moramo splošne gospodarske in politične ten-dence. Ekonomske zakonito-sti delujejo v smeri učinkovi-tejšega upravljanja določenih zadev, njihovega poenostav-ljanja ter hitrejšega, prodor-nejšega   reševanja.   Tako   je
povsod - od federacije do kra-jevne skupnosti. Ce bi se naši krajani odločili za delitev, me-nim, da bi morale določene službe in opravila ostati skupne za obe novi krajevni skupnosti in morda še kakšno drugo. Skupne bi morale biti finance, skupne službe, knji-govodstvo, LO in DS in še kaj. Nekatere družbenopolitične organizacije naj bi ostale enotne za obe krajevni skup-nosti, ker bi imele v kateri od novih krajevnih skupnosti premalo članov za aktivno-de-lo. Tako bo treba v takih pri-merih članstvo nekaterih or-ganizacij celo okrepiti s člani iz združenega dela, kot bo to najbrž z osnovno organizacijo ZKS na Ledini. Osnovna or-ganizacije ZK mora biti pov-sod močna, ker leži na njenih članih največja odgovornost za politično delo in razvoj sa-moupravljanja. Mislim, da bo nova razdelitev in nastali dve krajevni skupnosti, če se bo-do seveda krajani odločili za to in v to ne dvomim, pripo-mogla tudi k odpravi sektor-ske miselnosti v delu krajev-ne samouprave. To je običaj-no velika napaka v delovanju predvsem večjih krajevnih skupnosti, kjer se neki akti-vist specializira samo za eno področje, drugo pa ga ne zani-ma in je premalo obveščen o ostalih dogajanjih. Tako bo celotno delovanje bolj prila-gojeno človeku in njegovim potrebam.
Franc Hribernik iz krajev-ne skupnosti Tabor:
»Kako bo v novih krajevnih skupnostih, lahko dialektično in logično domnevamo. Preo-brazba je nujno potrebna, ker so mejni predeli preveč odda-ljeni in zato ne sodelujejo do-volj aktivno, preoblikovanje pa jim bo dalo več možnosti. Ko smo imeli kmalu po vojni še ulične odbore OF, so ljudje veliko bolj aktivno delali. Da-nes so se aktivisti preorienti-rali bolj na najbližje soseske okoli sedeža krajevne skup-
nosti in imamo jih zelo malo recimo iz okolice kolodvora ali Zmajskega mosta. Govori-lo se je o skupnosti KS, toda vprašanje je, Ce ne bi to zraslo v nov birokratski aparat med KS in občino.
Bojan Lubej iz krajevne skupnosti Tabor:
»Nam, ki delamo na komu-nali, bodo morebitne nove krajevne skupnosti samo po-magale pri našem delu, saj bo-mo imeli lepši pregled nad de-javnostjo ii* problemi na ko-munalnem področju. Sodelo-vanje občanov in njihove ini-ciative bodo prišle veliko bolj do izraza in bo tudi bolj nepo-sredno, delo bo potekald hi-treje. V novih krajevnih skup-nostih si bomo bolj prizadeva-
li za urejanje zelenic, parkov in parkirnih prostorov. Če-prav imamo le eno osnovno šolo, je mladina obljubila so-delovanje na področju celot-ne sedanje krajevne skupno-sti. Prav zdaj pripravljamo ve-liko akcijo čiščenja.
Sodelovanje krajevne skup-nosti s hišnimi sveti se bo v novih skupnostih nedvomno okrepilo, isto pa upamo tudi za sodelovanje z delovnirhi or-
ganizacijami, ki je za zdaj sla-bo. Tudi delovanje sindikatov ima premajh.no vlogo. Menim, da je treba začeti na novo ži-veti, spoznati, da živimo v no-vem času, da so se stvari v zadnjih desetih letih bistveno spremenile, treba bo zavihati rokave in vključiti več mladih in ponovno delati v kar najšif-ši skupnosti.«
V pogovoru o prostorskem in vsebinskem preoblikova-nju krajevne skupnosti Po-ljane so aktivno sodelovali s pripombami in pojasnili kra-jani: Marija Vodušek, Janez Selan, Franc Roškar, Bogo Kotnik, Miloš Brelih ter Du-šan Kneževič.
Nova krajevna skupnost, ki bi nastala sedaj, torej po tem načrtovanem preoblikovanju, naj bi sedanjo preveliko KS Poljane zmanjšala, in tako bi nastali dve krajevni skupno-sti. Nova, ki se bo formirala, se bo imenovala »Nove Polja-ne«. Kot vemo, obsegajo seda-nje Poljahe precej obsežen prostor, pa tudi število prebi-valcev je visoko. S formira-njem dveh KS se bo povečal stik s krajani, imeli bodo večji vpogled v delovanje družbe-no-političnih organizacij in tudi sami bodo prispevali k urejanju raznih zadev. Seveda bomo skušali kar najbolj vzpostavljati stike z našimi krajani in tako bomo dobivali tudi povratne informacije, kar je zelo pomembno!
Ze urbanisti, ki so načrtova-li novo sosesko »CS 6«, so re-kli, da bodo tam nastale nove Poljane. Od tod torej izvira ime »Nove Poljane«. Ta sose-ska kmalu pričakuje novih 3000 prebivalcev. S tem se bo približno izenačilo število prebivalcev v sedanjih Polja-nah (po preoblikovanju seve-da) s številom tistih v Novih Poljanah.«
»Seveda bo nova KS dobila tudi vse spremljajoče objekte, ki so nujno potrebni za oživi-tev in nadaljnji nemoten ra-zvoj neke urbane sredine. Na infrastrukturi je še poseben poudarek. Tako bodo Nove Poljane dobile svojo vzgojno-varstveno enoto, tam se bo zgradil nov prodajni center Mercator-Konditor (ki ne bo pokrival le potreb krajanov omenjene KS, ampak bo po-memben   za   Ljubljano   nas-
ploh!). Tudi ne bo več proble-mov z avtobusno povezavo, urejena bo cesta, pa še kaj *...«, je povedal eden od sogo-vornikov. »Pod Golovcem naj bi zgradili nova igrišča za športne aktivnosti, pa spreha-jalne steze...«
V novih KS bodo imele vse družbenopolitične organizaci-je svoje delegate, torej naj bi šlo vse po delegatskem siste-mu. Kar se tiče samih društev pa naj omenimo, da bi nekate-ra društva kljub prostorski preobrazbi krajevnih skupno-sti še naprej delovala skupaj, torej se za sedaj ne želijo deli-ti. Tu je seveda treba upošte-vati tudi interese članov, saj je za določene dejavnosti in društva več zanimanja in ima-jo torej tudi več članstva, za druge pa ni toliko interesa, pa tudi članov je v takih manj. Ta pojav je povsem naraven. Kar poglejte - bi mar bilo smisel-no deliti neko dobro utečeno društvo na manjše delce, saj bi s tem razcepili dejavnost na manjše kose in bi se morda zgodilo, da bi v takem prime-ru neko društvo slabše delo-valo, članov bi bilo vse manj in manj, morda bi vsa dejav-nost celo zamrla. Zakaj bi jih skušali deliti na dvoje, če sa-mi želijo še nekaj časa delati kot doslej!
»Vsaka nova krajevna skupnost bo imela svoje orga-ne, predvidene tudi za čim-boljše delovanje družbene sa-mozaščite. Vse te pa bo stro-kovno vodil en sam človek za obe KS. Nasploh težimo za tem, da bi ustvarili čim tesnej-šo povezavo in aktivno sode-lovanje pri vseh zadevah, ki se tičejo naše samozaščite na relaciji KS-krajani. Zelimo in nujno je, da se nasploh vzpo-stavijo čim tesnejši stiki med prebivalci krajevnih skupno-sti(. Vemo, da se v manjših-številčno in tudi prostorsko -
KS ljudje lažje spoznavajo, navežejo kontakte, imajo več-ji stik z ljudmi, ki zastopajo njihove potrebe in interese. V takih pogojih pravzaprav šele pride do izraza tudi človek z morebitnimi težavami tiste vrste, ki zahtevajo širšo po-moč pri razreševanju.«
»Treba je povedati, da so nekatere pereče zadeve vzbu-dile interes večine krajanov. Naj za ilustracijo omenim sa-mo komunalne zadeve: pro-blemov v zvezi s tem je veliko, pa je bil tudi odziv krajanov velik, ko se je govorilo o njih. Skratka, če se rešujejo za vse pomembne zadeve, je interes vedno velik, kar je čisto na-ravno. V manjši KS se bo najbrž tudi interes dalo bolj vzbuditi. Ljudje bodo gotovo lažje reševali svoje zadeve, pa tudi v mnogih društvih bodo lahko bolj »široko« delovali, prav tako v družbenopolitič-nih organizacijah...
Res je bila hišna samoupra-va do sedaj marsikdaj preveč zapostavljena. Seveda naj bi ta dejavnost v prihodnje bolj zaživela. Treba je najti stik z ljudmi, treba jih je vzpodbuja-ti k njihovemu skupnemu de-lu, potrebno je preseči seda-njo večjo ali manjšo pasivnost ljudi«. Žal smo ljudje pone-kod že kar prehudo odtujeni in živimo le zase; glavno je, da nam je dobro, morali pa bi kaj narediti tudi v prid širše skupnosti, za sostanovalce.
»Sicer pa naj še dodam, da je predlog o prostorskem in vsebinskem preoblikovanju prevelikih KS sprva naletel na negodovanje in skepso med krajani, zdaj pa imajo o tem večinoma pozitivno mne-nje.
Pogovarjali smo se tudi z nekaterimi krajahi KS Stara Ljubljana.    Jure    Vehovec,
predsednik OO ZSMS te kra-
jevne skupnosti, sicer pa štu-dent, je nekoliko orisal delo-vanje mladine na sedanjem, še ne preoblikovanem po-dročju KS.
»Clanov je zaenkrat še do-kaj malo. Tu je treba upošte-vati, da je 95 % aktivnih čla-nov naše mladinske organiza-cije doma na levem bregu Ljubljanice. S preobrazbo na-še KS pričakujemo, da se bo vsaj del teh težav nekako re-šil. Prostori so sedaj na Židov-ski stezi 2. Vsako sredo ob 19. se dobimo tam: najprej je krajši sestanek, nato pa mla-dinci lahko igrajo šah, pa tudi za nekatere druge dejavnosti je možnost. Te interesne de-javnosti bomo skušali še raz-širiti: ustanovili naj bi foto in planinsko sekcijo, nabavili karte za tivolski bazen, udele-žujemo se športnih iger mla-dih, itd. Žal nimamo svojega športnega igrišča in se tudi za-radi tega želimo povezati z mladimi iz KS Prule.
»Moram priznati, da smo bi-li sprva zelo proti vsakršnemu preoblikovanju. Imeli smo dokaj burne razprave in hoteli dobiti dodatne informacije od družbenopolitičnih organiza-cij. No, zdaj vidimo pri tem tudi koristi: ker bo KS manj-ša, bomo v njej lažje našli od-ziv tistih, ki bi nam lahko po-magali pri reševanju prej omenjenih problemov. Sku-šali bomo pritegniti vanjo čim
več novih članov in organiza-cijo tudi kadrovsko razširiti.« Z OZD je povezava preko Konference mladih v KS, ki deluje "v okviru Občinske konference. Glede vloge mla-dih v splošnem ljudskem od-poru pa vemo, da prav mladi nosijo precejšen del pri izva-janju določenih nalog. To se je pokazalo pri akciji NNNP. Mladi so kurirji, opravljajo pa tudi še nekatere druge naloge
- od propagandne dejavnosti naprej...
Že doslej je bila aktivnost mladine pri takih in podobnih akcijah - vse akcije Rdečega križa in drugo - precej opaz-na. Seveda pa aktivnost tudi na teh področjih nameravamo še izboljšati, saj bo stik med samimi mladimi veliko te-snejši; člani bodo imeli večje možnosti za aktivno delova-nje na vseh področjih; tudi možnost izbire med interesni-mi dejavnostmi se bo kmalu povečala.«
Svoje mnenje glede pro-storske in vsebinske preobra-zbe te KS je povedal še krajan Anton Šefic.ki je sicer obrt-nik.
»Na področju KS Stara Ljubljana je danes 78 različ-nih OZD in u,stanov. Opaziti je, da niso kazale kdovekako velikega zanimanja za samo družbenopolitično organizira-nost KS, pa tudi interesi so bili različni. Zaradi tako ob-širne KS je bilo oteženo upo-števanje in usklajevanje vse-ga tega, pričakujemo pa, da bo preobrazba KS prinesla napredek v obojestransko za-dovoljstvo tudi na tem po-dročju.
Naši krajani na splošno ugodno sprejemamo predlog o delitvi naše KS, saj se zave-damo, da je bila dosedanja preobširna. Ni bilo pravega stika med prebivalci, opažati
je bilo odtujenost... Ludje naj se bolj povežejo tudi s KS; le tako bo življenje v njej lah-ko polnovredno in bogato za-živelo. Zavedajmo se, da deli-tev KS ni neka čarobria for-mula za reševanje vseh pro-blemov, ki nastajajo v njej. Samo sami z lastno aktivnost-jo lahko urejamo in ustvarjal-no oblikujemo svojo KS.«
Dora Vodopivec <creator>Vito Komac</creator>