'mgm Bi GLAS|L0 DELOVNIH UUDI OZD GIF GRADIS JUBILEJNA ŠTEVILKA 1980 4. OKTOBRA JE BILO SLAVNOSTNO V CANKARJEVEM DOMU V LJUBLJANI Slovesnosti ob 35-letnici naše delovne organizacije so se v Linhartovi dvorani Kulturnega doma Ivan Cankar v Ljubljani udeležili tudi najvišji predstavniki naše republike: Janez Zemljarič, predsednik IS skupščine SR Slovenije, Viktor Avbelj, predsednik predsedstva SR Slovenije, Saša Škulj, glavni direktor GIF Gradis, Ivan Maček-Matija, član sveta federacije, Marjan Rožič, predsednik skupščine mesta Ljubljane, Marjan Moškrič, predsednik skupščine občine Moste-Polje, Jože Bučar, sekretar mestne konference ZKS, Vinko Hafner, predsednik RS ZSS, Željko Humer, predsednik RO SGDS Za nami je 35 let dela. 35 let trdega dela. Za nami je tudi 30 let samoupravljanja, ko smo ravno v Gradisu ustanovili prvi delavski svet v jugoslovanskem gradbeništvu. Zato je bilo slavnostno 4. oktobra letos v Kulturnem domu Ivan Cankar v Ljubljani, saj je ravno na ta dan preteklo 35 let od takrat, ko je takoj po osvoboditvi takratno Ministrstvo za gradnje združilo vso gradbeno operativo in skromno zapuščino mehanizacije in ko je sredi veselih dni svobode vlada LR Slovenije izdala uredbo o ustanovitvi gradbenega podjetja Gradis. To je datum, ki ga Gradisovci slavimo kot rojstni dan našega podjetja, ki predstavlja tudi začetke in prve zametke slovenskega gradbeništva. Pred mlad kolektiv je bila postavljena velika naloga — obnova porušene domovine in kapitalna gradnja. Že bežen pogled na razvoj slovenskega gradbeništva nam dokazuje, da je Gradis povezan z obnovo in gradnjo naše domovine, z giganti naše prve petletke in kapitalnimi gradnjami v vseh 35 letih. Gradis se je z uvajanjem in uporabo sodobne tehnologije, organizacije dela in z doslednim uveljavljanjem delavskega samoupravljanja povzpel med največje gradbene delovne organizacije v Jugoslaviji. Vsak delavec Gradisa je bil ponosen, da je lahko prisostvoval tej slavnosti, saj 35 let Gradisa pomeni tudi 35 let gradbeništva v Sloveniji in Jugoslaviji. Proslave v Kulturnem domu Ivan Cankar se je poleg najvišjih predstavnikov republike udeležilo tudi prek 500 delegatov iz vseh naših tozdov, predstavniki drugih gradbenih organizacij in predstavniki druž-beno-političnih skupnosti. Intonirana je bila Internacionala, takoj zatem pa je besedo prevzel predsednik delavskega sveta Gradisa tov. Jože Ločnikar, ki je vse navzoče pozdravil, potem pa spregovoril o prehojeni 35-letni poti našega kolektiva. Jože Ločnikar, predsednik DS Gradisa Za njim je prevzel besedo slavnostni govornik Štefan Korošec, član predsedstva CK ZKS. Čestital je vsem delavcem Gradisa ob visokem jubileju z željo, da tudi v bodoče nadaljujejo z uspešnim delom ter v svojem govoru med drugim poudaril tudi tole: Današnja proslava pomembnega mejnika v družbenoekonomskem razvoju vaše organizacije združenega dela poteka v času intenzivnih prizadevanj za uresničitev nalog in ciljev politike ekonomske stabilizacije v naši celotni družbi in intenzivnih priprav za oblikovanje planskih dokumentov za novo srednjeročno obdobje. V dosedanjih prizadevanjih na področju stabilizacije smo dosegli prve uspehe na področju razporejanja dohodka, zaposlovanja in izvozne aktivnosti, še vedno pa zaostajamo pri uresničevanju sprejetih nalog na področju produktivnosti dela, racionalnejše uporabe proizvajalnih sredstev ter varčevanja z materialom in energijo. Slavnostni govornik je bil Štefan Korošec, član predsedstva CK ZKS Zaostreni pogoji gospodarjenja še posebej razkrivajo, da v celotnem gospodarstvu zaostajamo v proizvodnem in poslovnem povezovanju na dohodkovnih osnovah med organizacijami združenega dela, ki so reprodukcijsko povezane. Združevanje dela in sredstev je pogoj za uresničevanje planskih ciljev in naša največja notranja neizkoriščena rezerva. Še vedno je velika razlika med besednim izrekanjem in opredelitvijo za politiko ekonomske stabilizacije in dejanskimi prizadevanji in učinki, ki smo jih dosegli pri uresničevanju nalog na področju stabilizacije. Premalo se je še uveljavilo spoznanje, da nudi edino možnost in perspektivo pri reševanju sedanjih zapletenih ekonomskih problemov samoupravna pot, torej krepitev mesta in vloge delovnega človeka in njegovih neodtujljivih dolžnosti in pravic pri odločanju v procesu družbene reprodukcije. In drugo, bolje moramo delati in racionalnejše gospodariti z družbenimi sredstvi. Razvijati moramo ustvarjalno-kriti-čen odnos do negativnih pojavov in procesov, ter ob tem zaostriti in utrjevati odgovornost za uresničevanje sprejetih usmeritev in nalog slehernega delavca, zlasti poslovodnih delavcev in posameznikov. Novi planski dokumenti morajo izhajati iz ciljev ekonomske stabilizacije in vsebovati celovit program ukrepov. Povečati moramo izvoz ter istočasno zmanjšati vrednostni obseg uvoza. Povečanje izvoza je v letošnjem letu naša osnovna naloga na področju ekonomske stabilizacije. Doseči pa moramo tudi dolgoročno in enakopravno vključitev našega gospodarstva v mednarodno delitev dela. Zato moramo prav področjem kot so proizvodna kooperacija, mešana podjetja, skupni nastopi na tretjih tržiščih, gradnja in izvoz kompletnih objektov, posvečati največ pozornosti in skrbi. Ambicioznejši prodor na inozemski trg mora spremljati tudi večje poslovno tveganje, zlasti pa prevzem skupnega rizika vseh udeležencev, ki sodelujejo pri uresničevanju določene naloge. Druga pomembna stabilizacijska naloga pa je usklajevanje vseh oblik porabe z realnimi možnostmi. Zato je počasnejša rast osebnih dohodkov na račun krepitve materialne podlage dela na doseženi stopnji družbene produktivnosti dela neizogibna. Toda upadanje realnih osebnih dohodkov ne sme delavcem jemati volje in odločnosti v boju za stabilizacijo in poslabševati odnos do dela in delovne storilnosti. Nasprotno: v sleherni organizaciji združenega dela moramo okrepiti prizadevanja, da bi z dvigom produktivnosti dela, boljšim izkoriščanjem proizvodnih zmogljivosti, z zmanjšanjem stroškov e drugimi ukrepi povečali dohodek i s tem ustvarili možnost za ra osebnih dohodkov. Naša osnovna usmeritev mora biti tudi v prihodnje, da bo osebni dohodek naras skladno z rastjo produktivnosti. Nadalje je dejal: Gradbeništvo irnj> v slovenskem gospodarsh/u P membno mesto* saj ustvarja okrog 13 % bruto družbenega pro izvoda in zaposluje nad 80.000 delavcev. kar predstavlja okrog 11,5 % vs zaradi svoje zaposlenih in ima dejavnosti bistven pomen za ure- sničevanje politike ekonom5 stabilizacije. V sedanjem srednj ročnem obdobju smo dosegli P memben napredek v industriaiz ciji gradnje in uvajanju sodoD tehnoloških dosežkov tudi na P lagi lastnih dognanj. Pozitivne re zultate pa spremlja zaostajanje kakovostni rasti, zlasti na p' .odročju organiziranosti gradbeništva, ne- uiyai II4-M ai iuoii yi « ustrezne izkoriščenosti delovn 9 časa ter nizke stopnje izkori nosti strojev in opreme. Nam® ' da bi izkoristili prednosti fleksiD" tehnološke povezanosti v gra ništvu med OZD operative, m taže in finalisti, prav takšna nepovezanost pogosto vpliva na P° Čanje stroškov. Slovensko gradbeništvo je izredn^ heterogena dejavnost, glede svoje kadrovske zmogljiv05 J doseženo stopnjo opremljenosv. zaostaja v povezovanju z os ^ panogami industrije, predvsem področju industrijske gradnje, j povzroča zmanjšanje učinkovi nncamQ7nih Inv/octiriiFlkih z posameznih investicijskih na ž„ staja za realnimi Zlasti pa zaostaja « e. nostmi v obsegu izvajanja ' sticijskih del v tujini in ustvarjenj neto deviznega priliva. Neug ^ rezultate pa je dosegla nanS| prav tako pa s« s nri-, kak°vosti del primerja tuc Priznanimi evropskimi firmam Knedejavnosti- Ustvaril?'kezultati 80 sad skupnil deEn nih Prizadevanj celotneg. srednil9^ kolektiva- v sedanjen ka 2 h ?nem obdobju, ki se izte Povečal °V?a or9anizacija Gradi: dek oelotni dohodek in priho vrednn *6C kot dvakrat in nabavne trikrat k , osnovnih sredstev z; ženi rezultat'k0 S'abši pa 80 dose mičnoli?!! ' na Področju ekono tebnološka rentabl|nosti. Dosežene oprem n *a raven 'n tehnične ske °St’ zlasti Pa tudi kadrov |javlianil°9jlV0sti omogočajo uve strategi j kakovosti v razvojn "Sntirrs"^v=1vn To pa delih delovnega io na ue|ovni < 'iajo z h'°-k90spodarii° Nove ka?Zbenimi sredst izraža,? t °,V0St v razvoj Van in 1tudi v povečane operati,,; V JU9oslovans v tuiini ’ Je delež del, mora u’ 'feliko Prema 9 v Pianih za nov ročno obdobje obseg vključitve v investicijska dela v tujini imeti pomembnejše mesto in razvojno obveznost. Uskladitev izvoza in uvoza je dolgoročna naloga, ob tem pa lahko prav gradbeništvo glede na specifičnost svoje dejavnosti dosega pomembne neto devizne učinke. To pa terja čvrstejše poslovno sodelovanje v okviru delovne organizacije in celotne gradbene operative Slovenije. Zato menim, da mora Gradis tem vprašanjem v bodoče posvečati več pozornosti, ker to zahteva lastni razvoj. Gradis bo doseženo stopnjo razvoja upravičil z večjim prispevkom pri uveljavljanju širšega družbenega interesa tudi na račun last- V kulturnem programu so nastopili člani Ribniškega okteta i jE|; Vi A I Sik m Cankarjeva ploščad je bila slovesno okrašena nega podjetniškega interesa zlasti na domačem tržišču s poslovnim in proizvodnim povezovanjem ter razvojem enakopravnih odnosov s kupci in ostalimi subjekti, ki sodelujejo v poslovnem procesu. Po obeh govorih se je proslava Gradisove 35-letnice nadaljevala s kulturnim delom slovesnosti, ki sta ga s svojim nastopom izpolnila Ribniški oktet in prvak Drame Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane dramski igralec Boris Kralj. Z velikim zanimanjem so vsi pričakovali zaključek proslave, ki je bil namenjen filmu Gradisovih 35 let. V 45-minutnem prikazu so se zvrstili vsi pomembnejši objekti, ki smo jih zgradili v zadnjih petih letih, prikazana je bila dejavnost vsakega tozda v domovini in tujini. Na filmu smo videli večino objektov družbenega standarda, od samskih domov do počitniškega doma v Biogradu na moru, ki smo jih zgradili v zadnjih letih. Številni delavci so se videli na filmu, videli pa so tudi objekte, ki so jih gradili, in prav zato je bil film vsem všeč in so se o njem pohvalno izrazili. Po projekciji filma je bila zaigrana pesem Jugoslavija, ki nam je vsem tako pri srcu. V avli Linhartove dvorane smo še malo pokramljali, saj so se srečali stari Gradisovci, spoznavali mlajši, tudi zapeli smo in z lepimi občutki smo se razšli po tozdih, kjer bo na tozdovih proslavah, ki so se zvrstile oktobra in novembra, v Gradisov jubilej vključen prav vsak delavec, vsi delavci in upokojenci Gradisa, ki so vsa ta leta marljivo delali in tako pripomogli, da je Gradis postal to, kar je danes — največja gradbena organizacija združenega dela v Sloveniji in tretja največja v Jugoslaviji. Proslave in slavnostne seje so danes za nami in nastopil je čas trdega in konkretnega dela. Da znamo delati, smo že neštetokrat dokazali. Lojze Cepuš Podpis pogodbe o medsebojnem sodelovanju med Gradisom in Bytostavom iz ČSSR 35 LET GRADISA — 35 LET PRI GRADISU Redki so delavci, ki se lahko pohvalijo, da so več kot trideset let pri enem podjetju, še bolj redki so pa tisti, ki so pri podjetju 35 let in še to od samega začetka. V Gradisu imamo tudi šest takih delavcev, ki so pri podjetju od ustanovitve. To so: Ivan Božič, Franc Kimovec, Majda Ocepek, Jenda štoviček, Ivan Pergar in Aleksander Skerlak. Pokramljali smo z njimi na svečani proslavi 35-letnice Gradisa v Linhartovi dvorani Kulturnega doma Ivan Cankar v Ljubljani. ALEKSANDER ŠKERLAK je najstarejši gradisovec v Mariboru in pravi, »da se je v teh 35 letih nabralo mnogo trajnih, neizbrisnih spominov, kot vzpodbuda za na-daljno aktivnost v življenju.« Pot, ki jo je tovariš Škerlak prehodil skupaj z Gradisom, je kot sam pravi »včasih bila ravna, včasih strma, vendar zmeraj prehodna.« S petletnimi delovnimi izkušnjami v gradbeništvu na mestu delovodje je tovariš Škerlak Aleksander takoj po osvoboditvi 15. maja 1945. leta začel delati v takrat novoustanovljenem podjetju Obnova — Maribor. Tako se je začela obnova porušene domovine. Prva naloga, ki jo je z skupino delavcev imel tovariš Škerlak, je bila odstranitev cestnih zapor, ki jih je zapustil za seboj sovražnik in ureditev začasnega letališča. Od takrat pa do 1947. leta je bil nabavni za les, saj je z svojimi organizacijskimi sposobnostmi vedno preskrbel dovolj lesa. Kot dober delovodja je bil 1947. leta premeščen na gradbišče v Kidričevo. Bil je odgovorni delovodja za vse objekte: nizke gradnje, ceste, kanalizacijo in železniške tire. V Kidričevem je ostal 10 let. »Najlepši čas svojega življenja od 25. leta starosti sem preživel v Gradisu, TOZD GE Maribor,« pripoveduje tovariš Škerlak, »na številnih gradbiščih, poleg Kidričevega so bili to še Bohova, kjer smo gradili vodnjak za mestni vodovod, cesta na Šentilj, Kamnica, Košaki, silosi v Mariboru, Metalna, Srednja Drava I, Dogoše, Kolektor Maribor I, Sladki vrh. Delal sem tudi na avtocesti Ljubljana-Zagreb, na gradbišču v Veliki Loki. Potem sem se vrnil v Maribor na dokončanje vodnjaka v Kamnici in na opekarno v Košake. Od tam sem šel ponovno v Kidričevo in potem na nadvoze avtoceste Arja vas— Hoče. Kot delovodja sem odgovarjal za vse nadvoze od Slivnice do Polskave, skupaj jih je pet. Nekaj let pred upokojitvijo pa sem bil premeščen na Železokrivnico v Maribor. Vodilo pri mojem delu je bila realnost in spoštovanje dela. Bil sem dosleden pri delu in v odnosu do ljudi, s katerimi sem sodeloval. Kljub oviram sem vztrajal, da sem sleherno obljubo do svojih sodelavcev tudi izpolnil. Zato odhajam v pokoj z lepimi spomini in z željo, da bi Gradis tudi v bodoče nadaljeval z uspehi in z poslanstvom, ki ga je imel teh 35 let. Vsem delavcem Gradisa pa želim, da bi se v podjetju čim bolje počutili, vsaj tako dobro, kot sem se počutil jaz.« IVAN PERGAR: »Če samo pomislim na konec pretekle vojne in kako so bila podržavljena vsa gradbena podjetja in združena v eno »Gradbeno industrijsko podjetje Slovenije Gradis« in da je danes okoli 60 gradbenih podjetij v Sloveniji! Ne morem si predstavljati, da je že preteklo 35 let od zaposlitve v podjetju — a res, tako je. Prvo delovno mesto po osvoboditvi je bilo delo skladiščnika — težaka. Nato sem bil preimenovan v administrativnega uslužbenca z opravljanjem kurirskih opravil pri gradbišču Ljubljana. Prekvalifikacije so se kar vrstile. Prestavljen sem bil na Centralo podjetja za pomožnega gradbenega risarja v tehnični službi — priprava dela. Risal sem in sestavljal gradbene elaborate do leta 1952. Nato sem bil prekvalificiran v gradbenega risarja. Risal sem najrazličnejše načrte za potrebe priprave dela. Hodil sem na katastre raznih občin prerisovat mapne situacije; v Ljubljano, Kranj, Kamnik, Maribor itd. Na zemljiške knjige pa sem hodil izpisovat podatke o lastništvih parcel za potrebe podjetja. Dostikrat sem dobil nalogo, da sem šel snemat obstoječe objekte za sanacijo oz. obnovo v Ljubljani ali Mariboru, Škofji Loki in podobno. S februarjem 1964 sem bil prestavljen v analitsko-razvojno službo, ki se je ob reorganizaciji preimenovala v analitsko-plansko službo. Vodil sem evidenco stanja zaposlenih po enotah za podjetje v različnih oblikah in za različne potrebe. Poleg pa sem risal najrazličnejše planske tabele in tabele za različne analize podjetja. Skoraj 25 let sem risal najrazličnejše organizacijske sheme gradbišč, obratov, podjetja in podobno. Dosti popoldnevov sem presedel za pisalno mizo in risal za planske potrebe delovne skupnosti skupnih služb, potrebe TOZD in delovne organizacije. Včasih je bilo potrebno delati celo noč, ker je bilo zahtevano, da mora biti drugo jutro narejeno. Posebno pa sem bil zadovoljen, če sem lahko šel na ogled gradbišč oz. delovišč HE, cest ali drugih objektov. Najbolj zgoščeno delo je bilo prvih 5 let po vojni. Dopoldne redni delovni čas, popoldne udarniško delo v krogu podjetja na ekonomijah: Groblje, Volčji potok, Željne itd. Zadnje leto udarniškega dela sem se pri žaganju drv na cirkularKo užagal v levo roko. Zato sem 10 % invalid. . , V času službovanja sem P^®l priznanja z darili za leta zaposn v podjetju. Prejel sem tudi meda) Osnovna organizacija sindikata mj je večkrat izplačala denarno P° MAJDA OCEPEK: ob »Po 35 letih dela v Gradisu odhodu v pokoj se spomini3 r stih prvih dni, ko sem P°sta alitvijo ljubljanskega Gradisa z zapos v nabavnem oddelku in ma3 in nem knjigovodstvu. Prijeln ( ne pestro delo, čeprav dostikra lahko. več Za tem so prišle premestitve- v jih je bilo, pač glede na Potr ria!-podjetju. Delala sem v m3 16-nem, v finančnem in zopet v rialnem knjigovodstvu. Pre3 ^rimi 20 leti pa sem pristala na g, trali v finančnem knjigov° Čeprav premestitve niso bi a ppi-jetne, sem pa z delom na ščih oziroma gradbenih v° pri pridobljeno prakso uporablj3 nadaljnjem delu. »han/ Na centrali — v skupnih sluz ^ delo ni bilo ozko, saj je z,a*gVod' več let vzporedno še knj'9 grl0t, stvo nekaterih gradbenih ^o občasnih gradbišč in tujine ^r dela je bilo, včasih kar Prevedpe9a je bilo treba poleg reng^° knjigovodskega dela ne ^izslediti predpisom in spretne nje Za vse to, predvsem za dos u r3, rokov, pa je zato velikega P° da obdelujemo knjigovodstva na računalniku. Če pomislim nazaj, da smo pred dvemi desetletji vodili to še vse ročno, danes brez računalnika tega ne bi zmogli več. Eno pa je pri tem važno, računalniku moramo osnovne podatke pripraviti skrbno in natančno, potem tudi računalnik nam vrne točne rezultate. Ob koncu bi omenila še to, da nedvomno vpliva na izvrševanje nalog tudi dobro sodelovanje in tovariški odnosi med sodelavci oziroma v kolektivu. Takšno delo in tovarištvo pa je bilo značilno za moje 35-letno delo v Gradisu.« FRANC KIMOVEC je edini izmed šesterice jubilantov, ki je ves ta čas, vseh 35 let, delal na gradbiščih. Spominja se svojih prvih začetkov: »Začel sem delati pri Gradisu 1945. leta na gradbišču v Kranju. Od tam pa sem šel na Bled, kjer smo urejevali Titovo vilo. Kot mlad človek, ki je preživel strahote druge svetovne vojne, sem pričel s svojimi najboljšimi Počrni z izgradnjo porušenih domov in tovarn. Gradili smo nove ceste, železnice in druge objekte, Pomembne za nadaljni razvoj nove Jugoslavije. V vseh teh bojih za boljši jutri smo trošili svoje moči. Ko je bilo eno delo dokončano, se ie pričelo drugo. Prva leta so bila najtežja. Nismo še ihteli strojev, vse je bilo odvisno od naših rok. Takšno težaško delo je seveda puščalo sledove. Svojo energijo smo trošili na gradbiščih Titovih zavodov — Litostroj, Belinke, Toplarne, Leka in na stanovanjskih blokih v Ljubljani in nieni okolici. Deset mesecev sem delal na našem gradbišču v Zahodni Nemčiji. Ko smo gradili Litostroj, smo zaradi Pomanjkanja žerjavov malto nosili do drugega nadstropja. To je bil čas brigadirskega dela, saj so udarniki po cele popoldneve nosili opeko na gradnje, tako da smo mi lahko naprej zidali. Danes, po petintridesetih letih, ko je naše podjetje opremljeno z najboljšo mehanizacijo in je tudi delo precej lažje, smo ponosni in nekako pozabljamo na težave in na vse tiste moči, ki so ostale po gradbiščih v naši domovini. V tem času so se že iztrošili mnogi stroji, tudi zidarskih žlic smo že precej zamenjali, mi pa smo še zmeraj na gradbiščih kot pred 35 leti. Marsikoga od tistih, ki so začeli z mano, ni več med nami, ostala pa so dela, v katera je vtkano njihovo delo. Zato želim, da bi mladi, ki prihajajo in bodo prihajali v Gradis, znali ceniti naš trud, ki smo ga vložili v naše delo in da bi s spoštovanjem kazali na naše uspehe ter se zavedali, da bodo tudi oni pustili kanček sebe na gradbiščih.« IVAN BOŽIČ: »Sedaj, ko razmišljam o 35-letni prehojeni poti, ugotavljam, da to obdobje lahko razdelim po desetletjih, kajti vsako desetletje je prineslo nekaj novega. Prvo obdobje, ki pa je bilo nekaj daljše kot deset let, je bilo težko, vendar pa zame najlepše. To je bilo obdobje udarniškega in brigadirskega dela, ko je v obnovi porušene domovine sodeloval vsak po svojih močeh. Med ljudmi so vladali iskrenost, prijateljstvo, spoštovanje in razumevanje. Prav zaradi takšnega duha so tudi uspehi pri delu bili veliki. Strokovnost ni bila na takšni višini kot je danes, saj je vse bilo treba narediti fizično, z lastnimi rokami. Pomoč, ki smo jo dobili od UNRE, je vsebovala tudi nekatere gradbene stroje, vendar je naša strokovnost takrat bila tako nizka, da jih nismo znali uporabljati, dostikrat pa smo te stroje radi razkazovali na različnih proslavah. To je bilo obdobje planskega gospodarstva, ko so se vse dobrine delile z enega mesta, pa tudi plani so bili centralistični. Trdim, da so se plani takrat dobro izpolnjevali. Mlajše generacije ne morejo razumeti, da je bilo to obdobje lepo, meni najlepše, saj je pomenilo konec vojne in začetek novega, boljšega življenja. V vsakemu posamezniku je bila prisotna zavest, da mora čimveč prispevati k izgradnji nove družbe, glede na svoje moči in svoje sposobnosti. Takrat nismo spraševali, ali se bo delalo 8 ali 15 ur. Vsi smo delali toliko časa, dokler ni bilo določeno delo končano. In navkljub temu smo bili veseli, srečni, saj smo gradili zase, za svojo lepšo prihodnost. Zato so prav ta leta najlepša leta mojega življenja. Moja osnovna naloga v tistem času je bila organizirati nabavno službo in skladišče. Gradbenega materiala ni bilo, skladišča so bila prazna, le manjše količine orodij, opreme in gradbenega materiala so bile na odprtih gradbiščih: Mariborski otok, TAM, Tovarna glinice Kidričevo itd. Z zbiranjem obstoječih zalog smo ustanovili centralno skladišče v Ljubljani. Drugo obdobje je bilo v nekaterih pogledih boljše, v drugih pa slabše od prvega. Precej stvari se je spremenilo, začel se je boj za večje osebne dohodke, za višji standard, s tem pa so počasi izginjale tiste lastnosti ljudi, ki so bile značilne za prvo obdobje. Delovna vnema je padala, sestankovati smo začeli med delovnim časom in ti sestanki so postajali vse manj pestri, manj zanimivi in dosti slabši od tistih, ki smo jih vodili v prvem obdobju v večernih urah pogosto globoko v noč. V tem obdobju me vežejo močni spomini na skladiščno službo, na ljudi, ki so takrat delali v njej. To so bili fizični delavci, od katerih večine danes ni več med nami, saj so delali tako težko, da so se iztrošili. Dnevno je v skladišče prišlo tudi 15 do 20 ton cementa in ves ta cement se je ročno razkladal. Pred tiste delavce so bile postavljene prevelike zahteve, ki so jih le-ti vseeno izpolnjevali in tako dali svoja življenja tudi za Gradis. Danes se premalokrat spomnimo teh ljudi in njihovih družin. To, kar imamo danes, je velika zasluga prav teh delavcev. Tretje obdobje je precej izmaličeno obdobje, za katerega je značilna gonja za standardom, za čim večjo plačo. Tisti, ki je dal družbi malo ali nič, zahteva največ. V tem času je iz številnih šol prišlo veliko ljudi, ki so prejemali različne štipendije, tako da je kvalifikacijski sestav dosti boljši kot včasih, vendar imam občutek, da bi morali le-ti dati več od sebe. V Gradisu so za bodoči razvoj velike rezerve, saj imamo dober kader, ki pomeni tudi hitrejši razvoj. Po drugi strani pa mora biti povezanost znotraj Gradisa veliko boljša kot je sedaj. Prav enotnost je bila značilna za Gradis vsa leta nazaj. V odnosih moramo biti pošteni, isskreni, moramo podati roko drug drugemu, kajti pred nami je precej težko obdobje, ki ga bomo lahko premagali samo združeni in enotni. Tudi skupne službe bodo morale odigrati tisto vlogo, ki so jim jih tozdi zaupali. Treba bo več in bolje delati ter manj trošiti pa bodo prišli tudi še večji uspehi. Pripadnost podjetju je bila včasih večja kot je danes, pa tudi disciplina je bila boljša. Vsi smo resnično bili kot ena družina. Bilo je tudi težkih časov, vendar je bilo več lepega kot težkega. Vsak, ki je uspel v svojem delu, je zato lahko srečen. Prehojena pot ni bila vedno rožnata, menjavala so se lažja in težja obdobja, zato me tudi danes nič ne motijo nekoliko težji časi, ki srni si jih pravzaprav preskrbeli sami, saj smo hoteli porabiti več, kot pa smo pridelali. Mogoče nas bodo te težave malo bolj združile in mogoče bo spet zavladala tista iskrenost in lepota, ki smo jo čutili še pred dvajsetimi leti.« JENDA ŠTOVIČEK: »Občutek, da si v podjetju 35 let, je prav gotovo nekaj, kar bi se dalo vzporediti z vso veličasnostjo opravljenega dela, ki ga je Gradis izvršil na svoji dolgi poti, ob kateri stojijo številni objekti in gradnje — rezultati truda, prizadevnosti, naporov in volje vseh članov tega velikega kolektiva. Ta ustvarjalnost je še vedno povezana z nekdanjo vnemo, ki je bila lastna slehernemu delavcu, ki je takoj po vojni zastavil vse svoje moči in hotenja — najprej v obnovo porušenega, pozneje pa v izgradnjo novih stanovanjskih objektov, šol, vrtcev, industrijskih objektov, hidrocentral, mostov, cest itd. Visoka raven izgradnje uvršča danes naš kolektiv na najvidnejše mesto. Uspehi pa, ki so plod ustvarjalnosti slehernega člana kolektiva, so — lahko rečem — naš ponos. Ponosen si lahko že na nekaj, kar si zadovoljivo napravil v nekaj dneh, tednih, morda mesecih, če pa je to v tebi pravzaprav že od vsega začetka in polnih 35 let, je to nekaj, kar ne more nikdar zbledeti. Ko danes gledam svoje vrstnike, opažam sicer že rahlo utrujenost — zrcalo nekdanjega zagona, vendar je njihova aktivnost še vedno na visoki ravni, saj svojo dejavnost, znanje in izkušenost posredujejo mlajšim sodelavcem, ki to tudi cenijo. Tako gre tok ustvarjanja nezadržno naprej, saj so za nami mladi kadri — generacija, ki je zaživela v povsem drugačnem okolju in pogojih, s svojimi merili in presojo. Menim pa, da bi jim del tiste naše požrtvovalnosti dela in vneme moral biti vedno nekak vzor, smernica in vodilo za dosego še večjih uspehov. Ta želja ni samo upanje, kajti že več kot jasno je, da so ti kadri porok, da bo kolektiv ostal tudi v bodoče čvrst in enoten — sposoben za uresničitev vseh še tako zahtevnih nalog in da se bo v vseh smereh razvijal in izpopolnjeval skladno s celotnim tehničnim napredkom. Vsem tem mladim ustvarjalcem želim vse najbolje.« Cveto Pavlin 35 LET DELA IN ODGOVORNOSTI Gradbeništvo ima v vsaki etapi našega razvoja pomembnejšo vlogo, zato pa je temu primerna tudi njegova odgovornost. . . Lik »Gradisovca« kot primer delavca in hrabrega borca! Od kod tolikšen pogum, neizmerna energija, iznajdljivost in znanje, ki ste ga po vrsti pokazali zidarji, tesarji, tehniki, inženirji in drugi, ko ste tako maloštevilni organizirali in uspešno izvršili tako veliko delo — GIP Gradis. Niste samo gradili objektov in se opremljali s potrebno mehanizacijo, izgrajevali ste tudi sami sebe, izpopolnjevali strokovno znanje in organizacijske sposobnosti. Iz takrat skromnega števila strokovnih kadrov, ki so zmogli vse napore izgradnje, je zrasla armada novih pridnih delavcev in strokovnjakov velike »Gradisove« družine. Za nami je 35 let dela in 30 let samoupravljanja. Ponosni bodite na to prehojeno pot, saj ste od prvih zametkov slovenskega gradbeništva pa do danes dali naši skupnosti vse tisto, kar je od vas pričakovala. Krenili ste po poti tehničnega razvoja, dosegli zavidljiv strokovni nivo in vidni so sledovi nenehnega dograjevanja in preobrazbe samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, pri čemer je bila vedno vaša osrednja skrb delavec, njegov položaj v združenem delu in njegovo blagostanje v družbenem in zaseb- nem življenju. Ob vsakodnevnih problemih ponavadi pozabimo na dosežke, ki so pri nas gradbincih pravzaprav vidni na vsakem koraku — v novih kilometrih cest, mostovih, tovarnah, šolah, industrijskih objektih, stanovanjih, otroških vrtcih itd. To pa je tudi delo vaših rok, vaše misli in vaših samoupravnih odnosov. Gradbince nas čaka še veliko delo. Življenje in čas pa zahtevata od nas vseh stalno prisotnost in pripravljenost se za to boriti in žrtvovati. Gradisovci to dokazujete. Zato lahko tudi upravičeno pričakujemo še nadalje tudi vašo aktivnost pri reševanju perečih težav, ki se postavljajo pred gradbince v zaostrenih pogojih gospodarjenja in stabilizacijskih prizadevanj. Pomembno je, da ne smemo ločevati in tudi ne moremo ločiti boja za utrjevanje družbenoekonomskega položaja delavca, da odloča o pogojih in rezultatih svojega dela, od naporov, ki jih usmerjamo v stabilizacijo gospodarstva. Gradbinci vse bolj spoznavamo, da stabilizacijska politika vpliva na gradbeništvo z vidika investicijske politike, kar se že odraža in se bo še bolj odražalo v obsegu, pa tudi strukturi investicij oziroma gradenj, kar narekuje nujnost večje učinkovitosti in racionalnosti pri gradnji. Hkrati pa stabilizacijska politika narekuje Poslovna zgradba konkretne ukrepe znotraj združenega dela gradbeništva s ciljem, da si delavci tudi v takih pogojih izboljšajo delovne in življenjske pogoje ter ustvarijo možnosti za nadaljnji razvoj. Za dosego ciljev pri razvoju, ki mora zagotoviti večjo socialno varnost delavcev in koristiti družbeni skupnosti v dohodkovnem smislu, je nujno, da v srednjeročnih planih kar najbolj neposredno opredelimo razvojne usmeritve, ki pa morajo biti realne in morajo kazati odgovornost drugih dejavnosti. V planih ne sme manjkati jasna opredelitev zaposlovanja, izboljšanje delovnih ter življenjskih pogojev, izobraževanje, samoupravna in strokovna preobrazba, vključevanje znanosti in podobno. Nadaljevati je treba z vse večjimi prizadevanji za nastopanje v tujini, z združevanjem sredstev in dela, dohodkovni vezovanjem, ki se s težavo Pr kot da je vsak kolektiv lastn' v $0 izvajalnih sredstev. V resnici P* proizvajalna sredstva '»--ti družbe in so jih delavci v ko* ^ij samo v imenu družbe dolzn ^ racionalno izkoriščati. Proble ^ torej v ospredju naše pozor nj Naloga ni lahka, zato bodo POIorajo precejšnji napori, pri čemer m ^ sodelovati tudi »Gradisovci« 1 v5j socialistične subjektivne sile 1 naši delovni ljudje. , .^gta Na koncu v imenu RO s'nvenije delavcev gradbeništva Slo toplo čestitam GIP Gradis o jci govi 35-letnici obstoja in 30' ^ samoupravljanja. Iskreno že' ' ^ bi ostal tudi vnaprej tako 0 zavzet za vse to, kar je nap gospodarno in sodobno. ar Željko Hu' GRADISOVI DELAVCI — PIONIRJI SAMOUPRAVLJANJA V GRADBENIŠTVU ° danes govorimo o samouprav-I nju, nikakor ne moremo mimo P® atka, da je bil prav v Gradisu dol? ■ prv' korak v ustvarjanju avskih svetov v gradbeništvu, rf '7- januarja 1950 so v Kidri-t Vem na takratnem gradbišču arne aluminija imenovali prvi oelavski svet, ki je štel 43 članov. tm Se v'°9a delavskih sve-ijV dopolnjevala v različnih obdob-n ’ ahko rečemo, da je njegov kak°Vr" namen ostal takšen, r nega so si začrtali Gradisovci *e pred 30 leti. rioiJarJ10ul:)ravnem socializmu je aeavsk, Svet organ, ki je in še uravnava vso problematiko kolek-(jp, ’ln kar je najvažnejše, temelji na delegatskem sistemu, ki omogoča soriJnemu članu kolektiva, da sodeluje v njem. I95nda 80 bili prvi sestanki DS leta našni- P°vsem drugačni kot da-sSS' Vsem Pa je bil in je en sam kolpif*n C'lj: skrd za proizvodnjo, To na'k !n delovnega človeka, so a Je vedo Povedati ljudje, ki Poli banes akt'vni v družbeno-ledinn d°9ajanjih, čeprav so orali 30 leti na tem Področju že pred časnetsmr0 86 taki ljudje’ čeprav Pred 1 Jeno bežL delavk0 'mam zapisnik Prvega Prob^rn811^311^^6 takrat*! štel LTu’ 580 delavcev je ti bito Sre-ktlVv Kidričevem. Trel ProblemCeVat' tudi s Papirjem. S,mi«vk,,Tke*,"vkeanaliZi,alH Ni kaj, še danes bi se lahko kaj naučili od njih. Tov. Lisjak, ki je bil prvi predsednik takratnega delavskega sveta, se živo spominja teh sestankov. Vsi so bili po delovnem času, ki je tudi takrat trajal pogosto več kot osem ur. Navadno so se pričeli ob petih popoldan, končali pa po dvajseti uri. Kljub temu je bila udeležba velika, vsak neopravičen izostanek pa so kritično obravnavali. Ko danes listamo po takratnih zapiskih, kar ne moremo verjeti, s čim vse se je takrat ukvarjal DS Od proizvodnih prooramov. naselitev delavcev do preskrbe z živili. Problemov pa je bilo že takrat dovolj. Stroji so bili stari, nadomestnih delov ni bilo. Takrat je tudi pomoč iz tujine počasi plahnela. Velesile, s katerimi smo se skupaj borili proti okupatorju, so nam obrnile hrbet. In to zato, ker smo si začrtali svojo neuvrščeno politiko in ker nismo dopustili, da bi kdorkoli mešetaril z nami. Težki so bili ti časi. Časi, ki so puščali neizbrisen pečat na licih naših delavcev. Toda odločno so se spoprijeli z vsemi težavami. Titovo geslo »TOVARNE V ROKE DELAVCEM« je postalo stvarnost. Začelo se je obdobje samoupravljanja, ki ga dograjujemo še danes. Vrstile so se delovne zmage, vmes pa tudi obdobje kriz. Ena takih je bila za Gradis leta 1956. Predvideni energetski objekti so bili dograjeni, stanovanjska gradnja še ni bila v takem zamahu in pojavil se je višek delovne sile. Naenkrat bi bilo treba odpustiti večje število delavcev. Prav tu se je pokazala anJa betona z vibratorji Varjenje cevi za pilote takratna vloga DS. Res je, da lenuhov niso ščitili, toda za pridne in poštene delavce so skušali najti rešitev. Prav nič se člani DS niso skrivali za svojimi izjavami na sestankih. Toda, kar so sklenili, so sklenili kot DS in to je tudi držalo. Zelo redko se je dogodilo, da sklep DS ni bil izvršen do naslednje seje. Danes pa vse preveč odlašamo s posameznimi sklepi in prepuščamo izvršitve času. Prav ta samoodgo-vornost posameznikov bi nam morala zopet preiti v kri. Vse preveč se danes posamezniki skrivajo za krinko samoupravljanja, pri tem pa pozabljajo, da so oni sami delček v tem mozaiku. Šele takrat bo samouprava zaživela v takem obsegu, kot bi morala. V teh 30 letih je bilo dosti narejenega in lahko smo upravičeno ponosni na prehojeno pot, še posebej na ljudi, ki so to pot tudi začrtali. Ob tem ponavljamo misel Edvarda Kardelja, ki je dejal: »Človek velja toliko, kolikor je dal za svoje pokolenje.« In ti ljudje so dali dosti. Danes jim ni žal. Še posebej so ponosni na to, da so prav oni_ Gradisovci — pionirji samoupravljanja v gradbeništvu. Franjo Štromajer PETINTRIDESET LET GRADISA V ŠTEVILKAH Petintrideset let je sorazmerno dolga doba, skoraj polovica človekovega življenja. V minulih 35 letih se je marsikaj spremenilo. Spreminjala se je tehnika, znanost, spreminjala se je organizacija, družba, spreminjali so se zakoni, spreminjal se je človek. Vse te spremembe so se odražale tudi v poslovanju našega podjetja. Čeprav vsako leto sproti ugotavljamo rezultate dela in jih primerjamo bodisi z rezultati preteklega leta, bodisi z rezultati drugih sorodnih podjetij, je strnjen pregled poslovanja prikazan s številkami za minulih 35 let precej težak. Ne samo, da so podatki za tako daleč nazaj skromni in težko dosegljivi, tudi sam način njihovega prikazovanja se je tako spremenil, da je vsebinska primerjava vrednostnih kategorij kot so dohodek, stroški, obveznosti, akumulacija ipd., povsem nemogoča. Iz starih zaključnih računov je razvidno, da so se po sprejetju orientacijskega plana proizvodnje, ki je bil določen od ministrstva za gradnje, v podjetju zasledovala le odstopanja od s planom normirane porabe, ki so se prikazovala kot dobiček, oziroma izguba. Te v Gradisu ni bilo. Šele po letu 1955 se je začela sestavljati nekakšna bilanca uspeha, ki je vsebovala ekonomske kategorije kot so celotni prihodek, dohodek, »skladi« itd. Celotni prihodek (prej imenovan dohodek) se je tolmačil različno: enkrat kot fakturirana, drugič plačana realizacija; enkrat se je upoštevala interna realizacija, drugič ne. Ne tako dolgo nazaj se je bistveno spremenila zgradba dohodka, saj sta se amortizacija nad predpisanimi minimalnimi stopnjami in prispevek za delovno skupnost dolga leta prikazovala kot materialni strošek, sedaj sta sestavni del dohodka. Precej raznovrstno so se prikazovali tudi osebni prejemki: enkrat kot osebni dohodek, pa kot obveznost ali celo materialni strošek. Tako je našo preteklost mogoče pregledati le v dveh, treh bistvenih kriterijih, medtem ko se bomo lahko malo bolj natančno zadržali na rezultatih in uspehih zadnjih petih let. ŠTEVILO VSEH ZAPOSLENIH (Z VAJENCI IN ŠTIPENDISTI) I0000 S000 -- 7000 -- 6000 •- 5000 -- 4000 -- 3000 -- 2000 -- Legenda povprečno 5782 zaposlenih _________trend in cd . _________ Nj -sj 'J Nj ^ If) O) en Število zaposlenih Ob ustanovitvi so se v Gradisu zaposlili delavci, zbrani iz razni predvojnih in medvojnih gradbenin firm in hkrati z zaposlovanjem kmečkega prebivalstva, ujetm in tudi zapornikov je bilo ob koncu leta 1945 zaposlenih 3Uzo delavcev. Z naraščanjem obseg del, ki je bilo nujno povezano z obnovo razrušene domovine, sej število zaposlenih naglo večalo-priložene slike je vidno 9'°a I števila zaposlenih v minulih letih. Že samo gibanje števila za poslenih kaže na gospodarsK razmere. Po naglem porastu J »Informbiro« leta 1949 zavrl vesticijsko dejavnost in zmanj obseg gradnje. Leta 1956 je pn»j* gospodarska kriza, katere P°s dice so se pokazale v naslednji letih in takrat smo v Gradisu i najmanj zaposlenih (3406). Gospodarska reforma v letu je prizadela tudi nas, za dobo petih let, ko se je število poslenih gibalo okrog 4000. tedaj naprej pa število zapos e neprestano raste. Priključili sta nam dve novi TOZD: Nizke 9 nje iz Maribora in Gradnje iz Ob koncu letošnjega leta nas ^ nekaj čez 8800. Zaposlovanje nadaljnjih letih se bo umirilo 1 . bomo morali potruditi v večji ^ za rast produktivnosti, kot Pa povečanje števila zaposlenih. Obseg del Obseg del nam pokaže celotni hodek. Zaradi vse hitrejšega ščanja cen nam celotni pnh ^ prikazan po tekočih cenah, pove veliko. Že od leta 1975 ko smo začeli natančneje z ^ dovati rast cen, pa do dane . ^ se cene povečale za vec ^ 100%. Zato je prikazan tudi ^ lotni prihodek brez vpliva ra. to je po stalnih cenah. Nag -stoča črta celotnega prih°dltiLže tekočih cenah najbolj nazorn0peal-vse hitrejše naraščanje cen. ni nejša je zgornja črta — c črta prihodek po stalnih cenah. 1 bja zelo nazorno kaže tudi o ^ vzponov in kriz. Do leta 1 -»onje ležimo le skromno naras _ el P°' obsega del, nakar sledi na^ ^ja rast obsega, z izjemo 0 gta-1970—1972, ko je obseg de pri-gniral. Sliko lahko razlagamoJ ^ spodobi tudi tako, da je ” v0j Gradis začel svoj pubertetni ^ šele-okoli svojega 25. leta s CELOTNI PRIHODEK (BREZ INTERNE REALIZACIJE) Produktivnost v mio din 6000 • - Legenda po stalnih cenah po tekočih cenah 5000 ■ - 4000-- 3000 •- 2000 • - 1000 - - Produktivnost lahko prikažemo na več načinov. Tokrat je prikazana vrednostno — celotni prihodek (brez interne realizacije) na zaposlenega. Izračun po tekočih cenah je zaradi vpliva inflacije nerealen, saj bi se po takem izračunu produktivnost povečala za več kot 8-krat v zadnjih 10 letih. Ko izločimo vpliv cen, vidimo, da se je produktivnost v vsem obdobju 35. let povečala za dva in polkrat (indeks 246). Pravo podobo gibanja produktivnosti kaže črta trenda, izračunana iz desetletnih pomičnih sredin. V prvem povojnem desetletju, ko smo veliko del opravljali še ročno, se produktivnost ni spreminjala, v nekaterih letih se je celo poslabšala. Drugo desetletno obdobje (1956— 1966) se je začelo s krizo in končalo z reformo. Produktivnost je v tem času porasla s poprečno letno stopnjo 2,8 %. Naslednje desetletje (1966—1976), ko smo se močno opremili in prevzeli v gradnjo nekaj velikih objektov, se je produktivnost precej povečala in dosegla poprečno letno stopnjo rasti 7,4%. Zadnjih pet let pa se rast produktivnosti spet nekoliko umirja in produktivnost narašča s poprečno letno stopnjo 2,9 %. V celem petintridesetletnem razdobju znaša poprečna letna stopnja rasti produktivnosti 4,7 %. To pomeni, da je poprečna produktivnost našega delavca danes skoraj petkrat višja, kot takoj po vojni. Brez dvoma je, da je tolikšno povečanje učinkovitosti našega delavca povzročila zelo spremenjena organizacija in tehnologija, predvsem pa bistveno višji delež strojno opravljenih del. Čeravno gre za Gradisov svet številk, je treba na koncu povedati še to, da so številke, ki spremljajo življenje Gradisa, našega kolektiva, nas samih, vselej govorile tudi o našem življenju. Učeno bi se izrazili tako, da bi rekli, da sta kvantiteta (velikost) in kvaliteta (značaj) dve značilnosti enega življenja, podobno kot oblika in vsebina ali telo in duša. CELOTNI PRIHODEK NA ZAPOSLENEGA V tiSOC din 700- - Legenda ■ produktivnost po stalnih cenah _ produktivnost po tekočih cenah _ trend desetletne drseče sredine 500 -- 400 ■ - 300 - - 200-- 100 • - Hotel Larix — Kranjska gora Silosi za cementarno v Anhovem REZULTATI POSLOVANJA V SREDNJEROČNEM OBDOBJU 1975—1980 Rezultati poslovanja v SREDNJEROČNEM OBDOBJU 1975—1980 Z letošnjim letom se izteka srednjeročno obdobje 1975—1980. Ker rezultati za leto 1980 še niso znani, jemljemo za to leto kar podatke iz gospodarskega načrta, ki bo po vsej verjetnosti dosežen. Celotni prihodek iz leta 1975 v visim 3.374 mio din se je nominalno povečal za 116 % in dosegel Konec 1979. leta 7.275 mio din in Za 1980. leto 8.128 mio din. Če upoštevamo porast cen, znaša realen porast 18,3 % ali na leto 3,4 %. Dohodek je naraščal nekoliko počasneje — povečal se je za 85%. A® 1976 je bil doseženi dohodek 037 mio din, konec leta 1979 ' ■ . 8 mio din, za leto 1980 pa ga načrtujemo v višini 2.461 miliona 1 r c o/ Podstavlja realen porast ^’5% ali 3,1 % na leto. e ovne priprave: glede na našo javnost so delovne priprave naj-omembnejše od celotnih osnov-i sredstev. V začetku leta 1976 l la nabavna vrednost naših de-vnih priprav 456 mio din, v začet-u leta i98o pa 1.092 mio din. Po-anje je posledica novih nabav g revalorizacije. opnja neodpisanosti delovnih pri-Drin *33 nam kaže sposobnost teh in nLt,V 'n *e razmerje med sedanjo Dr a avno vrednostjo delovnih pri-snao }? začetku leta 1976 je bila Posebnost delovnih priprav 42%, Ta tCe!ku leta 1980 Pa je le 23 %. velilf°datek ni dober, saj kaže na Prav° amort'z'ranost delovnih pri- sredsufn° kori^ena P°slovna Gradis je za svoje poslovanje upo-Z'.'eta 1975 1.183 mio din poraba ' srec*stev. Povprečna upo-197q .boslovnih sredstev v letu Dnin, Je bila 3-927 mio din in v prvi mio din 'et0Šnje9a leta že 5 258 obveznost?* ^ P° odbitku vseh iz dnh ’ k. llh moramo plačevati dohnriu a’ in po Pokritju osebnih stva k0V nam ostanejo še sred-sklario-' razporedimo v naše ter qki b°slovni in rezervni sklad s sta,f s^opne porabe (vključno letu 1q^anjskim prispevkom). V menili onnm° Za akumu|acijo na-455 mio2H°° m'° din' leta 1Q79 683 mio din' načl1 23 'et0 1980 je Hotel Pristan, Bernardin Železarna Ravne — poslovna zgradba Produktivnost smo že posebej omenili. Tudi iz zgornje preglednice vidimo, da nominalno narašča iz leta v leto. Ekonomičnost, ki kaže, koliko celotnega smo ustvarili z dinarjem porabljenih sredstev, je bolj neenakomerna. V letih 1978 in 1979 se je poslabšala in kot kažejo dosedanji letošnji podatki, se bo v letošnjem letu zopet izboljšala. Donosnost dohodka je naša šibka stran, saj vidno pada iz leta v leto. Vzrok ni toliko v prenizkem dohodku, krivec so visoka povprečno uporabljena poslovna sredstva. Stopnja akumulativnosti je izračunana kot delež poslovnega in rezervnega sklada v dohodku. V prvi polovici minulih petih let se je aku-mulativnost slabšala, potem pa je začela zopet naraščati. Z doseženim smo lahko zadovoljni: Pred nami je naslednje srednjeročno obdobje 1981—1985, ki se začenja z utrditvenimi ukrepi in z doslednim upoštevanjem družbenih smernic razvoja. Vložiti bo potrebno precej truda, discipline in tudi samopremagovanja, da bomo dosegli tisto, kar prav zdaj šele postavljamo za svoj cilj. Smo sredi aktivnosti sestavljanja srednjeročnega plana za obdobje 1981 do 1985. Doseči nameravamo vsaj takšne rezultate, kot smo jih v iztekajočem petletnem obdobju. Vemo pa že danes, da bo sprva posebej težko in da bomo morali v primeru slabših rezultatov v začetku nado- mestiti z rezultati v zadnjih letih. Gradisova montažna hala Če zgoraj naštete ekonomske kategorije pogledamo bolj pregledno, dobimo naslednjo sliko: 1975 1976 1977 1978 1979 1980 Sestavina mio din % mio din % mio din % mio din % mio din % mio din % celotni prihodek 3374 100,0 3859 100,0 4003 100,0 5277 100,0 7275 100,0 8128 100,0 dohodek 860 25,5 1037 26,9 1181 29,5 1435 27,2 1918 26,3 2462 30,2 os. dohodek 441 13,1 508 13,2 572 14,3 670 13,1 899 12,4 1142 14,1 SSP 77 2,3 82 2,1 94 2,4 162 3,1 201 2,8 247 3,0 posl. sklad 107 3,2 115 3,0 119 3,0 151 2,9 208 2,9 376 4,6 rez. sklad 15 0,4 18 0,5 20 0,5 34 0,6 46 0,6 60 0,7 popr. posl. sklad 1183 1705 2172 2772 3927 5250 zaposleni 7278 — 7753 — 7965 — 8125 — 8622 — 8817 — In kaj povedo kazalniki? Kazalniki 1975 ind. 1976 ind. 1977 ind. 1978 ind. 1979 ind. 1980 ind. produktivn. 464 100 498 107 503 101 650 129 844 130 922 109 ekonomičn. 1,34 100 1,37 102 1,42 104 1,37 96 1,36 99 1,43 105 donosnost 0,73 100 0,61 84 0,54 89 0,52 96 0,49 94 0,47 96 stopnja akumulat. 14,2 100 12,8 90 11,8 92 12,9 109 13,2 102 17,7 134 spos. del. priprav 42,1 100 35,3 84 32,6 96 25,6 79 23,2 91 35,7 154 Tak Gradis — tudi z dušo — J vojni vseskozi veljal za barom ^ slovenskega gradbeništva, n v zaradi njegove velikosti in delež slovenskem gradbeništvu nihal od petine do osmine zm g vosti slovenske gradbene oper (prva povojna leta pa tudi precej ,0 polovico) — ampak tudi z ti nekaterih kakovostnih znaCllnajji, Gradisa v organizaciji, tetin° glej odnosih, kadrih, ki so skoraj ;u v dajali ton napredku ali zas slovenskem gradbeništvu. . .gng Doslej najbolj znana je Kr ocena republiškega odbora kata gradbenih delavcev Slo g iz leta 1966 — tako imen° modra knjiga. . ena Po drugi strani pa je bil Gradi ^ izmed prvih organizacij, ki J ..a„ uspešno gospodarjenje in ra^\\& nje samoupravnih odnosov . leta 1973 nagrado Borisa Kra'9 ja. /vtatki^ Končno sodi Gradis po P ^jje Gospodarske zbornice Skr ^ med osem OZD v Sloveniji, k' ^ drugo leto zapored pojavlja .^j organizacijami z najbolj u9 rezultati poslovanja. GRADIS V SLOVENIJI emo, da smo od ustanovitve da-c? naiyečje gradbeno podjetje v oveniji in tudi med največjimi v ugoslaviji. Vendar dobro vemo, da n' ?aša moč samo v velikosti, temveč tudi v uspehih. Vrednost teh uspehov se pokaže šele v primer-iavi z drugimi. Objavljene so bile mn°9e primerjalne analize, kjer smo se primerjali s sorodnimi pod-^1 in vedno tudi s povprečjem s upine — to je z visokimi gradnjami. a Prva taka primerjalna analiza je bila ODjavljena za leto 1965. Zanimivi so Povzetki iz te analize. V njej se pri-erjamo z 11 slovenskimi podjetji povprečnimi rezultati skupine. „ .°Pnja sposobnosti naših delovnih Priprav je bila tedaj nižja od pov-cja izbranih podjetij in tudi od epubliškega povprečja. Tehnična opremljenost delovne sile (delovne Priprave na zaposlenega) je bila v našem podjetju za 56% višja od 1 o ,Prečja izbranih podjetij in za /<> višja od povprečja skupine. nJmeria med ekonomskimi kate-ijami so bila pozitivna. Med iz- branimi podjetji in tudi v republiškem povprečju smo bili boljši v naslednjih kazalnikih: — deležu dohodka v celotnem dohodku, — deležu čistega dohodka v celotnem dohodku. V vrednostih teh kategorij na zaposlenega pa smo zaostajali za izbranimi podjetji in republiškim povprečjem. Po kazalniku rentabilnosti smo bili tudi podpovprečni. Na 100 din povprečno vloženih poslovnih sredstev smo ustvarili le 134 din dohodka, povprečje izbranih podjetij pa je znašalo 170 din in slovensko povprečje 154 din. Dejansko izplačani neto osebni dohodki na zaposlenega pa so znašali 608 din. S temi osebnimi dohodki smo bili pod obema povprečjema, ki sta znašali za izbrana podjetja 654 din, za slovensko gradbeništvo pa je 640 din. Deset let kasneje, leta 1975, se je oblika analize nekoliko spremenila, rezultati pa so naslednji: Dinamika nekaterih pomembnejših kategorij. cel°tni dohodek P°mblj. sredstva dohodek šjev. zaposlenih °bratna sredstva Rezultat Gradisa 183 184 181 118 196 Povprečje izbranih podjetij Povpr. SRS 145 147 140 108 150 149 151 145 108 153 Kazalniki PERLA Gradnja stebra za viadukt Produktivnost ekonomičnost rentabilnost akumulativnost Gradis 471 1,30 0,19 0,07 Povprečje podjetij Povprečje SRS 347 341 1,35 1,35 0,11 0,11 0,06 0,05 ' 'Ji 'Sokrivci pri delu Če razvrstimo izbrana podjetja (15) po PERLA kazalnikih in v tej razvrstitvi upoštevamo naš ponder, smo na 3. mestu. Stopnja sposobnosti delovnih priprav je 42,1 in je za 42 % nad povprečno stopnjo izbranih podjetij in je hkrati za 39 % boljša od stopnje sposobnosti delovnih priprav slovenskega gradbeništva. Tudi tehnična opremljenost delovne sile je nad obema povprečjema. Osebni dohodki na zaposlenega so znašali 63.424 din. Izbrana podjetja so v povprečju namenila za osebne dohodke 59.197 din (povprečje SRS pa je 57.742 din). Zadnji podatki, s katerimi razpolagamo, so iz leta 1979. Kazalnik Gradis Povprečje SRS dohodek/zaposl. 248.277 210.637 ekonomičnost 1,36 1,41 rentabilnost 0,51 0,54 stopnje akumul. 0,17 0,12 OD in SP/zap. na mesec 11.864 11.518 stopnja spos. del. priprav 23,2 25,7 Kot je razvidno iz zgornje razpredelnice so bile naše šibke točke v poslovanju v preteklem letu ekonomičnost, rentabilnost (visoka povprečno uporabljena poslovna sredstva) in stopnja sposobnosti delovnih priprav. To so hkrati ponavljajoče se slabosti, ki se vse prerade ponavljajo iz leta v leto. Če napreduješ počasneje od drugih, v resnici nazaduješ! Stane Uhan OPRAVILI SMO IZPIT SAMOUPRAVNE ZRELOSTI — INTERNA ZAKONODAJA NA REŠETU »Samoupravljanje kot posebna oblika razredne borbe v jugoslovanskih razmerah, katero je omogočilo delovnim ljudem, da postanejo subjekt odločanja v naši družbi, se razvija šele 30 let in je kot takšno v tem kratkem obdobju preraslo v civilizacijsko alternativo današnjega sveta in je s tem pridobilo svetovno zgodovinsko širino.« (Pečuljič M.) Pri današnji stopnji samoupravljanja si moramo postaviti nove smeri in ponuditi tudi pravne temelje za nadaljnje kvalitetne spremembe razmerij v združenem delu. Posebej se to nanaša na organiziranje in uresničevanje funkcij v združenem delu na samoupravnih temeljih, ki so določeni z novo družbenoekonomsko ureditvijo po Ustavi iz leta 1974, še prej pa tudi na temelju ustavnih dopolnil, nazvanih »delavski amandmaji«. »Temelji vseh svoboščin in pravic delovnih ljudi in občanov v naši socialistični družbi je pravica do samoupravljanja. To je nova neposredna demokratična socialistična pravica, ki je možna edino v razmerah družbene lastnine nad proizvodnimi sredstvi in vladajočega položaja delavskega razreda v družbi. Ta pravica je nedotakljiva in neodtuljiva in kot takšna pripada vsem delovnim ljudem in občanom. Njeno bistvo je odločanje o osebnih, skupnih in splošnih družbenih interesih, uresničuje pa se v vseh temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, v družbenopolitičnih skupnostih, kakor tudi v vseh drugih oblikah samoupravnega združevanja in medsebojnega povezovanja delovnih ljudi in občanov.« (E. Kardelj, Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja.) Uresničevanje pravic do samoupravljanja je bilo pri nas začeto na temeljih novega družbenoekonomskega sistema socialističnega samoupravljanja z organiziranjem temeljnih organizacij združenega dela v vseh zaključnih delih delovnega procesa v delovni organizaciji. Medsebojna razmerja med temeljnimi organizacijami so bila urejena s samoupravnim sporazumom o združevanju v delovno organizacijo. Organizirana je bila tudi Interna banka Gradisa, ki prek delegatov v skupščini ustanovi- teljic te banke opravlja finančno funkcijo, ki se odraža v skrbi za sredstva v plasiranju in vračanju sredstev temeljnih organizacij v sestavi Gradisa, ki so združene v Interni banki. Pri organiziranju temeljnih organizacij združenega dela smo izhajali iz analiz obstoječega stanja in ugotovili, kateri deli delovne organizacije Gradis imajo pogoje, da delavci v njih organizirajo temeljno organizacijo. Skladno z določili zakona o združenem delu so bila tudi urejena ekonomska razmerja v zvezi z upravljanjem s sredstvi v posamezni temeljni organizaciji. V vsem je bila zagotovljena osnova za nadaljnje delo in se uresničuje neodtujljiva pravica delavcev, da upravljajo s sredstvi v družbeni lasti in odločajo o vseh zadevah reprodukcije v temeljni organizaciji in drugih oblikah združenega dela. Medsebojna razmerja med temeljnimi organizacijami v Gradisu so zasnovana na medsebojni neomejeni solidarni odgovornosti. Poslovanje se je odvijalo skladno s sprejetimi temelji srednjeročnih planov temeljnih organizacij združenega dela in po sklenjenem samoupravnem sporazumu o temeljih plana delovne organizacije. Na teh osnovah sprejemajo vsako leto delavci plane temeljnih organizacij in delovne organizacije Gradis. Za opravljanje zadev skupnega pomena za vse temeljne organizacije je bila organizirana v delovni organizaciji delovna skupnost skupne službe. Naloge te delovne skupnosti so se podrobno opredelile v samoupravnem sporazumu o združevanju TOZD. Delavci v temeljnih organizacijah Gradisa so združeni tudi izven delovne organizacije v sestavljeni organizaciji združenega dela Gorenjsko lesno gospodarstvo, v poslovnih skupnostih »INGRA«, »RUDIS«, »Jugoatomenegro«, »GAST«, kjer prek izvoljenih delegatov odločajo o vseh zadevah upravljanja v teh organizacijah in skupnostih po sklenjenih samoupravnih sporazumih. Prav tako so delavci naših temeljnih organizacij združeni v temeljnih bankah oziroma združenih bankah. Ob organiziranju temeljnih organizacij združenega dela je bilo potrebno opraviti obsežno delo normativne dejavnosti, da se je oblikovala tozadevna »interna zakono- daja«. V vsaki TOZD so sprejeli delavci samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev, statut temeljne organizacije ter kot že omenjeno samoupravni sporazum o združevanju v delovno organizacijo Gradis. Medsebojna razmerja z Delovno skupnostjo skupne službe so bila urejena še s posebnim samoupravnim sporazumom, medtem ko so delavci delovne skupnosti sprejeli svoj samoupravni sporazum o združitvi dela delavcev te skupnosti ter statut. Organizacija samoupravljanja se odvija prek izvoljenih delegatov v delavskih svetih v vsaki temeljni organizaciji in delovni skupnosti ter prek delegatov teh organizacij in skupnosti v delavskem svetu delovne organizacije. Delavski sveti so izvolili tudi svoje izvršilne organe — komisije, odbore, za določena področja dela, izvoljene so bile pa tudi komisije samoupravne delavske kontrole v TOZD in odborov v delovni organizaciji. Po organiziranju so delavci v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih sprejeli samoupravne splošne akte, s katerimi so uredili vprašanja, ki se nanašajo na področje delovnih razmerij in na vprašanja pridobivanja in razporeditev dohodka in osebnih dohodkov. Ta vprašanja so uredili delavci v temeljnih organizacijah in v delovnih skupnostih s svojimi pravilniki o delovnih razmerjih, pravilnikih o razvidu del in nalog ter v svojih pravilnikih o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Sprejeli so poprej še samoupravni sporazum o skupnih osnovah za razporejanje dohodka in osebnih dohodkov vseh delavcev v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih. Za ureditev vprašanj poslovanja so sprejeli delavci v temeljnih organizacijah še svoje pravilnike o varstvu pri delu, vodenju knjigovodstva in razne poslovnike. Na področju »interne zakonodaje« so bile potrebne kasneje tudi spremembe in dopolnitve, katere so narekovali na novo izdani sistemski zakoni po sprejeti novi Ustavi. Temeljne usmeritve za uskladitev normativnih aktov so bile dane po sprejetem Zakonu o združenem delu in kasneje na temeljih drugih zakonov, zveznih in republiških. Tako so delavci v Gradisu v TOZD in Delovnih skupnostih obravna- vali in sprejeli skladno z določb Zakona o zdrruženem delu splošnih aktov na referendumu, » so jih sprejeli na zborih, 88 pa soj sprejeli delegati delavskih sve o TOZD oziroma delovni organiz -ciji. Pri tem so upoštete tudi spr membe in dopolnitve posame Tako obsežna »normativna dejav nost«, s čimer opredeljujemo delo do sprejetja splošnega a s tem uveljavljanja v temeljni o g nizaciji, je zahtevalo veliko nap' ’ zlasti še, ker je izredno malo UP" sobljenih kadrov za potrebno kovno delo na tem področju-Delavci v temeljnih organizacija te osnutke in predloge obravn na številnih sestankih in 2 .: na steviinm sesianwn »■ - « priporočali določene dopolnitve ^ spremembe, predvsem pa 50' neposredno udeleženi pri sPre| 0. splošnih aktov in raznih spor mov, ko so o njih glasovali aa ferendumih oziroma na zbor,n' D0. legati v delavskih svetih so nj P sredno sprejemali splošne ak■ ■ pravilnike, ki jih skladno z no ureditvijo poslovanja in zak° ijnjh sprejemajo delavski sveti tem J organizacij oziroma delovne o nizacije' aktov in Obdelava samoupravnih aKI1 i0„ njihovo sprejemanje zahteva čeno znanje iz različnih druz znanosti, upoštevajoč zlasti se ^ ^ sobnost sestavljavcev Predl?p HrUž-konkretne rešitve na temeljih ,g beno ekonomskih razmerij socialistične samoupravne bene ureditve. aV- Prav tako je pri vseh samoup & nih aktih potrebno obsežno de ^ njihovem sprejemu, kjer so u ženi delavci v temeljnih °r9a cijah tako pri razpravi o pred« usklajevanju in končnem spre) ^ bodisi z osebnim izjavljanjem ^ ferendumom, na zborih a" (e. delegati v delavskem svetu v. meljni organizaciji oziroma v d .-g skem svetu delovne organ'2 Gradis. sta|- Pri vsem tem pa se moram o no izpopolnjevati in pridobivat' nje za uspešnejše samoupra nje v združenem delu in upra nju z družbenimi sredstvi. Rajko ZupanC'C POSLOVANJE GRADISA V TUJINI Razstavni prostor na sejmu v Leipzigu 1 •nvesticijska dela KADROVSKA POLITIKA, ZNANOST IN IZOBRAŽEVANJE Prvi »mizarski koraki« novih učencev a) Vrednost del v tisočih dinarjev Leto Frankfurt, ZRN Amara, Irak Skupaj 1976 1977 1978 1979 •—VI 79 •—VI 80 31.530 26.974 71.509 109.116 134.320 31.530 26.974 71.509 238.436 37.830 83.312 23.576 126.195 61.406 209.507 'e,uJ979 se je povečala vrednost Pravljenih del v tujini v primerjavi n Jv!"1 letom tega srednjeročnega ™bja za 7,5-krat po predvide-za konca leta 1980 pa celo D 6'krat! Samo letos smo v Polletju povečali vrednost skimV|en'h del v primerjavi z lan-nk! Polletjem za 3,5-krat! V Zgor-, zneskih pa niso upoštevana nnn TOZD na potresnem Področju v Italiji. b) Števil lo zaposlenih -— Frankfurt, ZRN Amara, Irak Skupaj 1976 1977 1978 1979 131 112 172 225 53 131 112 172 278 '—VI 79 '—VI 80 199 275 47 94 246 369 Danes veliko govorimo in pišemo o kadrovski politiki, o kadrih, znanosti in izobraževanju. Kadrovska politika je postala sestavni del vsake politike in pogoj za njeno realizacijo. Kadri, njihova vloga, strokovnost in položaj, predstavljajo odločujoče činitelje nadaljnjega razvoja proizvodnih sil in socialističnih samoupravnih odnosov, ali po domače povedano — brez dobrih, strokovno usposobljenih in dela voljnih ljudi, ni napredka. Za doseganje ciljev v srednjeročnem programu je zlasti pomembno pridobivanje novih strokovnjakov in dopolnilno izobraževanje in usposabljanje kadrov v lastnih vrstah. Izobraževanje že zaposlenih kadrov je potrebno za nadaljnje izboljšanje proizvodnje, tehnologije in izobraževanje delavcev za odgovorne samoupravne naloge. Čas, v katerem živimo, zahteva visoko stopnjo izobraženosti delavskega razreda in vseh delavcev, zato je vlaganje sredstev v izobraževanje vedno bolj rentabilna investicija. Tega smo se v Gradisu dobro zavedali. Skozi 35-letno obdobje, zlasti zadnje desetletje, se je delež stroškov izobraževanja stalno dvigal in tudi rezultati izobraževanja 2Vezi'Sj2Va^a sv°ie izdelke bodisi v nostin svoi° investicijsko dejav-obratrn (9radbeni stroji kovinskih obratov’ JJ^^i objekti lesnih ali nrnL, 'P0-'- bodisi samostojno organizacij. z nekat Ud skuPne izvozne posle Katerimi proizvajalci iz tujine. Tudi izpopolnjevanju ob delu posvečamo veliko pozornost niso izostali. Spremenila se je kvalifikacijska struktura. Tako smo leta 1970 imeli 78 inženirjev, 201 tehnika, 148 delovodij, danes imamo 215 inženirjev, 385 tehnikov in 293 delovodij. Nadalje je bilo leta 1970 381 VK delavcev ter 1789 KV delavcev, danes imamo 678 VK in 2985 KV delavcev. V 10 letih je študij na fakultetah, srednjih in delovodskih šolah končalo 411 štipendistov. Izšolalo se je 2018 učencev. Pripravniški izpit je uspešno opravilo 468 pripravnikov. Obvezno počitniško prakso je v Gradisu opravljalo 1988 dijakov. Interno kvalifikacijo si je pridobilo 1659 kvalificiranih in 2299 polkva-lificiranih delavcev, na tečajih za skupinovodje je uspešno končalo 385 delavcev. Raznih seminarjev iz družbeno ekonomskega izobraževanja se je udeležilo 2162 delavcev. Vzporedno s tem se je dvigala produktivnost dela, saj Gradis dosega 5—10 % višjo produktivnost kot gradbeništvo Slovenije. Uspešnost poslovanja se kaže tudi v doseženem dohodku na delavca, ki znaša v Gradisu 248.277 din, kar je za 10 % več kot v slovenskem gradbeništvu. Tudi po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije sodi Gradis med osem OZD Slovenije, ki se že nekaj let zaporedoma pojavlja med organizacijami z najbolj ugodnimi rezultati poslovanja. Brez dvoma so za ta dvig prispevali kadri, ki so se šolali in izobraževali v ali izven delovne organizacije. Brez teh mladih in strokovno usposobljenih kadrov ne bi bili to, kar smo. Veliko je bilo storjenega tudi na področju družbenega standarda. Danes imamo 20 samskih domov s skoraj 3000 posteljami, po TOZD urejene razmere in prehrano, 5 počitniških domov s 500 posteljami. Velik korak je bil storjen na področju informiranja in obveščanja delavcev. Tudi to je del izobraževanja. Lojze Cepuš POLOŽAJ IN VLOGA INTERNE BANKE V GRADISU Osnova za organiziranje interne banke je bila dejansko postavljena že v letih 1974 in 1975, ko smo izvršili delitev premoženja naše delovne organizacije. Razdelitev vseh virov in sredstev na temeljne organizacije združenega dela je povzročilo tudi razdelitev likvidnih sredstev. Da bi lahko delavci v temeljni organizaciji združenega dela upravljali z denarnimi sredstvi, je bilo nujno zagotoviti evidenco, na osnovi katere bi se v vsakem trenutku vedelo, kateri temeljni organizaciji združenega dela sredstva pripadajo. Denarna sredstva namreč ne smejo biti v nobenem primeru izločena iz procesa reprodukcije. Ker pa se v procesu reprodukcije pri nekaterih temeljnih organizacijah združenega dela pojavljajo prosta denarna sredstva, ki jih trenutno ne koristijo, pri drugih temeljnih organizacijah združenega dela pa se pojavlja zahteva po dodatnih sredstvih, je bilo nujno na osnovi samoupravnega sporazuma o združevanju zagotoviti cirkulacijo teh sredstev med temeljne organizacije združenega dela. Za temeljno organizacijo združenega dela, ki razpolaga z viškom sredstev na žiro računu, predstavlja to neproduktivno naložbo akumulacije in s tem strošek. Realno vrednost teh sredstev pa nenehno zmanjšuje inflacija, kar pa pomeni za temeljno organizacijo izgubo dohodka. Iz teh razlogov je razumljivo, da težijo temeljne organizacije združenega dela za tem, da so sredstva na njihovih žiro računih minimalna, torej tolikšna, kot jih nujno potrebujejo. Zakon o temeljih kreditnega in bančnega sistema leta 1977 in odprtje žiro računov v začetku leta 1978 pa sta dokončno utrdila in opravičila zahtevo naših temeljnih organizacij združenega dela po samoupravno dogovorjeni možnosti združevanja sredstev v Interni banki Gradis. Tako so v letu 1977 temeljne organizacije združenega dela podpisale samoupravni sporazum o združitvi v interno banko Gradis, da bi na podlagi združenega dela in sredstev in z zavestnim uveljavljanjem svojega samoupravnega položaja pri odločanju o njeni dejavnosti dosegle skupno zastavljene cilje. Interna banka Gradis je bila v smislu zakona konstituirana 12. maja leta 1978. Članice interne banke so vse temeljne organizacije združenega dela GIF Gradis, ki jo upravljajo delavci članic po delegatskem načelu. Organ upravljanja interne banke je zbor interne banke, izvršilni organ pa poslovni odbor interne banke. Poseben izvršilni organ zbora interne banke je kreditni odbor interne banke, ki pa dela po navodilih in smernicah, ki mu jih daje poslovni odbor. Delavci, ki opravljajo v interni banki strokovna in administrativna dela, oblikujejo delovno skupnost interne banke. Razmerja med delovno skupnostjo interne banke in članicami so urejena s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih. Prihodke interne banke predstavljajo plačila za bančne storitve, obresti od kreditov in drugi prihodki, ki jih interna banka ustvari s svojim poslovanjem v skladu s samoupravnimi splošnimi akti in veljavnimi predpisi. Z doseženimi prihodki pokriva interna banka stroške poslovanja in prispevek delovne skupnosti interne banke. Preostali del predstavlja skupni dohodek, ki se razdeli po zaključnem računu med članice interne banke. Za uveljavljanje in varovanje samoupravnih pravic glede odločanja o poslih in sredstvih v vseh odnosih, ki jih članice uresničujejo preko interne banke, je imenoval zbor interne banke samoupravno delavsko kontrolo. Članice interne banke izvajajo: — združevanja dela in sredstev za vlaganje v osnovna in trajno obratna sredstva za skupno ustvarjanje dohodka — združevanje sredstev za financiranje tekočega poslovanja — denarne in kreditne posle z domačimi bančnimi in drugimi finančnimi organizacijami — sodelovanje z bančnimi in drugimi finančnimi organizacijami na področju planiranja — kreditne posle z drugimi uporabniki družbenih sredstev — vlaganja sredstev v podjetja v tujini — posle z vrednostnimi papirji Vendar bi bilo prav, če posebej poudarimo pomen združevanja sredstev v okviru naše interne banke, pa najsi gre za sredstva tekočega poslovanja ali za združevanje sredstev za investicije. Restriktivni ukrepi denarno-kre-ditne politike se v končni fazi odražajo na likvidnosti naših temeljnih organizacijah združenega dela in povzročajo problem likvidnih sredstev in kvalitetnih sredstev. Zato je ena od osnovnih in najvažnejših nalog interne banke zagotovitev likvidnosti njenih članic in usposabljanje kreditne sposobnosti članic. Zagotovitev izplačila osebnih dohodkov in plačilo obveznosti so vsakodnevna skrb delavcev interne banke. Likvidnostne kredite članic premošča interna banka s kratkoročnimi krediti in izdajo vrednostnih papirjev. Za pomoč pri investicijah je potrebno sodelovanje interne banke že od načrtovanja finančne konstrukcije, spremljave do zaključka investicije. V ta namen je interna banka v letu 1979 začela sodelovati pri pripravi letnih in srednjeročnih programov razvoja članic, pri pripravi investicijskih programov za lastne investicije in pripravi finančnih konstrukcij — vključno z zavarovanjem investicij z garancijo interne banke in združevanjem sredstev ter pridobitvijo kreditov temeljnih bank. V letošnjem letu smo zaključili tri finančne konstrukcije, ki vključujejo tudi združevanje sredstev članic, in sicer: gradnjo počitniškega doma Biograd, tovarno gradbene opreme in strojev TOZD KO Ljubljana ter nabavo gradbene mehanizacije in avtoparka v skupni vrednosti 754 milijonov din. Za omenjene tri projekte zcJruf^ jejo članice preko interne banke 36 milijonov din. Pri poslovnih banka smo pridobili na omenjeno združena sredstva po samoupravnm sporazumih 282 milijonov din do-goročnih kreditov in garancij, P trebnih za realizacijo teh investicij. Pričetek dveh gospodarskih inv sticij je omogočila interna banka izdajo svojih garancij za zagotov tev sredstev članic v višini 130 mn-jonov din. S tem smo rešili problem likvidnosti vseh članic inte banke, sicer bi morala investira J po naših zakonskih predpisih iz čiti na poseben račun sredstva t/ičini Interna banka bo skupno s s kovnimi službami sodelovala tu v pripravi finančnih konstrukcij, pr videnih za obdobje 1981—", . v' vključno z združevanjem sredsre ■ pridobitvijo kreditov in garancij, tako prispevale svoj delež Prl lizaciji srednjeročnega Pr°9r temeljnih organizacij zdruzen d6la Angela Kavčič STABILIZACIJA ZA NAS NI NOV POJEM V času, ko si kar najresneje prizadevamo za stabilizacijska načela in smo pri tem zaskrbljeni za naš jutri, največkrat pozabimo na prehojeno Pot in na uspehe, ki smo jih pri tem dosegli. Obujanje spominov pa ne sme biti naše samozadovoljstvo, emveč osnovna iztočnica za delo v Prihodnosti. Gradbeniki smo sodobni nomadi, ki ?? selimo z gradbišča na gradbi-ce, pri čemer so ta raztresena po °2J' in širši domovini. Naše delo — objekti — so kot spomeniki, ki so Posejani po domovini in dajejo Pečat naši generaciji, naši ustvarjalnosti in domiselnosti. nadaljevanju bom navedel le del e objektov, ki smo jih ustvarili v zadnjih petih letih. občini Ptuj, na katero smo čustve-(n 'H231?' 2e °d našega nastanka l"ra">^oe v Kidričevem), smo gradili: Tovarno močnih krmil, tff,njc°. Gostinsko turistični cen-r (Vojske Toplice), več objektov p, 9ISU' montažne konstrukcije za nrf m0kovinar in Vinsko klet, tovar-, tlektronika Gorenje in letališko Po za aeroklub v Moškanjcih. v Slovenski Bistrici smo I onca|i dela pri profilarni, kot-*:» 1 .2 razvodnim omrežjem, trafrni’ oc*Prtem skladišču Bram, o postaji in livarni aluminija, znsmo za Tovarno dušika 9 dih naslednje večje objekte: kisikarno, trato postajo, obrat masovnih gnojil, ferosilicijevo peč, mehanične delavnice, sortirnico korun-da, indukcijsko peč za obrat pred-legur, polnilnico akumulatorjev, skladišče boksita, večnamensko zgradbo in odpraševalne naprave. Poleg tega smo zgradili še šest stanovanjskih stolpičev in sodelovali pri rekonstrukciji tovarne Jeklo Ruše. Tudi v Sladkogorski tovarni papirja je bilo končanih več pomembnih objektov. To so: hala za papirni stroj 6, remontne delavnice, visoko-regalno skladišče, kotlarna in eks-pedit. Zgrajene so bile še razdelilna trato postaja v Selnici ob Muri, lepa osnovna šola in stanovanjska stolpnica v bližini Sladkogorske. V Gornji Radgoni je bila poleg Carinarnice zgrajena še proizvodna hala za tovarno kontejnerjev pri Avtoradgoni. Ta objekt nam je še posebej pomemben, saj nam proizvodi, ki jih tu izdelujejo, ustvarjajo lepše bivalne pogoje na gradbiščih. V Ljutomeru smo dokončali objekte pri mlekarni oziroma sirarni, zgradili nove sodobne proizvodne prostore za Imgrad in Emono, v zadnjem času pa še nov obrat farmacevtskih preparatov za Krko. V Središču ob Dravi smo za Drogo iz Portoroža zgradili obrat za predelavo zelišč Gosad in obrat Citrix. Ormož predstavlja posebno mesto v naši dejavnosti, saj je velik del naše aktivnosti v letu 1978 in 1979 predstavljala gradnja tovarne sklad-korja. Ta družbeno pomemben objekt je bilo potrebno sprojektirati in zgraditi v dveh letih, kar pomeni poleg izredno neugodnih terenskih prilik (visoka podtalnica in neno-silni teren) pravi podvig. Naši veliki napori pri tem delu so bili tudi družbeno priznani, saj smo dobili posebno priznanje SO Ormož in Gospodarske zbornice Slovenije. Poleg Tovarne skladkorja smo zgradili še prizidek k hotelu, stanovanjski blok in stanovanjsko naselje Dolga lesa. V Krškem sodelujemo pri izgradnji prve nuklearne elektrarne v Jugoslaviji. Tukaj velja poudariti posebno skrb kvalitetni izvedbi del zlasti na reaktorski zgradbi in hladilnikih, kjer so naši strokovnjaki dosegli zavidljive uspehe pri snovanju tehnično najzahtevnejših elementov in tehnologije. Ponosni smo na lepotca v turističnem kompleksu Bernardin v Portorožu — na hotel Pečino, ki je poleg izredno neugodnih geoloških razmer pri temeljenju še tehnično zelo zahtevna zgradba. L)a pa nismo pri našem delu zanemarili Maribora, naj se spomnimo še nekaj večjih objektov, ki so bili zgrajeni v preteklih petih letih: pro- izvodna skladiščna hala za IMP na Teznem, proizvodna hala Strojko-plast, oplemenitilnica Svila, opera-tivno-tehnološki objekt Tekol, več objektov v Metalni (temelji HVS, kotlarna, skladišče cevi, severni aneks, hala antikorozijske zaščite), proizvodno-skladiščni objekt za Slovenija-sadje Bohova, proizvodna hala Gradis — Kovinski obrat, poslovni prostori za DEM, Cestno podjetje Maribor in Lekarne, črpališče v Počehovi, Ceršaku in Košaškem dolu, tehnično zelo zahtevne adaptacije Grajske kleti in gostišča Šibenik, stanovanjska soseska S-31 na Pobrežju, dom upokojencev Tabor, izredno komplicirano delo pri dograditvi dvorane Slovenskega narodnega gledališča, otroški vrtec Vanček Šarh na Taboru, Osnovna šola Duplek, Tezno (Sava Klavora) in Osnovna šola borcev za severno mejo, ki je bila kot ena izmed največjih šol iz referendumskega programa zgrajena v 14 mesecih, kar pomeni naš prispevek k reševanju žgočih problemov pri izobraževanju naših otrok, za kar smo se že na referndumu izrekli z DA, sedaj pa to tudi praktično dokazali. Zelo pomembna je gradnja kotlovnice za Toplotno oskrbo Maribor, kjer bomo skupaj z našim poslovnim partnerjem IMP v enem letu zgradili objekt, ki bo ogreval novo stolpi za jedrsko elektrarno Hotel Habakuk pod Pohorjem sosesko Maribor — jug, kar predstavlja v gradbeništvu evropski dosežek. Na naših obratih betonskih izdelkov na Pobrežju proizvajamo več tipov montažnih hal in trgovskih objektov, ki so rezultat dela naših strokovnjakov v tehnološko-konstruk-cijskem oddelku. Naše hale stoje po vsej Sloveniji, pomembnejše med njimi pa so: Pletenina Ljubljana, Diskont Merkator Ljubljana, Kovinoplastika Babno polje in Plešce, Elektrosignal Celje, Ključavničar Celje, Cinkarna Celje, Koloniale Slovenj Gradec, Lesna Pameče in Radlje, Ingmag Josipdol in Oplotnica, Mizarstvo Vižmarje, Slovenijales Medvode, Komunalno podjetje Murska Sobota, Agrotransport in Elektrokovinar iz Ptuja, Elan Begunje, Gorenjski sejem Kranj itd. Montažni trgovski objekti so zgrajeni v Gorišnici, Kapeli, Mur-glah, Zalogu, Litiji, Logatcu, Lendavi, Lenartu, Draveljski gmajni in Središču ob Dravi. Tovarna sladkorja ORMOŽ — TSO, primer izredno vsestranske načrtovalske dejavnosti s posebno projektno koordinacijo (TOZD Biro Ljubljana) in prav tako zelo zahtevno izvedbo (TOZD GE Maribor in GE Celje) , Grand hotel Emona, Bernardin Razvili smo tudi montažni tip telovadnic, ki že stoje v Šentilju, Staršah, Račah, Sladkem vrhu, Mariboru (Osnovna šola J. Padežnik in Boris Kidrič). Da bomo imeli predstavo o obsegu montažnih objektov, naj ugotovimo, da jih zmontiramo letno od 23.000 do 45.000 m* kar je odvisno od velikosti in števila objektov ter seveda od tržnih prilik. Če pogledamo rast celotnega prihodka, ugotavljamo, da bomo od 485 milijonov v letu 1976 ustvarili v letu 1980 predvidoma 931 milijonov. Na tako velik porast celotnega prihodka je gotovo vplivala rast cen, vendar so bili vplivni še drugi dejavniki kot število zaposlenih, opravljene ure, novi tehnološki postopki in večja produktivnost dela. Z osebnimi dohodki smo se gibali skoraj vedno v zgornji polovici enot v Gradisu in smo tudi znatna sredstva vložili v družbeni standard. Naša naselja na gradbiščih smo opremili s toplo tekočo vodo in z radiatorji, kar gotovo predstavlja pogoj za boljše počutje. Nismo pozabili na našega delovnega človeka, saj smo v zadnjih petih letih kupili 43 novih stanovanj in usposobili še 15 starih, za kar smo porabili skoraj 30 milijonov dinarjev. Prav tako pa smo v teni času rešili še 126 individualnih 9r diteljev, katerim smo odobrili kr v skupnem znesku okrog 1° jonov dinarjev. ^ Naj na koncu poudarim, da sm0 ,jrT1 te uspehe dosegli praktično Z' ^ številom zaposlenih (leta 197 , 1039 in leta 1980 — 1098). Seve pa smo precej spremenili kval' 0 cijski sestav zaposlenih, saj število zaposlenih s srednjo, vsp visoko izobrazbo povečali ka 40 %, predvsem na račun tehm strokovnjakov. ,a. Prav tako skrbimo za vzgojo dih, kjer smo število vajencev večali v zadnjih petih letih od 14 . 170. Rezultati tega dela so v ' saj je od skupnega števila zap° nih kar 630 mlajših od 25 let-Smelo si upamo trditi, da se je n TOZD v iztekajočem petletnem ^ dobju obnašala stabilizacijsko, je svoj napredek in razvoj tem ^ na dvigu produktivnosti, znan) ^ na zaupanju v mlajše kadre’ so s svojim delom dokazali, o vredni tega zaupanja in da se z dajo, da je njihova bodočnos velikem in udarnem kolektivu ^ disa. To pa je porok za naš iU,ri Frane ^ 33 LET DELAMO IN ŽIVIMO NA RAVNAH Mežiška dolina, skrita v prelepi 9°rs^i svel nad katero bedita gor-8 a velikana Uršlja gora in Peca, se P° ozkem vhodu pri Votli peči od aven proti Prevaljam razširi v pri-jazno dolinico, ki se proti Črni vedno eoij oži. Bogastvo gozdov in svin-ene rude je že dolga stoletja spod-uJala živahno gospodarsko dejav-ost. v zgornjem delu doline se je razvijalo rudarstvo in topilništvo svinca, Prevalje in Guštanj pa sta Pospeševala fužinarstvo. Po pro-Padu prevaljških fužin pa je ostala guštanjska železarnica grofa urna ob reki Meži. Zastarela ndustrijska poslopja in stari trg — rtcJ6 dediščina, ki jo je dobilo delovno ljudstvo. ojstvo Gradisa Ravne na Koro-em sega daleč nazaj v leto 1945. ni a loPata je bila zasajena na Panot, Čičariji, ki se je kas, ' inienovala v Čečovje. Tu yMOta nraHil^ ______i ecovjem ob potoku Suh. sm oeiavce zgradili vrsto lesenih b v 7'^nZ0' ^anes delavci stani hra_.anifl samskih domovih i, ppt,'J0 V m°derno urejeni mi ra^t J1' naart’’ ki so določali n žpio °azične industrije, so tuc nHhZa[n,° Predvidevali razši 1 hovih kapacitet. Zato je posle enota z naglim tempom gradila že-lezarniške objekte in nadaljevala stanovanjsko gradnjo. Zrasle so nove stavbe, nove hale. Iz Prevalj do železarne pa je bil položen industrijski vodovod. Skratka, zgradili smo, razen nekaj manjših, vse industrijske objekte za ograjo železarne Ravne. Čečovje smo pozidali z bloki, stolpnicami in vrstnimi hišami, prav tako bivšo gramoznico. Zgradili smo Trgovski dom, Dom železarjev, samski dom za delavce in učence v gospodarstvu. Za starim gradom smo uredili lep športni park »Fuži-nar«, zgradili stadion z domom telesne kulture, v katerem so plavalni bazen in prostori za treninge. Na pobočju nad športnim parkom smo uredili smučarsko vlečnico. Tudi stavba znane ravenske gimnazije je naše delo. Ko je prostora za stanovanjsko gradnjo zmanjkalo v ožjem okolišu Raven, se je to pomaknilo v Dobjo vas, kjer smo postavili 90 vrstnih hiš. V letu 1953 smo prevzeli dela tudi za Rudnik Mežica. V Žerjavu smo za pridobivanje svinca zgradili novo topilnico, rafinerijo in razširili flotacijo, poleg tega pa še vrsto pomožnih objektov in adaptacij starih naprav. V Črni na Koroškem je naše delo tudi Hotel Planika in osemletka. V Prevaljah smo zgradili osemlet- ko, polstolpnice, industrijske hale za Tovarno rezalnega orodja, Inštalater in Tovarno lesovine in lepenke. Po dolini so naše delo še cestni odsek Poljana—Homec, Ravne -Kotlje ter mostovi preko reke Meže od Dobje vasi do Črne, v Dravogradu most preko Drave in mostovi čez Mislinjo proti Slovenj Gradcu. V Slovenj Gradcu so izdelek naše TOZD industrijski objekti za Tovarno usnja, Lesna v Pamečah, zdravstveni dom, Ekonomski šolski center in drugo. Iz Raven proti Mariboru je na Muti zgrajena industrijska hala nerjavečih armatur. Pred kratkim pa je predan prometu tehnično zelo zahteven cestni odsek iz Radelj do obmejnega prehoda. Gradimo pa lesno industrijo v Radljah. V Mariboru delamo manjše industrijske objekte za TAM. V Celju pa je za investitorja Cinkarno v Celju od leta 1968 dalje zgrajena na Zepini pregrada za industrijske odplake, v sami Cinkarni pa tovarna titanovega dioksida in še vrsta pomožnih objektov, za ŽTP Celje pa večje skladišče. Stanovanjska gradnja v Ravnah se od leta 1970 nadaljuje na Javorniku. Tu je vseljenih že okoli 600 stanovanj. Že drugo leto je pouk v moderni osemletki »Ravenskih jeklarjev«. Z dokončno zazidavo bo na tem delu 850 stanovanj, trgovski paviljon in otroški vrtec. Ko je postalo jasno, da bo imela enota v Ravnah vse pogoje za svoj obstoj, se je pospešeno pristopilo k reševanju standarda delavcev. Začasno stanovanjsko naselje ob Suhi je lezlo v zemljo in ni ustrezalo najosnovnejšim higienskim in bivalnim potrebam. V letih 1960 do 1964 je v Dobji vasi naglo zrasla baza TOZD s tremi samskimi domovi s kapaciteto 240 ležišč, ki so bili takrat najmodernejši v podjetju. V tem obdobju je bila zgrajena kotlovnica, delavnice s skladišči, betonarna in uprava. Po letu 1975 pa je baza dopolnjena še z blokom malih stanovanj in modernim objektom družbene prehrane. Celotna baza je priključena na mestno centralno ogrevanje. V Slovenj Gradcu pa bo ob 35. obletnici obstoja podjetja predan v uporabo eden od najsodobnejših samskih domov v DO z 68 ležišči in 4 družinskimi stanovanji. TOZD razpolaga tudi s 65 družinskimi stanovanji. Pred uradno otvoritvijo je baza v Logu, ki je največja investicija v zgodovini TOZD. Razprostira se na površini 34.620 m* kjer bo potekala vsa dejavnost, potrebna za hitro in uspešno poslovanje. S tem so za TOZD odprte široke možnosti za boljše in učinkovitejše delo. Betoniranje plošče v naselju Gramoznica, Ravne Naselje Čečevje — prve stolpnice v Ravnah Ravenčani nismo imeli vedno dovolj dela doma, poleg tega pa je bilo treba opraviti še solidarnostne akcije. Zato smo Ravenčani prelivali znoj na avto cesti na Dolenjskem, pri gradnji cementarne v Anhovem in nazadnje pri gradnji počitniškega doma v Biogradu. 33 let zelo uspešnega dela je za nami. V začetku poslovanja so bila leta težkih preizkušenj, samozata-jevanja in bolečin. Delavci, navajeni pretežno kmečkega dela, so se vzgajali in kalili ob delu v novem okolju. Malo je bilo strokovnjakov, oprema je bila slaba in kruha ni bilo na pretek. Vendar je ta delavec prekosil samega sebe. Osvojil je vrhunsko tehnologijo in dal družbi svoje izdelke, na katere je lahko resnično ponosen. Danes so Ravne razvito mesto. Kraju smo zgradili 1800 stanovanj, vrsto drugih življenjsko potrebnih objektov, železarni pa vse nove proizvodne hale. K razvoju smo prispevali tudi v regiji, Sloveniji in širši domovini, kar je dokaz velike zmogljivosti in usposobljenosti kolektiva. Družbi smo znani po visoki pro- duktivnosti, ekonomičnem poslova nju in veliki skrbi za delovnega človeka. S tem si je kolektiv pndo ugled, ki ga uvršča v sam vrh pan ge. Številna družbena priznanja diplome to nedvomno potrjuje] Ludvik Lihteneger Z DELOM SMO SE UVELJAVILI V ZRN Prisotnost GIF Gradis na tržišču v ZRN traja že od spomladi leta 1964. V teh šestnajstih letih smo izvajali dela na najrazličnejših objektih visokih in nizkih gradenj. Od visokih gradenj je bilo največ stanovanjskih objektov, od individualnih in vrstnih hiš do večnadstropnih stanovanjskih objektov. Ti objekti so delno zgrajeni po klasičnem postopku, delno pa montažni, montirani iz vnaprej pripravljenih betonskih montažnih elementov. Razen stanovanjskih hiš smo gradili še šolske objekte, bolnišnice, upravne in poslovne prostore. Razen navedenih vrst objektov smo zgradili še razne mostove, nadvoze in podvoze, kakor tudi večja cestna križišča. Z delom delavcev smo kontinuirano zaposleni v tovarni gotovih betonskih elementov. Tu pripravljamo betonske stenske in stropne montažne elemente za montažo na gradbiščih. Da so lahko dela potekala nemoteno, se je bilo nujno prilagoditi veljavnim predpisom v ZRN. Delovni čas je normalno 8 ur dnevno; čas malice ni plačan. Nadure se plačajo s 25 % pribitkom. Izgubljeni čas za pot od stanovanja do gradbišča ni plačan; plačajo se samo prevozni stroški. Iz gornjega je očitno, da je plačan samo čas dejanskega dela. Za osemurno delo mora biti delavec 9 ur na delovnem mestu, to je od 7. do 16. ure. K temu je prišteti še čas, porabljen za prihod in odhod z dela — v povprečku dnevno tudi do dveh ur. Namestitev delavcev je urejena v zidanih objektih, kjer ima devet delavcev lastno kuhinjo, umivalnico in sanitarije. Stanovanja so urejena v skladu z zahtevanim stanovanjskim standardom nemških sindikatov. Enota ima tudi urejeno skupno kuhinjo za prehrano delavcev z enim toplim obrokom zvečer po zaključenem delu. V času obstoja enote sta bili prebredeni dve gospodarski krizi. Ti krizi sta bili v času 1967—1970 in 1973—1976. V obdobju krize so bila gradbena podjetja različno prizadeta. Naša enota je obe krizi kar dobro preživela, čeprav v zmanjšanem obsegu v primerjavi z drugimi podjetji, ki so v celoti prekinila delo. Ves čas krize smo se borili za obstoj, zavedajoč se, da je lažje enoto povečati, kakor pa popolnoma na novo pričeti z delom. To nam je v glavnem uspelo, ker so tudi naši naročniki bili zainteresirani za naš nadaljnji obstoj. V najtežjih obdobjih gospoda krize se je utrjevala disciplina, nedvomno prispevalo k nadaj mu obstoju enote. . o0- Kader, ki je prebrodil krizo, pr zneje predstavljal jedro, na ka smo gradili razširitev enote. |, S tako organizacijo smo Pol^e|gv-predvsem novo zaposlenim d ^ cem, da so se s pomočjo 5 e delavcev čimpreje vklopili v delovne pogoje. je V preteklih šestnajstih letih jn naša enota z dobrim solidni ^ kavlitetnim delom uveljavila tu ^ tem zahtevnem tržišču, kar J jj dvomno odločilno za na 0bS,0i JO*«*«*'*8 GRADIS OB JADRANU Blaginja nekega naroda je v glavnem odvisna od pogojev, v katerih ta razvija svojo kulturo in materialno osnovo. Ti pogoji so bili Sloven-cem ob morju v zgodovini vseskozi skopo odmerjeni. Suverenost nad ®m ttelom svoje domovine smo si Slovenci dokončno izborili šele obrih devet let po končani drugi svetovni vojni. 5. oktobra 1854 je 10 s podpisom Londonskega spo-tazuma rešeno tržaško vprašanje; aticni domovini je bilo priznano ozemlje v okviru današnjih meja. S em aktom so bili dani osnovni P°9oji, da se prične tudi na tem delu ase ožje domovine vsestranski razcvet gospodarstva, znanosti in u yre- Enkratno možnost v tem Pogledu nudi dejstvo, da predstavil *a del naše zemlje izhod na orje, ki ima poleg ugodne zem- zaledj16 le®6 tudi 8iroko in bogato Naše podjetje se je vključilo v taif°r? razvoia slovenske obale r r°i- 1954- Do tega časa je zrn 'S Ze s'av'^ številne delovne mage pri obnovi porušene domo-n .|'n nato Pri gradnji najpomemb-ejsih objektov kapitalne izgradnje. n ,e aal°ge so naši delavci na tem Področju opravljali pod težkimi deb ' ^laba materialna osnova vin ’ Pomar|jl bolj sledira1?118^3 zasnova in kot po-Ss'Cale-!e ‘odi izvedba, je rezul-tov 7oi an| načrtovalcev-projektan-nosti la kupcev in njihovih mož-za x’, Zahtev gradbenih izvajalcev neišim- Sl^0trnejšimi in racional- določenemltV^mi’ predvsem pa v tehnnio6m času najprimernejše Šman n9'!6' Ledino s™ zaorali ob skih ki S|^1 cesti z nizom stanov-”^ bok« j., d0 J-1L - kot 1C , takrat preteklo že Postonek čcfJ 86 mi zdi ,ehno indusKSv precej zaostal 11 PrSn v9radnj0 s,anovanj montažna n principu ie bila to Obliki nr!°p0vi 80 bili monta; ^^32555 jrsra 1 0 ko bolj težavno. Zate Soseska Nove Jarše v Ljubljani problem najidealnejše konstrukcije, torej problem stena-strop, v želji po izboljšanju tehnološkega postopka stalno prisoten. Naslednji objekti, stolpnice in »L-bloki«, so bili izboljšani v toliko, da je zidove iz žlindrinih votlakov zamenjal betonski zid, zaopažen z velikostenskimi lesenimi opaži tipa »HUNNEBECK«, masivne strope plošče pa lažja rebrasta korita, ki so omogočala daljše razpone (do 6,50 m), s tem pa tudi večjo fleksibilnost. Tako kot gradbincem iz drugih delovnih organizacij je tudi nam postalo jasno, da je za vselej minil čas obrtniškega načina v masovni stanovanjski gradnji. Kvalitetna delovna sila postaja čedalje bolj iskana in dražja, sodobne delovne priprave naj bi nadomestile čim večji odstotek ročnega dela. Tudi omenjeni način je imel še vedno določene pomanjkljivosti. Rebraste stropove je bilo treba izravnati z lesenim ogrodjem in ga prekrivati s »knin-gips« ploščami. Ta postopek je zahteval veliko število delovnih ur in to v kategoriji, ki je bila vedno najbolj deficitarna — med najboljšimi KV — tesarji. Zato smo pri gradnji naslednjih objektov, podkvice S-13 do S-16, prešli na sistem tunelskih opažev, ki ga uporabljamo še danes, saj je v današnjih razmerah najprimernejši — omogoča hitro, ceneno in kvalitetno gradnjo. Potreba po kvalitetni delovni sili je zmanjšana na najmanjšo možno mero, dnevni delovni takt pa je organiziran tako, da je izkoristek delovnih ur najoptimalnejši. Stanovanjsko gradnjo v Novih Jaršah so v teh letih spremljale težave, ki so ovirale njen normalni razvoj, prekinjale kontinuiteto in ki so značilne za vsako nastajajočo sosesko. Zaradi različnih vzrokov: zahtev krajanov, spreminjajočih se predpisov, tržnih pogojev in drugih vzrokov so trikrat spremenili zazidalni načrt. Odveč je pripominjati, da pomeni vsaka sprememba le- tega zamudo pri nadaljnji gradnji, saj je postopek dolgotrajen in traja več mesecev, včasih celo leto. Zaradi tega je trpela kontinuiteta gradnje, delovne skupine, rezervirane za stanovanjsko gradnjo, je bilo potrebno zaposlovati na drugih gradbiščih. V juliju leta 1977 smo pričeli z gradnjo MS 12/2, tj. drugega dela soseske, ki ga predstavljajo stanovanjske podkvice, skupine štirih ali petih blokov, grajene s tunelskimi opaži. Od prvega koraka, programske osnove do izdaje gradbenega dovoljenja za prve objekte iz te faze, je preteklo skoraj pet let, to pa je tudi čas, ki je v naših razmerah normalen za pripravo novega stanovanjskega kompleksa. Verjetno bomo morali v bodoče pri iskanju vzrokov za prepočasno gradnjo tudi tu poiskati notranje rezerve, ne samo pri gradbeni organizaciji, ki prevzame operativno izvedbo samih objektov. Žal se še vedno dogaja, da je edini in izključ ni krivec za prepočasno rast stanovanjskih sosesk gradbeno pod- jetje, ki edino prevzema tudi finančno breme zaradi nepravočasno oddajanje stanovanj kupcem, medtem ko drugih udeležencev v stanovanjski gradnji, ki so svojo nalogo opravili že pred končno predajo objekta, ne zadene niti moralna niti materialna odgovornost. V MS 12/2 je bila končno dogovorjena enotna tehnologija za celo sosesko. V tem času se je vsa gradbena operativa soočila s čedalje hujšim pomanjkanjem stanovanj, tako v Ljubljani kot nasploh v republiki. Pomanjkanje je postalo splošni družbeni problem, izvedbeni roki čedalje ostrejši, kvalitetna delovna sila vedno bolj iskana. Od vseh sistemov se je za najprimernejšega izkazal sistem tunelskih opažev, ker je gradnja najhitrejša, industrijski način ne zahteva veli-ga števila kvalificiranih delavcev, ki ne dopušča ležernega in malomarnega dela. Temu načinu je prilagojena tehnologija objektov, ki so sedaj v gradnji. Kot vedno, tudi tu ni šlo vse gladko. Nastal je problem energetskih virov (še posebej dobave toplote s strani Komunalne energetike). Dolge mesece je veljala zapora za izdajo gradbenega dovoljenja, ker niso istočasno s stanovanjskimi rasli tudi infrastrukturni objekti (šola, VVZ, trgovina, obrtni lokali). Pri gradnji zadnjih dveh objektov, stolpnic Y-1 in Y-2, je prišlo do zamude pri pričetku zaradi tega, ker ni bilo znano število etaž objekta. Na videz manj pomemben vzrok, vendar se je pričetek del zaradi tega zavlekel kar za sedem mesecev. Podobnih primerov bi lahko našteli še precej. Kljub vsemu dobiva soseska NOVE JARŠE že svojo končno podobo. Trenutno so v gradnji vsi stanovanjski objekti, ki so po zazidalnem načrtu predvideni v soseski, to so štiri podkvice in obe stolpnici. Da bi bila gradnja MS 12 čimprej končana, je izvedbo podkvic C, D in E prevzela gradbena enota iz Celja, ki skupaj z TOZD Ljubljana-okolica kot dolgoletnim izvajalcem MS 12 zaključuje gradnjo na široki fronti. Svetlejši dnevi so nastopili tudi za spremljajoče objekte. V naselju obratuje otroška ambulanta, v letu 1980 so se odprla vrata nove osnovne šole in vzgojno varstvene ustanove (že tretje), ki sta bili zgrajeni iz sredstev samoprispevka II. Spomladi prihodnje leto pa bo stekla gradnja podobnega trgovskega centra Emona in objekta z gostinskimi in obrtnimi lokali. Sledila bo gradnja pošte, pokrite tržnice ... Ko bodo v začetku leta 1982 Nove Jarše dokončno zgrajene, bo v 2828 stanovanjih živelo več kot 10.000 prebivalcev. To bo sodobno stanovanjsko naselje z veliko zelenih površin in otroških igrišč, z osrednjo peščevo avenijo v centru soseske, ki bo zaščitena pred motornim prometom. Stanovanjske gradnje pa vseeno ne bomo prekinili. V prvi polovici tega leta je naše podjetje uspelo na natečaju za izgradnjo II. in III. faze soseske MS 4, 5 v Fužinah, kjer naj bi do vključno 1984. leta zgradili 2800 stanovanj. Tu bomo lahko koristno uporabili svoje bogate izkušnje v stanovanjski gradnji. Na koncu naj omenimo, da soseska .v Novih Jaršah ni edina, kjer' ® TOZD Ljubljana-okolica gradila stanovanja. V krajih, kjer smo gradili pretežno velike industrijs e objekte, smo zgradili tudi nekaj sta novanjskih blokov, pretežno za delavce naših investitorjev. Tako s zrasli bloki v Zalogu, Vevčah i stolpiči v Novem mestu s skup J 200 stanovanji. Na ta način smo se uspešno vključili v stanovanj gradnjo tudi v širšem slovenske prostoru. 1U Niko Burnik Soseska Nove Jarše v Ljubljani HIDROELEKTRARNE IN MOSTOVI V 35 LETIH S 35. obletnico Gradisa sovpada tudi čas, ko je kolektiv naše DE sklenil gradnjo verige elektrarn na Dravi. Od H E Mariborski otok, preko HE Vuzenice pa vse do HE Formin, skupaj 7 hidrocentral z instalirano močjo 480 MW, smo izgradili na slovenskem delu reke Drave. Od pričetka gradenj teh objektov pa do današnjih dni je bilo vedno nadvse pomembno, da so bili objekti zgrajeni v predvidenih rokih. To je bilo še zlasti odločilno v težkem povojnem času obnove in industrializacije. Zahtevne terenske in geološke razmere so terjale pri zapiranju gradbenih jam objektov skrajne napore ob uporabi najsodobnejše tehnologije. Tudi gradnjo hidrocentral smo uresničili z uporabo sodobne opreme. Prav malo jo je bilo možno nabaviti v inozemstvu, zato je tem večja teža naloge odpadla na lastne strokovnjake in delavnice. Dolga leta so bili, v lastnih delavnicah izdelani kabelski žerjavi, značilnost naših gradbišč v dolini Drave. Omogočili so sodoben pristop h gradnji objektov. Podobno je bilo s separacijami in betonarnami, saj so bile do Srednje Drave 1 vse separacije in betonarne izdelane v lastni kovinski delavnici. Vsi ti uspehi so bili doseženi ob veliki zavzetosti in iznajdljivosti, kar ni ostalo neopaženo v javnosti, saj je dobil kolektiv več let priznanje naj- boljšega gradbišča v republiki. Vzporedno z vse bolj samostojnim delom se je v letu 1953 razvila nova organizacijska oblika, ko je iz kolektiva na Dravi nastalo samostojno podjetje Tehnogradnje. Ne glede na subjektivne interese ob tem dogajanju moramo priznati, da so bili to enaki impulzi, ki so nekaj let pozneje pripeljali Gradis do veliko samostojnejših enot po regijah po vsej Sloveniji. Novo nastali položaj je osamosvojeni kolektiv Tehnogradenj vzpodbudil k še bolj zavzetemu in intenzivnemu reševanju najtežjih tehničnih problemov, ki jih ni manjkalo pri gradnji hidrocentral v Dravski dolini. Ta vsestranska angažiranost in prizadevanje po tehničnem vrhunstvu se je še povečalo ob prevzemu del v drugih republikah in Siriji ter Libiji. Šestnajstletna samostojna pot za delavce tega kolektiva gotovo ni bila lahka, bila pa je obdobje velikih tehničnih dosežkov pa tudi samoodpovedovanj. V začetku šestdesetih let si je kolektiv prizadeval pridobiti delo na hidrotehničnih objektih tudi v drugih republikah in dobil izgradnjo pregrade na Kruščici za HE Senj. 85 m visoka, iz kamna nasuta pregrada Zapornice HE Srednja Drava II. Montaža nosilcev za viadukt (800.000 m3), z vrsto pripadajočih hidrotehničnih objektov, je predstavljala nov izziv graditeljem hidrocentral na Dravi. Tudi to delo je bilo uspešno zaključeno na izredno zahtevnem kraškem terenu. Vzporedno z gradnjo hidrocentral se je razvijala mostogradnja in delno cestogradnja kot nujno dopolnilo pri reševanju prometnic ob nastopajočih akumulacijskih bazenih. Pri izgradnji hidrocentrale je bilo potrebno redno zgraditi enega ali več mostov. Tako se je mostogradnja razvila kot samostojna stalna dejavnost, po letu 1956 tudi po lastnih projektih. Vedno krajši roki izgradnje, konkurenca na trgu in težnja dosegati uspehe, enakovredne tujim, je kmalu dala opazne rezultate. Razvitje bil sistem proste konzolne gradnje ob uporabi prednapetega betona, vse v lastnem biroju in delavnicah. Če vemo, da je bilo vse to v otroški dobi prednapetega betona, vse brez nakupa kakršnihkoli licenc, potem moramo priznati izvajalcem nemalo poguma in iznajdljivosti. Tako so bili izgrajeni po tej najmodernejši metodi mostovi preko Drave v Ruju (leta 1959) in Podvelki (leta 1960) ter magistralni most v Mariboru (leta 1963). Slednji je vzbudil zlasti veliko zanimanje z moderno gradnjo sredi mesta in je predstavljal s svojim sto meterskim razponom v srednjem polju četrti most v svoji zvrsti na svetu. Vedno krajši roki gradnje in želja po čim nižji ceni so narekovali razvoj montažne gradnje. Tudi za tovrstno gradnjo so razvili celotno tehnologijo lastni delavci. Prvo potrditev je doživela nova razvita tehnologija pri gradnji 3 mostov preko reke Eufrat v Siriji, nakar je bila uporabljena na nekaj mostovih preko Drave in doživela pravi razmah pri gradnji avtomobilske ceste Vrhnika—Postojna v letih 1970—1973 in gradnji štajerske avtoceste v letih 1974—1977. Na štajerski avtocesti je bila tehnologija izpopolnjena s tehniko lepljenja montažnih nosilcev in sama montaža posodobljena z novo montažno konstrukcijo, sprojektirano v Gradisu in izdelano pod vodstvom delavcev Gradisa. V letih 1967—1973 je bilo izdelanih nekaj mostov v BiH, med temi tudi most po sistemu proste konzolne gradnje preko Neretve v Čapljini. Navedeni mostovi so nas predstavili v dobri luči pri tamkajšnjih investitorjih in tako smo ponovno uspeli v letu 1976 prt licitaciji za novi most v Mostarju. Pravočasna in kvalitetna dograditev tega mostu je povzročila ponovno ugoden odmev in tako smo pričeli graditi v letu 1978 tri mostove v Cmi gori, od katerih je najpomembnejši novi most preko reke Morače v Titogradu. Se vedno imamo v spominu izredno kratek rok gradnje na avtomobilski cesti Vrhnika—Dolgi most, kjer nam je le sodobna tehnologija omogočila pravočasen zaključek del. Ob zaključku lahko ugotovimo, daje rezultat dela v treh in pol desetletjih resnično impresiven. Na Dravi in njenem porečju je bilo zgrajenih 17 mostov s skupno površino 25.600 m2, v porečju Save 18 mostov s skupno površino 30.000 m2, na avtocestah v Sloveniji 7 viaduktov, 46 nadvozov in podvozov v skupni površini 70.000 m2. Poleg tega smo zgradili več manjših objektov po vsej Sloveniji s površino 3100 m2, v drugih republikah Jugoslavije pa še 15 mostov s skupno površino 21.000 m2. Tudi v Siriji je bilo zgrajeno 5 mostov, vsi na Eufratu, od tega trije dolgi preko 500 m s skupno površino 18.000 m2. Končni rezultat dela na premostitvenih objektih v 35-letnem obdobju je torej 168.000 m2 zgrajenih površin. škedenjska dolina NA TUJEM TRŽIŠČU Most čez Savo v Trbovljah Vrsto let že Gradis nastopa pri delih v Zahodni Nemčiji. Iz znanih razlogov se ne pojavljamo na tem področju tako samostojno, kot bi želeli. Naravno je torej, da je težila tako velika delovna organizacija k samostojnemu prodoru v dežele tretjega sveta, da bi lahko v polni meri razvila svoje tehnične in druge sposobnosti in se ustrezno afirmirala. Skoraj desetletni presledek nastopanja na tem področju je imel prav gotovo slabe posledice, saj smo izgubili stik z marsikaterim investitorjem in posameznimi deželami. V tem času je že skopnel del pridobljenih izkušenj, ki smo si jih pridobili v prvih letih v arabskih deželah. Zato je bil prevzem gradnje mostu s priključki v Amari v Iraku leta 1978 v takratni vrednosti 375 mio din več kot potrebna prekinitev večletnega mrtvila. Dovolj dobro je znano, da je to zanimivo področje, kjer je gradbena dejavnost izredno široka in ima Gradis možnost, da se uveljavi z vsemi specialnimi gradnjami. Vse kaže, da tako tudi bo, saj smo v letošnje^ letu prevzeli nova dela v 0' ^ Bagdada, približno v enaki nosti kot most Amara in zna^s6ž-da je v pripravi še mnogo o nejši prevzem del. Ob takšnem razvoju dejavn' idi dorTia inozemstvu pa bo nujno tud. utrditi in popolnoma formira J trebne službe, ki bodo zsgo ^ nemoteno delovanje 9ra b|j-Moramo razmisliti tudi o novih o kah sodelovanja v teh deže ’ g povezavi in skupnem nastop Q sposobnimi domačimi sposoommi aomacimi PoC^j3|1’no-plasiranju lastnih osvojenih ^ logij in znanja, o večjem ^j.g0Vifi vanju in uveljavljanju Gra^,js0ve projektivnih birojev, Gfa .^eSa. opreme in verjetno še marSln0sa- p da Prav gotovo bo nujno, da ( mezno deželo dobro spoznam bi to lahko uresničili. ■„ da Dosedanje delo nam dokazu) ■ g bo potrebno za doseganje u zapri gradnjah v tujini nenehn ^ vzetost. To nas prav 9°t0 ^0$e' preseneča, saj naporov na danji 35-letni poti ni manjkal - ^ Boltežar Hv* . V OSPREDJU KAKOVOST, ROKI IN PROIZVODNI PROGRAM Sodobna tržno orientirana proizvodnja, ki jo imamo danes v naših ratih, se dnevno sooča s trgom in onkurenco. Da ohranimo proiz-'n še naprej dosegamo 'dne poslovne rezultate, mora-m° zagotoviti: sodobni proizvodni program konkurenčno ceno ^ solidno kvaliteto __ ogodne dobavne roke in kvaliteto servisnih storitev. trokrealizacij° teh ciliev Pa 50 Pc skrh, .precejšnj' napori. Zato bom eh, da bo naš proizvodni prc ni vednoe|aikPorila9°ien tr9U’ kar P L9r°bem naš proizvodni prc 9[am lahko razdelili na: asfaltni program betonski program _____ °brtniške storitve v Riganje odpadkov, n okviru obstoječega |pt,, ■ bro9rama smo v leto: tnrUn IZdelali nov 1000-litrski p stavLrreŠalnik’ ki smo 93 tudi r pra,i na zagrebškem veleseji iemnak° razv'jamo oz. že izd« Prototip finišerja za polaga proizvi letošnj asfalta. Zavedamo se, da je proizvodni program osnovni pogoj za uspešno gospodarjenje, zato bomo tudi v bodoče dajali razvoju novih proizvodov kar največji poudarek. Za uspeh na tržišču pa so odločilnega pomena solidni dobavni roki. To pa zahteva od nas vseh veliko znanja in odgovornost. Z dobrim planiranjem in razdeljevanjem proizvodnih nalog smo doslej v tem uspevali, vendar s tem še ne moremo biti zadovoljni. Zato si prizadevamo doseči boljše poslovne rezultate z boljšo kvaliteto naših proizvodov in posodobitvijo opremljenosti TOZD s sodobnimi stroji. Le tako bomo lahko povečevali proizvodnjo in kvaliteto, s tem pa ugled naših izdelkov širom po Jugoslaviji. Zato smo v tem letu namenili velika sredstva za posodobitev naše proizvodnje. S tem se želimo pridružiti vsem delovnim ljudem Gradisa v prizadevanjih za kar najboljše uspehe, dvig produktivnosti in tako prispevati kar največji delež h gospodarski ustalitvi v naši domovini. Sežigalna naprava Mladim kadrom posvečamo vso pozornost Dejstvo, da je od 255 zaposlenih 105 članov kolektiva mlajših od 27 let, dokazuje, da smo mlad kolektiv. Zato se tudi vsa vprašanja v kolektivu rešujejo skozi prizmo takega gledanja, pa naj gre za: — izobraževanje ob delu in štipendiranje — napredovanje — reševanje stanovanjske problematike — sodelovanje v organih samoupravljanja in DPO. Naše ugotovitve, da primanjkuje delavcev kovinske stroke, so nas prisilile, da smo se usmerili pri reševanju kadrovske problematike na lastne vire z intenzivnejšim izobraževanjem in štipendiranjem. Zato imamo poleg učencev različnih strok še štipendiste na vseh stopnjah tehnične šole. Istočasno pa spodbujamo izredni študij zaposlenih delavcev s tem, da jim dajemo možnost plačila šolnine, kolikor je šolanje v interesu TOZD. Vendar pa jih nekaj nadaljuje šolanje tudi na drugih smereh. V povprečju imamo 10% »šolarjev«. Že sam sistem napredovanja v TOZD spodbuja delavce h dodatnemu izobraževanju. Pri izpopol- njevanju prostih delokrogov se daje prednost zaposlenim v TOZD, kar je v obojestransko korist. Gotovo pa lahko povezujemo stanovanjsko problematiko v TOZD s starostno strukturo zaposlenih (povprečna starost 32 let). Čeprav vlagamo velik del sredstev (po ZR za leto 1978 — 11,2 % sklada skupne porabe, po ZR za leto 1979 pa celo 24 % sklada skupne porabe) za reševanje te problematike, še nismo zadovoljili vseh potreb. Načrtujemo pa, da nam bo to uspelo v srednjeročnem gospodarskem načrtu. Naše mladince povezuje tudi sodelovanje na športnem področju, saj nas na Gradisovih športnih igrah zastopajo ekipe z 50—60 člani, od katerih je večina mladincev. Vključeni so tudi v organe samoupravljanja in družbenopolitične organizacije. Preko teh organov se seznanjajo z vsemi pomembnimi zadevami, hkrati pa sodelujejo pri sprejemanju vseh odločitev. Zato menimo, da ima mlad delavec v naši TOZD dovolj možnosti za svoj razvoj ter zadovoljitev svojih in skupnih interesov. Rajko Purnat GRADIS V NOVEM MESTU 15. avgusta letos je poteklo 7 let, odkar se je Gradisova TOZD GE Ljubljana-okolica zasidrala v osrednjem dolenjskem »bazenu«. Gradis je v tej slikoviti pokrajini delal pred 22-timi leti na avto cesti, kakor smo takrat imenovali našo prvo hitro cesto, potem pa le še na Mirni (TOZD GE Ljubljana). Zato je res prav, da se ozremo nekoliko nazaj in vidimo, kako so Gradisovci poganjali korenine v dolenjsko ilovico in trdi kamen. Malo naj bo suhe kronike, malo pa razmišljanja in spominov. Avgusta 1973. smo z določenim tveganjem in z rahlo bojaznijo prevzeli gradbena dela za razširitev, oziroma omejeno fazo izgradnje industrijske hale za popolnoma novega in hkrati neznanega investitorja — IMV Novo mesto. Delo je bilo po strokovni plati precej enostavno. Narediti je bilo potrebno le kompletne temelje za jekleno konstrukcijo in nato še notranje tlake. Večje probleme smo imeli z začetno organizacijo novega sektorja ter z nastanitvijo in prehrano delavcev, kajti prevzeta gradbena dela so morala teči hkrati s postavljanjem osnovne sektorske »baze« — stanovanjskih barak, betonarne, delavnice in skladišč. Jeseni istega leta smo prevzeli še gradnjo 240 m dolgega odseka kanalizacijskega kolektorja ©210 cm ob Zagrebški cesti, istočasno pa smo za IMV izvršili tudi nekaj rekonstrukcij v lesnem obratu v Črnomlju. Delavci so se tja vozili vsakodnevno z avtobusi, kar ni bilo prav prijetno. Z novim letom 1974 je zraslo zaupanje investitorja v Gradis, pa tudi mi smo postali že bolj samozavestni ter prevzemali spet nova dela, seveda že v večjih fazah. V sodelovanju z minerji Geološkega zavoda iz Ljubljane ter z našo TOZD SPO smo odkopali 100.000 m3 hriba na južni strani tovarne IMV in tako pripravili teren za nadaljnjo širitev novih objektov. To delo je bilo za vse sodelujoče prava šola za spoznavanje dobrih in slabih lastnosti dolenjsko-kraškega zemljišča, z rdečo ilovico in skritimi vrtačami. V istem letu smo pričeli graditi nove objekte s skupno površino 15.300 m2 (skladišča materiala, prekrito dvorišče, razširitev tovarne avtomobilov na južni strani). Pričeti je bilo treba tudi globoki izkop v V. kategoriji za težko presernico s približno 20.000 m3 na drugem obrobju tovarne pa še stanovanjski stolpič. V naslednjem letu 1975 smo pričeli z gradbenimi deli za težko presernico, južni odsek vzhodnega tovar- niškega aneksa in južno nadstrešnico — vse skupaj s ca. 13.000 m2 tlorisnih površin. Brez večjih zemeljskih in minerskih del niti to leto ni šlo. Hrib na južnem delu tovarne se je zmanjševal. Kot zanimivost naj dodamo, da smo pričeli graditi že drugi stanovanjski stolpič po klasičnem sistemu z normalno polno opeko in je bilo to delo šola za vrsto naših takratnih vajencev. Prvič se je pokazalo še to, da investitor nima pravočasno pripravljenih vseh projektov za objekte, ki jih želi graditi in se zato pojavljajo občasni zastoji ter pomanjkanje dela za obstoječe kapacitete sektorja. Takšni problemi, povezani še s financami, so nas spremljali nato vse do današnjih dni. V naslednjih treh letih smo za IMV delali še vedno v Novem mestu na starih in novih objektih (hala SV, energetski objekt, temelji stiskalnic, vzhodni aneks, kanalizacijski kolektor, del severnega aneksa itd.). Vmes smo leta 1977 prvič prevzeli nova dela zunaj Novega mesta za druge investitorje — v Straži smo pričeli graditi za Novoles dve industrijski hali tipa Velo, v Šentjerneju pa proizvodno halo istega tipa za Iskro. V zimskem obdobju 1978/79 so prišla v tovarni IMV na vrsto obsežna zemeljska dela za južni plato. Ta dela, razširjena še na vzhodno stran, so se nato vlekla tja do pomladi 1980. Jeseni 1978 smo odprli še novo gradbišče kovinsko predelovalne tovarne IMV na Suhorju pri Metliki in sicer v kooperaciji z domačim podjetjem TGP Metlika. Zaradi večjih sprememb namembnosti in zaradi finančnih težav investitorja smo objekt predali šele leto dni pozneje. Spomladi 1979 so se pričeli dolgotrajni pogovori z investitorjem IMV in glavnim projektantom Slovenija projekt za pripravljalna dela in gradnjo celega sklopa novih objektov, predvsem pa za železniški industrijski tir z viaduktom, razširjeno presernico, carinsko skladišče in novo tovarno prikolic. S posredovanjem TOZD GE Ljubljana okolica so bili k projektiranju ali izgradnji naštetih objektov pritegnjeni še Železniško gradbeno podjetje iz Ljubljane, Gradisov biro za projektiranje iz Maribora, TOZD Nizke gradnje Maribor, TOZD GE Celje, TOZD SPO in TOZD Železo-krivnica iz Ljubljane. Vrednost prevzetih del brez železniških tirov, ranžirne postaje in viadukta je znašala blizu 500 milijonov N din, zahtevani dovršitveni roki pa izredno kratki. V letu dni naj bi bilo vse gotovo. Naša TOZD je morala istočasno z nadaljevanjem gradbenih del na starih objektih preseliti kompletno staro bazo z delavskim naseljem na novo lokacijo, vse to povečati za nove potrebe ter opraviti masovna zemeljska dela za nove objekte. Tudi TOZD GE Celje si je moral postaviti stanovanjske barake za delavce in osnovno bazo z betonarno. Kapaciteta delavskega naselja obeh TOZD je sedaj 500 do 550 ležišč. Kljub obilici težav, ki jih tu ne bi naštevali, so gradbena dela za nove objekte vendar stekla, saj je dal vsak od udeležencev te obsežne gradnje vse od sebe. Aprila letos je pripeljal prvi vlak v tovarno IMV, drugi objekti pa rastejo po programu investitorja in se bodo sproti vključevali v razširjeno proizvodnjo. Gradis se je torej po sedmih letin trdno vkoreninil na Dolenjskem i vse možnosti ima, da se tukaj tu razcveti! Težave in probleme novomeskeg sektorja naše TOZD počasi spo znava in razume vse več č'an_ kolektiva, saj se je zvrstilo in * menjalo na tem velikem 9ra°b's//4 (poleg fizičnih delavcev) tudi 3// naših delovodij in tretjina drug tehničnih strokovnjakov, °d kae je vsakdo prispeval po svojih m Čeh k ugledu Gradisa. Vseh tu moremo naštevati, zato nai °mkj nimo le glavne sektorske vodje,^ so se zamenjavali na dve leti. To bili: V. Damjan, ing. J. Bricelj, _ Bogovič in ing. F. Hočevar. N imena pa bodo dodajali ob nas njih Gradisovih jubilejih. .».k« namian DA SLOVES GRADISA NE BO OBLEDEL Prisostvoval sem slavnostni seji delavskega sveta ob 30-letnici samoupravljanja in 35-letnici Gradisa. Bil sem navdušen nad podatki, še bolj ob filmu, ki je skušal pokazati dosežke podjetja. Ponosen sem na doseženo. Bil sem zadovoljen, da smo prikazali tudi tistim, ki normalno ne utegnejo spoznati vse raznolike dejavnosti Gradisa, njih obseg in številnost. Prav je, da tudi uspehe pokažemo, da nas bo naša družba še bolje razumela, nas še bolj podpirala in spodbujala. Ob gledanju tega filma sem se nehote spomnil začetkov Gradisa, njegovih prvih korakov. Spominjam se, ko smo ob izkopih vihteli predvsem krampe, zasajali lopate in nakladali vagonete. Spominjam se I. faze elektrarne Šoštanj z nepregledno količino lesa, vgrajenega v odre prvega hladilnega stolpa. Spominjam se betoniranja prve pregrade na hidrocentrali Moste pri Žirovnici, v katero smo vgradili 25.000 m3 betona z enim samim visoko frekvenčnim vibratorjem in spominjam se, da smo imeli leta 1945 komaj dva žerjava. Zakaj se spominjam vsega tega? Ker gledam film in poslušam podatke o današnji opremljenosti, o njenem porastu, visoki kvaliteti in sodobnosti. Vesel sem, da se je kolektiv Gradisa do vsega tega dokopal, često ob odrekanjih in žrtvovanjih. In vem, da je storil prav — saj ga je to privedlo do slovesa moderno zasnovanega podjetja, ki omogoča sprejemanje velikih nalog ob sorazmerno kratkih rokih, °b vrhunski kvaliteti in primernih c nah. Tu je naša prva garancija visoko produktivnost. . Vesel sem, da ob večanju po J velja posebna skrb organiziran Vemo, da so to trdi orehi, ki za^a vajo precizne prijeme, da je ^ celotno zgradbo zastaviti tak0’a|< bo v njej čimmanj trenja, da bo posameznik, TOZD pa ,udl e(je| vedel, kaj je njegova naloga, pa tudi, kako se jo najsmo ^ opravi. Nisem za organiziranj ^ radi organiziranja, sem pa za Pre- mišljeno in načrtno delo, ki voditi do boljših rezultatov. pr'orajo janju teh sprememb pa nas m ^ voditi predvsem interesi celo - ^ stavljene iz dobro uglašenih jgt kajti le taki bodo prinesli vec v nam vsem. e. In končno naj povem še to. jn sem vrsto znancev, sodelav j prijateljev, s katerimi sem 5 ,^e\ delal dolga leta. Videl sem J1 ^erri, pa tudi vrsto novih obrazov. ^ da so zavzeti in požrtvova ^a„ bodo napravili vse, da sl°ve ez3' disa ne bo obledel. Vem, da 0„ vedajo svoje vloge v našem ^ upravnem sistemu, kjer vsi P ir1 lahko sodelujejo, predlagal ukrepajo. Prepričan sem, d pgj to delali tudi v bodoče, nikoli'P^ ne pozabijo zlate resnice, Ce mora biti vedno pred oc . ^ hočeš, da bo podjetje usPeV«kj od' bodo v njem prisotni tovari rgC|! nosi, ga moraš predvsem im Hugo Ker*8 ičal ŠE VEČ TAKIH SREČANJ as neusmiljeno teče, prinaša nove generacije, veteranom pa omogoča, da odidejo na zaslužen počitek. 'e veterane, ki so postavili temelje anašnjega kolektiva, je zamenjala °va generacija, prišle so sveže ™°ci. Delo teče naprej s sadovi jnulega dela tistih, ki so svojo Radost pustili na naših gradbiščih. „ ,GIP Gradis TOZD GE Nizke gradnje je tako ali drugače vezanih upokojencev. Čeprav se z njimi f srečujemo vsak dan, nanje .. 8m° Pozabili. Svojo hvaležnost do e9a; kar so nam ob upokojitvi apustiii, izražamo z vsakoletnim ria fantem- Sicer skromno, pa ven-ane. Ne pridejo vsi. Katerikrat s ane ta, drugič drugi, vselej pa ih )e nekai- Več kot polovica. Letos je prišlo 26. Najbrž bi jih bilo več, ne bi bilo slabega vremena, ™odložl|lve9a DaTdito"1-?18 Ze lrikral 2 ni'mi zp n aJ e n,lhove nasmejane obra- le ’ Jlhov Ponos in tovarištvo! Res, Ve ,Je 2 njimi- Zveš prenekatero z n i0.*33 tud' grenko dogodivščino " nekdanjih gradbišč. Teh ni bilo cesta Številne e|ektrarne, mostovi, mnii \V ' Le kdo bi se vseh spoje .U . vsakem zgrajenem objektu svnia .nj!h' ln kako Ponosni so na mj del°vne zmage. »Da, to smo >>Da godili!« je nemalokrat slišati, takrat °rai 2 golimi rokami, saj ^dnanes.