UDK 803.0-316.3 Heinz Dieter Pohl
Univerza izobraževalnih znanosti, Celovec
SLOVENSKE (IN SLOVANSKE) IZPOSOJENKE V NEMŠKEM JEZIKU
KOROŠKE*
Prvi del te razprave je bil objavljen v Riglerjevem zborniku Slavistične revije 1989. Pričujoči drugi del vsebuje dopolnila in popravke, obsega pa tudi Vzhodno Tirolsko. Dalje se obravnavata zemljepisna razširjenost in sociolingvistična skladovitost izposojenk.
The first part of this paper has been published in Slavistična revija 37 (1989), 253-262. This part contains supplements and corrections, and includes East Tyrol, too. Geographic spreading and sociolinguistic stratification are discussed in the concluding part of this paper.
5. Dopolnila in popravki (vštevši Vzhodno Tirolsko)
5.1 Izposojenke iz slovenščine ainšlicn (Ainschlizn, Einschlitzen) mn. 'kosmulja' (Mü 138si.): iz slov. ošljice. aunicn, auničn, naunicn, naunecn (Naunitzen) mn. 'šipek' (Mü 227): reliktna
beseda, iz slov. nar. ałnica 'rdeča češnja'. peče, pečn (Pötsche) 'votlina (pod skalo), pečina; brlog' (Mii 159 si.): reliktna
beseda, iz slov. peča ali pečina, pečn (Petsche) 'naglavna ruta, avba' (Mü 149): iz slov. peča. perliaskn (Parliesken) 'podlesek' (Mü 144): reliktna beseda, iz slov. podlesek. ple.we, ple.bm (Plebe) 'pleve, otrobi' (Mü 185): reliktna beseda, iz slov. pleve, piškn (Pischge) 'mlada kura, piška' (Mü 151): iz slov. piška. pre.wetn (Prebeten) mn. 'roč, trta' (Mü 162 si.): reliktna beseda, iz slov. prévit ali previta.
čaike (Tschaike) 'rečna ladja' (Mü 176): iz slov. čajka, šajka. čunel (Tschunnel) 'svinja' in
čun (tschun) 'vabni klic za svinje' (Mü 181): iz slov. čuna 'vvlika svinja'. da.wà, da:wer, t- (Daber) 'strmo mesto ki je obraslo z grmovjem in meji s potokom; strmi travnik' (Mü 166): reliktna beseda, iz ranoslov. nar. daber, slov. deber.
to:wer (tober) 'vrl' (Mü 172): iz slov. dober.
drače črnice mn. 'brusnice' (Mü 174): iz slov. dračna črnica.
drà.ge (Drage) 'brazda melišča, melina' (Mü 175): reliktna beseda, iz slov. draga.
tu.ln (tullen) '(glasno) jokati' (Mü 182): iz slov. tuliti.
°gaislic, gaislàc (Geißlitz) ovseni močnik, ovsena kaša' (KmBK 448, Le 256, Mü
190, Po 298, KKMK 78): iz slov. *kiselica (reliktna beseda). ga.7i-wo:hn (Gannwoche) 'pomladanski teden, ko se živina goni na pašnik ali
planino' (Mü 187): iz slov. goniti ali gonja (+ nem. Woche 'teden'). gepeča (Gepetsche) 'klaja s slabimi repami' (Mü 150): od slov. peči (*pečetina, pečena | hruška |).
* Nadaljevanje in zaključek razprave v SR 37 (1989), 253-262.
102
Slavistična revija, letnik 38/1990. št. 2, april-junij
-	klànc, glànc (Klanz, Glanz) 'klanec' (Kst 74, Mü 195, Po 298): slov. klanec
(samo v toponimih).
-	koritniak (Koritnjak) 'koritnjak' (Mü 199): iz slov. koritnjak. kosler (Gosier) 'preslica' (Mü 201): reliktna beseda, k slov. koželj.
košt (Koscht) 'preslica, equisetum' (Mü 201): reliktna beseda, iz slov. hvošč 'equisetum'.
khrâ.l-augn (Kralaugen) mn. 'majhne rdeče cvetice' (Mü 207): k slov. kralj ( + nem.
Auge 'oko'). ku.rà (Kura) 'kokoš' (Mü 210): iz slov. kura. guska (Gusga) 'gosak' (Mü 211): iz slov. goska.
jarcl, ja:ràcle (Jarzel, Jaretzlein) kokoš, ki nese jajca prvikrat' (Mü 213 si.): morda
k slov. jarčka, jarčica, jarkica, nar. jarka, jarica. jarkàle, jarkàcle (Jarkelein, Jarketzlein) = jarcl (Mü 213f.).
-	ma(n)Sé:ter (Maschetter) 1. 'snubač' (osrednja in spodnja Koroška); 2. 'preku-
pec, posrednik; vinotržec' (Koroška, Štajerska, Kočevje) (Mü 221): iz slov. mešetar (k furl, miśętę, venec. miśę'to). mu:là (Mula) 'koza' (Mü 226): iz slov. mula. naunecn, naunicn gl. aunicn.
ro:š (Rosch) 'rovaš' (Mü 230): iz slov. rovaš, nar. roš.
-	supan (Suppan) 'vaški sodnik' (Mü 241): iz slov. župan.
-	štartin (Startin) 'štrtinjak' (Mü 239): iz slov. nar. štrtin, četrtin, wajàt, wajet (Weiet) 'vajet, povodec' (Mü 243): iz slov. vajet. °walanka (Balanka) 'kegljišče' (Mü 142): iz slov. *valjartka k valjati, wriśkn (wrischken) '(glasno) kričati' (Mü 245): iz slov. vriskati.
5.2	Izposojenke iz alpskoslovanskega ali zgodnjeslovcnskega
čaiške, -kn, ç-, čiškn (Tscheischke, Zeischge) 'storž (iglavcev)' (Mü<176): iz slov.
šiška, alpskoslovan. *'čep\ da. wernicn (Dabernitze) 'divji ribez' (Mü 166 si.): reliktna beseda, iz alpskoslovan.
ali ranoslov. *daber-, *debernica. topanic (Topanitz) 'pecivo' (Mü 173): iz ranoslov. *topenica (k topel, prim, slovaško topenica).
5.3	Slovcnsko-nemške mešane oblike
piSkàle (Pischgelcin), pišpele (Pischpclein) 'mlada kura' (Mü 151): gl. piškn pod 5.1.
-	colpak (Zolpak) 'surovež, surovina' (Mü 248): k nem. nar. zolp 'surovina' s slov.
bcsedotvorjem (-ak). <V;a.ç-âlhn (tschriesalchcn) 'skočiti čez kaj' (Mü 180; latovščina); slov. nar. črez,
črioz + nem. nar. alchen 'skočiti'. tump(f)àt (tump(f)echt) ' top, tumpast' (zlasti a tumpàts me.ser top nož') (Mü 183; -p- osrednja Koroška, -pf- zgornja Koroška): k slov. tumpast (iz srvn. tump 'neumen, bedast'). wu.sàle (Wusclein) 'uš' (Mü 245): deminutiv k slov. uš< nar. vuš.
5.4. Skupni romanizem koroškonemškega in slovenskega jezika pastäier (Pasteier) 'planšarska bajta' (Mii 145): kakor slov. pastir iz rom. pastöre.
H. D. Plohi: Slovenske izposojenke v nemškem jeziku
103
6. Zemljepisna razširjenost izposojenk
Pri jezikovnih stikih imajo izposojenke glavno vlogo. Doslej sem zbral nekako 180 izposojenk slovenskega ali slovanskega izvora iz literature (gl. prvi del in KKMK 37 si. : tam je obdelanih 155 izposojenk, od teh jih je 133 iz slovenščine in 22 iz alpskoslovanskega, ranoslovenskega ali iz drugih slovanskih jezikov). Zemljepisno imamo naslednje skupine:
6.1	Splošno v južni in vzhodni Avstriji: a.nicnU-, paier-H-1, pečaft/peči':rn-#-, pomà.le-ff-, de:sn-H-, kaišn-//-, ga.teho.smV-, kolmlkulm, k{h)o:màtH-, k(h)o:ter-//-, khraksn-H-, jaukh, jausn, o.blicn, wa.bm-H-.
6.2	Splošnokoroške besede: aršicn', piškale, piškn, ple:šn, polsn, presd:dl/ prasândl, čaike, cč.dra, čriasalhn, dro:be, koritniak, košt*, khrà:l-augn, gre:fl, kre.sfaier', guska, jarkàle/jarkàcle, mauhàlan, mu.là, štaikale, štrankale.
6.3	Osrednja Koroška: pa.màt, popecn, colpak, čmerkl, čmoike, čoikn, čo.ra, čriap, treapm, tumpàt, khra.m, mačnik, so.licn, šauman, štuah, wu:te.
6.4	Osrednja in spodnja Koroška: pače, plerénke, poča.sn, potük(h)l, čač, čačalan, čaikale, čmaukn, čmerkern, čriaše, ču.fat, čweak(er)n, tečn, elsn, kaišle-ker, karčn/kurčn, kli.fe, kraula, kumpm, khu:nà, le:hn/leahn', maišUmaišale, mz>(n)šč:ter, ma.sn/mu.sn1, me:šig, mo.rà, ràkl, sa.sakà**, šapmlčapm, štaukn, swahtà, walanka.
6.5	Spodnja Koroška: pačane**, palàmà, pungrad**, čepe, di:ša**, doli:na, drače črnice**, dump, kie**, korita/korito**, waislkoska, ku.rà, je.gart, lehnà, mednica**, moidii:š**, mot(:kà**, ria**, ročanca**, štuadanc**, wedrica**, wo: bàle, w rit k n.
6.6	Spodnja Koroška in Štajerska: piskarč, pogàncn, pra:g, čkra.da, čkripač, tro.be, tu.ln1, kačn/gačn1, kàsôlc, kaukn, klet/glet, koap/goap, grà:je, grà.màtn, gru.l, gubanicn, mo.šac, mu.hàc, ro:š, šre.tn, wi.her.
6.7	Osrednja in spodnja Koroška ter Štajerska: pačale, pogdčn, poticn, čme:rn, meke, murkn, raun.
6.8	Koroška in Štajerska: pečn, pickàr, pu.plàt, cauhn\ cläk, ewi.ln', čreapm/ čreapern', cuk1, ga:nwo:hn, koper, koslec, ko:š', grà.hàlicn, gru:dn/kru:dn, kušker, hudič**, jarcl/ja.ràcle, ma(n)šč:ter', saifric, supan', ślawanker, štartin, wu.sàle.
6.9	Zgornja Koroška: pišpele', puaklàt*, ce.nicn, tumpfàt, kiškalien\
6.10	Zgornja Koroška in Vzhodna Tirolska: aunicn/naunicn*, pačn/pačatn, khe.se*, ko.pric*, kosler*.
6.11	Vzhodna Tirolska: afaricn/auricnldabernačn', ainšlicn, peče/pečn*, ple. we/ ple.bm*, pre.wetn*, da:wà/da:wer/t-*, da.wernicn', topanic, to.wer, drâ.ge*, ge-peča, ku:sàle/ku:sla ku:sla2, rà.fàne2.
6.12	Vzhodna Tirolska in Koroška: perliaskn*, čečale, čun/čunel, gaislic/gai-slàc, klàndglànc, klič.
#	splošnobavarsko	1 in Kočevje
*	reliktna beseda	2 in Lesachtal
** izposojenke »ad hoc« (citatne besede, gl. 7)	' in SalzburSka
104
Slavistična revija, letnik 38/1990, št. 2, april-junij
6.13	Vzhodna Tirolska, Koroška in Štajerska: pa:ter, po.gratn2-//-, pranter/ gepà.ter, po.pàlicn/purpàlicn, cu.rn, čaiske/čiskn'3, čerfln, čoja/čoje', čutra', tälkn, khârge, munkn, šteklas/štoklic, wajàt/wajet.
6.14	Romanizmi: auswart (6.7), pastâier (6.9), čenče/čenčn (6.12), fra.tn (6. 12), lai (?, 6.12), mangd.re (6. 2), tàmer/tâmp (6. 12), unterdà.h (6. 12).
7 Pripombe k sociolingvistiki izposojenk
Glede na sociolingvistiko predlagam naslednjo vrstitev:
(1)	izposojenke ad hoc: sem spadajo besede, ki so postale citatne v pogojih dvojezičnosti na Koroškem, na primer nekatera poimenovanja za jedila (pačane, sa.sakà in tako dalje) ali s kmečkega področja (kic, ročanca, pungrad), zlasti pa glede na pogostnost obe čustveni besedi moidii.š in hudič',
(2)	splošne besede v koroškonemškem občevalnem jeziku: k tem spadajo besede, ki so lastne jezikovnemu zakladu vsaj osrednje Koroške, na primer cwi.ln, čač, šlrankale in tako dalje.
Bibliografija (nove okrajšave) KKMK H. D. Pohl. Kleine Kärntner Mundartkunde. Celovec. Heyn 1989.
Mü B. Müller, Zur Typisierung des Einflusses slawischer Sprachen auf den Wortschatz der deutschen Sprache - dargestellt am Beispiel des Bairisch-Österreichischen. Berlin, 1971 (disertacija).
ZUSAMMENFASSUNG
Der vorliegende zweite Teil der Zusammenstellung der slowenischen Lehnwörter im Kärntner Deutsch enthält im Abschnitt 5 Nachträge und Berichtigungen. Der Abschnitt 6 bietet £incn sprachgeographischen Überblick, und 7 versucht, einige soziolinguistische Daten aufzuzeigen. Der erste Teil dieses Beitrages (Slavistična revija 27 (1989) 253ff.) umfaßte eine Zusammenstellung von Slawismen und Slowenismen in den Kärntner Mundarten bzw. im Kärntner Deutsch. Der Abschnitt 5 in dem vorliegenden Beitrag enthält Ergänzungen und Korrekturen. Vor allem wurde die materialreiche Dissertation von B. Müller (s. Bibliographie) ziemlich vollständig ausgeschöpft. Der Abschnit 6 versucht eine Art Sprachgeographie der slawischen/slowenischen Lehnwörter in den südbair. Mundarten sowie in der österr.Umgangssprache zu skizzieren. Insgesamt habe ich 180 Lexme (hier in Standardorthographie) zusammentragen können. Sie können in insgesamt 14 Gruppen eingeteilt eingeteilt werden: - 1. Allgemein in südlichen und östlichen Österreich (z. B. I'aier 'Quecke'. Jause, Keusche); 2. allgemein in Kärnten (z.B. Polsen 'Heuschlitten'. Strankerl 'Fisole, grüne Bohne'); 3. Zentralkärntcn (z.B. Trepe 'dumme Frauenperson'); 4. Zentral- und Untcrkärntcn (z.B. falsche/Potsche 'Eber', Tetsche 'Puppe, Kind', Maischerl 'Nctzlaibchen'); 5. Unterkärnten (z.B. Patschane 'ein Nudelgericht', moidusch 'meiner Seel'), 6. Unterkärnten und Steiermark (z.B. Poganitze 'eine Mehlspeise'); 7. Zentral- und Unterkärnten sowie Steiermark (z.B. Potilze 'eine Mehlspeise', Murke 'Gurke'); 8. Kärnten (gesamt) und Steiermark (z.B. zwillen 'jammern, schreien', Koper 'Dille'; 9. Oberkärntcn (z.B. Pöklet 'vorderer Teil des Heufuders'); 10. Oberkärnten und Osttirol (z.B. Köse 'Getreideharfe'); 11. Osttirol (z.B. Topanuz 'ein Gebäck'); 12. Osttirol und Kärnten (z.B. Geislitz 'Speise aus Hafermehl'); 13. Osttirol, Kärnten und Steiermark (z. B. PaterlPränler/Gepater 'Heuaufbewahrungsraum im Stadel'. M unken 'einfache bäuerliche Speise'); 14. gemeinsame deutsch-slowenische Romanismen (z.B. h'räue 'Holzschlag, Lichtung'). - Punkt 7 enthält einige Angaben zur Soziolinguistik der Lehnwörter, wobei zwei Gruppen zu unterscheiden sind, (1) ad hoc-Entlehnungen unter den Bedingungen der Zweisprachigkeit (z.B. Sasaka 'Verhacktes', moidusch), (2) allgemein umgangssprachliche Wörter in Kärnten (z. B zwillen, Strankerl).