Ob 3. juliju - dnevu rudarjev in 4. juliju dnevu borca, naše iskrene čestitke!
Uredništvo Šaleškega rudarja
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE
3. julij 1970 - Leto VI. št. 14 (120) - Cena 0.30 din. Poštnina plačana v gotovini
V RAVNAH OSREDNJA PROSLAVA
Občinski statut določa, da se 8. oktober, ko slavimo naš občinski praznik, praviloma proslavlja vsako leto v drugem kraju. Do zdaj so bile osrednje prireditve ob občinskem prazniku v Topolšici, Zavodnjah, Belih vodah, Šmartnem ob Paki, Skalah, Šenti-
lju, Paki pri Velenju, Pesju, Šoštanju in Velenju.
Na zadnji seji obeh zborov Skupščine občine Velenje pa so odborniki določili, da bo letošnja osrednja proslava občinskega praznika v Ravnah nad Šoštanjem. Ra-venčani bodo do tega
dne zgradili novo šolsko poslopje in asfaltirali cesto, ki vodi od Šoštanja v Ravne.
Imenovali so tudi poseben odbor, ki bo skrbel za prireditve ob letošnjem občinskem prazniku. V njem so Drago Tratnik (predsednik odbora), Rudi Bajec, Franc Hudomal, Franjo Nago-de, Filip Lesjak, Maks Podlesnik, Ivan Stropnik, Jože Veber in Stane 2u i i.
V ŠOŠTANJU ZVOKI PIHALNIH GODB — Soštanjska delavska godba Zarja je praznovala pomemben jubilej, 45. obletnico obstoja. V Šoštanju se je preteklo nedeljo zbralo deset pihalnih orkestrov iz Slovenije in sodelovalo na združenem nastopu ter na reviji — O praznovanju podrobneje poročamo na 3.
strani.
3. julija bo po ulicah Velenja krenila rudarska parada
VELENJSKI
RUDARJI
PRAZNUJEJO
Velenjski rudarji bodo skupaj s stanovskimi tovariši iz vseh rudarskih revirjev Slovenije tudi letošnji 3. julij — dan rudarjev, nadvse slovesno proslavili. Za velenjske rudarje pa je letošnje slavje še tembolj pomembno, saj obenem proslavljajo tudi 20. obletnico delavskega samoupravljanja.
Zato so prireditve, ki so jih v ta namen pripravili, v znamenju povojne rasti in razvoja velenjskega rudnika, ki se je razvil v veliko delovno organizacijo. Od 17. do 27. junija je bila
v delavskem klubu razstava likovnih del učencev osemletk o življenju in delu rudarjev. Do 10. julija bo razstavljal svoja dela slikar Miloš Vastič iz Trbovelj. Komunisti velenjskega rudnika so se 27. junija zbrali v domu kulture na svečani konferenci osnovne organizacije ZK in jo posvetili 20-letnici samoupravljanja.
V	vrste ZKS so sprejeli več novih članov. V nedeljo, 28. junija je bilo finalno tekmovanje sindikalnih športnih iger, kjer so podelili pokale zmagovalnim ekipam.
V	muzeju slovenskih pre-
mogovnikov v velenjskem gradu je do 10. julija razstava fotografij o razvoju rudnika lignita Velenje. 1. julija so v domu kulture izročili priznanja za neprekinjeno 20-letno delo v delovni organizaciji in za 10-letno delo v rešilni četi. Na tej svečanosti sta sodelovala pevski zbor Kajuh in rudarska godba. V delavskem klubu pa so sprejeli upokojence, ki so letos odšli v pokoj. Na predvečer pred 3. julijem je bilo v Velenju več prireditev. Pred Tržnico je bil promenadni koncert rudarske godbe rudarskega šolskega centra, na Titovem trgu pa koncert rudarske godbe. Na slavnostno zasedanje, ki je bilo posvečeno 20-letnici samoupravljanja so se sestali člani osrednjega delavskega sveta in izvršnega odbora sindikalne organizacije.
V petek, 3. julija pa bo po velenjskih ulicah v dopoldanskih urah krenila velika parada rudarjev v svečanih oblačilih. Ob 8.45 se bo na kotalkališču začel svečan program s ceremonialom skoka čez kožo. Zatem pa bodo velenjski rudarji priredili na velenjskem gradu piknik, kjer bosta sodelovali obe rudarski godbi in ansambel Ritem.
Pozdrav rudarjem
Velenjski rudarji, graditelji novega Velenja, nosilci in srž zagona v povojnem razvoju občine Velenje, vaš delovni praznik je še en pomemben mejnik delovnih uspehov v uresničevanju prespektivnega načrta rudnika in občine Velenje nasploh. Z letošnjim 3. julijem, stanovskim praznikom slovenskih rudarjev, ne sovpada samo počastitev 40. obletnice znanega predvojnega štrajka, ampak tudi praznovanje 20 let samoupravljanja na rudniku.
Pogled nazaj, na formiranje prvega delavskega sveta na RLV, na 3. februar 1950, spremljajo dokazi neprestanega
vzpona in razvoja tako materialne baze, družbenega standarda in samoupravnih odnosov v rudniku oziroma rudniškem kolektivu.
Pokazatelji tega razvoja so očitni, resnični kot so resnične ceste, stolpnice, razni komunalni objekti, tone nakopa-nega premoga, mehanizacija odkopa, sodobni proizvodni procesi, socialna sestava rudarskih družin in vse, kar so ustvarile sile vaših rok..
Ob slehernem »skoku čez kožo«, ki vam rudarjem vsako leto ob 3. juliju simbolizira vsakodnevni skok v neznano, v nevarna podzemeljska polja, med okame-nele sklade, kjer se sodobni človek še vedno srečuje s trdim materialom, z naravo v prvotnem odnosu s človekom — se nam poraja mešan občutek občudovanja, strahu in želja in hkrati zavest o moči in sposobnosti generacije, kateri pripadamo.
Na koncu teh razmišljanj, ki so le hoteno razumevanje posebnosti vašega dela in delovnih uspehov, želim, ob 3. juliju, rudarji, vam vsem še vnaprej uspehov polno delo pri izkoriščanju bogatih zalog lignita, na katerih leži naša lepa dolina.
Še več: želim vam vso osebno srečo tako, kot jo izraža tudi naš tradicionalni rudarski pozdrav »Srečno«!
Ludvik Mali, dipl. ing. direktor rudnika lignita Velenje
Kmalu
televizorji
»Gorenje«
MLADINSKI PEVSKI ZBOR IZ ČEŠKOSLOVAŠKE V VELENJU — Te dni se je mudil v Velenju mladinski pevski zbor 9-letne osnovne šole iz Ružemberoka, ki je v gosteh pri mladih pevcih iz osnovne šole Miha Pintar Toledo. Kot smo že poročali, je mladinski pevski zbor iz Velenja pred nedavnim gostoval v Ružembe-roku, kjer so ga nadvse prisrčno sprejeli. Zdaj pa so mladi pevci iz Češkoslovaške vrnili obisk in prišli v Velenje. V Velenju so si ogledali nekatere znamenitosti, nekaj dni pa so bili na oddihu tudi v Fiesi. — Na zgornji sliki je mladinski pevski zbor osnovne šole Miha Pintar Toledo pod vodstvom Rože Veber, na spodnji pa sprejem gostov v avli osnovne šole. Tu jim je zaželel dobrodošlico ravnatelj LADO ZAKOŠEK.
V trgovinah se bodo še čez nekaj dni pojavili prvi televizijski sprejemniki velenjske tovarne Gorenje. Kot je nedavno tega izjavil generalni direktor Ivan Atelšek bodo črno-beli televizijski sprejemniki veljali v maloprodaji okrog 3.000 dinarjev, barvni televizijski sprejemniki, izdelani po sistemu PAL, pa okrog 10.000 dinarjev.
Velenjsko Gorenje, ki bo izdelovalo televizijske sprejemnike v sodelovanju z znano zahodnonemško tvrd-ko Korting, bo poslalo letos na tržišče okrog 25.000 črno-belih in 2.000 barvnih televizijskih sprejemnikov. Letos bodo pretežni del proizvodnje televizijskih sprejemnikov izvozili v Zahodno Nemčijo.
ŠOŠTANJČANI V POMOČ
Na zadnji seji krajevnega odbora SZDL v Šoštanju so sklenili, da bodo Šoštanj ča-ni letos pomagali pri gradnji cest v Ravne in Loko-vico. S tem se bodo tudi v Šoštanju pridružili lani začeti prostovoljni delovni akciji »Mesto — vasi«.
Priprave na gradnjo objektov v polnem teku
Ta mesec smo pri izplačilu osebnih dohodkov prvič plačali krajevni samoprispevek, za katerega smo se odločili na referendumu 22. marca.
Potem, ko je občinska skupščina Velenje sprejela odlok o krajevnem samoprispevku in o prioritetnem redu izgradnje objektov, je bila dana možnost, da se začne s pripravami na gradnjo objektov.
Obiskali smo podpredsednika velenjske občinske skupščine, Draga Tratnika, da bi izvedeli kaj več, kako potekajo priprave za izgradnjo objektov oz. že sama izgradnja.
»■Prve objekte, ki jih financiramo z denarjem, zbranim s krajevnim samoprispevkom in s prispevki delovnih organizacij, smo že začeli graditi. Poslopje nove osnovne šole na Ravnah je že pod streho, urejene so naprave za ogrevanje vode v bazenu v Šoštanju, v teku pa so tudi že dela pri urejanju ceste Pa-ka—Pa&ki Koz.jak«, je povedal med drugim podpredsednik Drago Tratnik.
Sicer pa je za gradnjo nove III. osnovne šole v Velenju imenovan gradbeni odbor, naročen pa tudi glavni projekt. Šola naj bi bila letos dograjena do III. faze. Imenovan je tudi že gradbeni odbor za zidavo otroškega vrtca v Velenju, izdelan pa je tudi glavni "ojekt. Pričakujejo, da bodo začeli z gradnjo že 1. julija, zaprošeno pa je tudi za dodelitev posojila 1.800.000 din pri republiški skupnosti otroškega varstva.
V Velenju nadalje urejajo otroško igrišče, postavljen je že mini-kart, v polnem teku pa so tudi priprave za ureditev otroškega igrišča v Šoštanju.
Do 1. julija bodo pripravljeni idejni načrti za dozidavo osnovne šole Biba Ročk v Šoštanju, ki naj bi bila dograjena letos do III. faze. Za dograditev osnovne šole Šmartno ob Paki je bil
idejni načrt sprejet, glavni načrt pa bo izdelan do 10. julija. Ta šola naj bi bila letos dograjena do III. faze.
V pripravi pa so načrti za gradnjo telovadnic v Šoštanju in Smartnem ob Paki, za adaptacijo šole v Topolšici ter za ureditev društvenih domov v Smartnem ob Paki in Topolšici.
Kot je povedal Drago Tratnik se je začela tudi že akcija za urejanje in modernizacijo cest. Gradbeni odbor je tako začel z akcijo za urejanje ceste Paka— Paški Kozjak, sklicani pa so bili sestanki v Šoštanju, Ravnah in Lokovici, na katerih so se pogovorili o začetku del pri modernizaciji cest Šoštanj—Ravne in Šoštanj—Lokovica. Vodna skupnost Celje bo nadaljevala z urejanjem ceste Skale—Graška gora. V programu pa je še ureditev ceste na pokopališče v Podkraj ter cest Gorenje—Soteska in Šalek—Bevče v dolžini 1 km (dokončali pa bi cesto Šalek—Bevče leta 1971).
Omeniti je treba, da je že urejeno ogrevanje vode v bazenu v Šoštanju, kar je nedvomno velika pridobitev za domačine in za turiste, ki bodo obiskali Šoštanj, v pripravi pa so tudi načrti za garderobe za športnike ter za kopalni bazen v Velenju. V programu del za leto 1970 pa je še postavitev vlečnic.
Akcija za izgradnjo objektov je torej stekla. Večjo aktivnost je mogoče pričakovati v naslednjih mesecih, saj gre prav zdaj izdelava načrtov za vrsto objektov v zaključno fazo. Jeseni bomo imeli pokazati že precej objektov, ki jih bomo sofinancirali tudi občani sami! Na to odločitev smo in bomo tudi v naprej ponosni. Sami si gradimo lepši jutrišnji dan!
Aleja
plesalcev
Velenje je že vseskozi mesto cvetja in zelenja. Zato ni naključje, da hočejo zunanjo podobo še bolj olepšati. Sklenili so, da bodo vsakega uglednega gosta, ki bo prišel v Velenje, povabili naj v rudarskem mestu zasadi drevo. Tako so storili že v nedeljo, ko je 16 plesnih dvojic zasadilo drevesa v aleji plesalcev. Predsednik krajevnega odbora SZDL Velenje, Ivo Gorogranc, (na fotografiji ob naslovu) se je vsem plesalcem zahvalil za čednostno dejanje in izrazil prepričanje, da bodo Ve-lenjčani še bolj gojili cvetočo podobo svojega mesta
V aleji plesalcev je prvi zasadil drevesce predsednik naše občinske skupščine NestI
Zgank
Drevo je zasadil tudi mednarodni plesni sod nik iz Belgije Georges Verbiest
Plesne dvojice, ki so v Velenju sodelovale na mednarodnem plesnem turnirju Evropa pleše 70, so skrbno zasadile drevesa v aleji plesalcev
ZDRUŽEN NASTOP
IN REVIJA PIHALNIH ORKESTROV
Šoštanjska delavska god ba Zarja je praznovala 45- obletnico
Barvitost in kreaktivnost
Ob razstavi najmlajših vzgojno varstvenega zavoda Šoštanj
Estetsko izdelani lepaki so vabili na izjemno razstavo naših otrok. Izjemno zato, ker so takšne razstave, ki prikazujejo delo otrok pravzaprav le enkrat na leto. Zdi se mi prav, da se je vodstvo vzgojno varstvenega zavoda odločilo in zasnovalo razstavo nekoliko širše in sicer v dvorani glasbene šole. Veliko in svetlo dvorano so napolnili z najrazličnejšimi izdelki. Poslužili so se celo panojev, ki služijo za prave likovne razstave. Menim, da je tudi samozavest nekaj pozitivnega, saj naši otroci ustvarjajo, pa čeprav mriogi napačno mislijo, da se samo igrajo. In koliko je bilo različnih izdelkov iz najraznovrstnej-šega materiala in še koliko risbic in slik, ki so jih zasnovali naši malčki ob skrbnem vodstvu tovarišic. Imel sem srečo, da sem na razstavi srečal upravnico vzgojno varstvenega zavoda Šoštanj, ki je ravnokar nekaj pojasnjevala skupini staršev, ki so si prišli ogledat dela svojih otrok.
Začel sem si ogledovati panoje, ki so bili lepo razvrščeni po skupinah in hkrati občudoval s kakšnim temperamentom so bila ustvarjenj posamet-na dela. Ob tem prvem vtisu, ki me je presenetil, je pristopila tovarišica upravnica in mi začela pojasnjevati dela posameznih skupin. V vzgojno varstvenem zavodu so otroci razdelje-
ni po starostnih skupinah. Preko 70 jih je, vodijo pa jih tovarišiče Helga Novak, Mičica Erhart in Ade-la Korenič. Sicer pa nas tokrat ne zanima toliko njihova notranja organizacijska oblika ampak bolj izdelki, ki nedvomno pričajo, da je ta organizacija pravilna. Le kdo bi si mislil, da so malčki tako domiselni in ustvarjalni. Je že res, da jih vodijo tovarišiče, vendar tudi otroci niso kar tako. Koliko je izdelkov iz različnih plodov. Med njimi se najdejo kar čudoviti primerki, ki učinkujejo nadvse originalno. čudno našopirjena sova iz velikega borovega storža, pa lep dolgonogi žrebiček iz krompirja, figurice iz kostanja, koruze in slame. Kar nekam težko je opisati vso to bujno otroško fantazijo, ki je tako pristna in enkratna v svojem izrazu. In končno kak odnos imajo naši otroci do teh plodov, ki se zdijo včasih kar banalni. Da, to je bistvo vzgoje, ki ni samo igra ampak tudi delo in to ustvarjalno delo, ki plemeniti srce in duha. Seveda pa mora biti med vzgojiteljico in otrokom neko zaupanje, ki druži, zaupanje, ki daje otroku vero v samega sebe, potem tudi uspeh ne bo izostal. In na tej razstavi smo se prepričali, da vzgojiteljice likovno pravilno usmerjajo naše najmlajše, ki gledajo na stvari okoli sebe. druga-
če kot mi odrasli. Otroški svet je svet fantazije in domišljije, ki je včasih naravnost presenetljiva. Veliko je izdelkov, ki vzbujajo pozornost zaradi originalnosti. Marsikateri izdelek bi lahko postavili v stanovanje kot okras in nadomestilo kičaste porcelanaste figurice. Razveseljivo je, da se pri oblikovanja poslužujejo najrazličnejših likovnih tehnik. To vsekakor pripomore k večji angažiranosti otrok, ki se včasih hitro naveličajo ene same tehnike. Veliko je bilo izdelkov kreiranih v dekorativno smer tako, da bi lahko bili že kar uporabni za tekstilni vzorec bodisi zaves ali pa namiznega pregririjala. Posrečene so bile lepljenke iz raznobarvnega papirja — le-tega pa so posluiili kar iz najrazličnejših revij, ki so tiskane v barvah, pa še v tiskanje s pomočjo šablon in krompirjevih kli-šejev. Morda bi bilo bolje, če bi se posluževali večjih formatov papirja tako, da bi lahko delali tudi skupinsko. Videl sem tudi elemente iz plastike iz katerih so malčki sestavili različne stvari v ahitektonsko smer — hiša, mostovi in stolpiči vsemogočih oblik.
Tovarišica upravnica mi je pojasnila praktično plat teh »igrač«, če se tako izrazim. Povedala mi je, da jih Tahko večkrat umijejo, kar pri lesenih kockah ne pride v poštev. Sicer pa je toliko teh materialov, da bi jih tukaj kar težko opisal. Vsekakor pa je pri vsem tem pomembno to, da otroci spoznavajo materiale s katerimi bodo pozneje v življenju ustvarjali.
Viktor Kojc
Skupne prodajalne
Velenjska tovarna gospodinjske opreme Gorenje in ljubljanska Lesnina bosta v kratkem podpisali dogovor o skupnem vlaganju kapitala v ureditev maloprodajne mreže v Jugoslaviji. Računajo, da bosta imela Gorenje in ljubljanska Lesnina najmanj 60 skupnih prodajaln.
Tuji dopisniki v Velenju
Pred nedavnim je obiskala tovarno gospodinjske opreme Gorenje v Velenju skupina 30 tujih dopisnikov, akreditiranih v Beogradu. Dopisniki so se kot gostje republiškega sekretariata za informacije tri dni mudili v naši republiki in obiskali več delovnih organizacij.
Obisk iz Regensburga
Pred dnevi je obiskala Velenje skupina 27 profesorjev, asistentov in absolventov pravne fakultete z univerze v Regensburgu. Predsednik velenjske občinske skupščine Nestl Žgank je goste podrobneje seznanil z značilnostmi našega komunalnega sistema, z razvojem Velenja in iz načrti za nadaljnji razvoj Šaleške doline.
Navzoče je pozdravil predsednik krajevnega odbora SZDL Šoštanj Martin Primožič, ki je med drugim dejal: »Redki so jubileji, kakršnega danes slavi naša delavska godba Zarja tovarne usnja Šoštanj. Zato to ni le jubilej tistih, ki so bili ustanovitelji godbe in onih, ki so kot godbeniki ves čas, ali določen čas, zvesto izpolnjevali njeno kulturno poslanstvo, temveč je to praznik vseh ljubiteljev pihalne glasbe, ki so na kakršenkoli način podpirali godbo, da je orkester uspešno premagoval vse težave in ovire ter uspel, da danes proslavlja 45 let družbeno izredno pomembnega in umetniško bogatega delovanja. O praznovanju tako visokega in zato posebej pomembnega jubileja kot je 45. obletnica plodnega dela instrumentalnega ansambla kakršnega predstavlja godba na pihala, se nujno spomnimo vseh prilik in
Blizu 500 godbenikov je zaigralo na Trgu svobode v Šoštanju. Dirigent združenega
nastopa je bil prof. Silvo Tamše
trenutkov, ko smo se tako kulturno kakor družabno izživljali ob rezultatih njihovega napornega dela. Šo-štanjski godbeniki so nas z zvoki iz svojih instrumentov, z budnico, slavnostnim ali promenadnim koncertom pritegnili k proslavljanju vseh pomembnejših dogodkov kraja in širšega področja. S svojo udeležbo in igranjem so obogatili vse pomembnejše proslave in druge prireditve. Zato smo bili njihovega sodelovanja veseli ob vseh priložnostih, tako takrat, ko je bilo potrebno z gromko koračnico privabiti ljudi in dvigniti razpoloženje, ko je z njihovim igranjem bilo po-
trebno dopolniti sporede proslav in prireditev, pa tudi takrat, ko smo se ob zvokih žalostinke hoteli čim dostojneje posloviti od preminulih. Ce vemo, da je glasba pomemben del naše kulture in buditelj narodne zavesti, da z njo izražamo svojo pripadnost, da smo se ob zvokih glasbe borili za svoje socialne in narodne pravice in svoboščine, da so v zadnji vojni ob bodril-nih zvokih godbe naši borci jurišali in zmagovali, potem moramo znati pravilno vrednotiti to zvrst glasbene umetnosti in lahko le tako razumemo, da je godba na pihala pomemben del našega življenja In ustvar-
jalnosti. Zato je naša dolžnost, da jo negujemo in ji zagotovimo pogoje normalnega dela in napredka v zadovoljstvo glasbenikov, ki v godalnem ansamblu o-pravljajo kulturno poslanstvo in zadovoljstvo nas, ki želimo biti ob vseh prilikah deležni kulturnih dobrin njihovega dela.«
Popoldan pa so pihalni orkestri iz Slovenije sodelovali na reviji, ki je bila na športnem igrišču v Širokem. Zatem so šostanjski usnjarji pripravili velik usnjarski piknik, katerega so se udeležili tudi stanovski tovariši iz vse Slovenije.
Šoštanj je bil preteklo nedeljo praznično razpoložen. Ves dan so odmevali zvoki pihalni orkestrov, ki so prišli v Šoštanj, da bi proslavili 45. jubilej domače godbe Zarja.
Najprej se je po mestnih ulicah razvil sprevod desetih godb iz Tržiča, Prebolda,
Liboj, Velenja, Idrije, Trbovelj, Raven na Koroškem, Šoštanja in avstrijskega mesta Strassa, ki so na ploščadi na Trgu svobode priredile združen nastop. Blizu 500 godbenikov je pod vodstvom kapelnika prof. Silva Tamšeta ubrano zaigralo 4 skladbe.
Jubilejna godba »Zarja« v svečanem sprevodu. Sodelovali pa sta tudi...
Godba iz avstrijskega mesta Strass
... mladinska godba rudarskega šolskega centra ...
20 let razvoja, dela in samoupravljanja v rudniku lignita Velenje
Dvajsetletni razvoj rudnika lignita Velenje pomeni za kolektiv velenjskih rudarjev tisto prehojeno pot, na katero so rudarji upravičeno lahko ponosni. V obdobju od 1950. leta pa do danes, so bili glavni nosilci celotnega razvoja in napredka Šaleške doline — bili so neomajani graditelji naše lepe sedanjosti.
Ob praznovanju dneva rudarjev 3. julija se velenjski rudarji z veseljem spominjajo svojih delovnih dosežkov, toliko bolj, ker so uspeli razviti majhen rudnik v najmočnejšo delovno organizacijo v dolini.
V letu 1950 je bil rudnik majhno državno podjetje s 1.800 zaposlenimi rudarji. To leto, lahko bi rekli zgodovinsko leto, pa je pomenilo za velenjske rudarje življenjsko prelomnico. Ko je bil v februarju 1950. leta ustanovljen prvi delavski svet, je takratni rudnik nakopal komaj 0,47 milijona ton lignita. V letih 1950 do 1955 se je vdig-nila proizvodnja premoga na 1 milijon ton, število zaposlenih pa je poraslo na 2.000 delavcev. Največji gospodarski vzpon pa je dosegel rudnik od leta 1955 do 1960. V tem obdobju je porasla proizvodnja premo-
ga za več kot dvakrat in je dosegla v letu 1960 že 2,4 milijona ton, zaposlenih pa je bilo že 2.400 delavcev. To petletno obdobje pa velja tudi kot najmočnejši ekonomski napredek rudnika v celoti, saj se je povečala proizvodnja proti letu 1950 skoraj za 2 milijona ton, medtem ko se je število zaposlenih povečalo le za 600 novih delavcev. Ob tem na lahko poudarimo, da so dosegli rudarji izredne proizvodne učinke, ki so veljali v evropskem poprečju za izredno visoke. To so nedvomno ogromni uspehi, ki dovolj prepričljivo dokazujejo visoko delovno moralo in visoko zavest vseh zaposlenih.
Dejstvo pa je, da se kolektiv velenjskih rudarjev s temi proizvodnimi dosežki ni zadovoljil, zato je ustvarjena sredstva vlagal še nadalje v modernizacijo lin
razširitev proizvodnje. Rast proizvodnje se nadaljuje tudi po letu 1960 tako, da leta 1966 doseže rudniški kolektiv že 3,43 milijona ton proizvodnje in ima 3.200 zaposlenih. Ce upoštevamo, da je naraščala proizvodnja premoga mnogo hitreje kot število zaposlenih, lahko zaključimo, da so dosegli rudarji tako velike proizvodne oziroma gospodarske u-spehe samo z nenehnim povečevanjem produktivnosti dela.
Ker pa praznujejo rudarji letos tudi 20 let delavskega upravljanja, prav zato ne bo odveč, če poudarimo da so ti veliki gospodarski uspehi rudnika v zadnjih dvajsetih letih iplod dobro razvitega in uspešnega delovanja samoupravnega mehanizma na rudniku. Vzporedno s porastom proizvodnje se je razvijal tudi samoupravni mehanizem tako, da se je vključevalo v organe upravljanja vedno več delavcev, ki so postajali vedno boljši u-pravljavci in gospodarji.
Vzporedno z ekonomskim in samoupravnim razvojem v dvajsetih letih je vedno bolj rasla tudi samouprav-ljavska zavest proizvajalcev. Iz obdobja v obdobje so se v organih upravljanja menjavali delavci, ki so prevzemali najrazličnejše samoupravne in druge naloge. V vsem tem obdobju so šli skozi organe upravljanja skoraj vsi zaposleni delavci rudarji, kar je bila za njih vsekakor bogata življenjska in samoupravna preizkušnja.
Zato zaslužijo naši rudarji za dosežene proizvodne in samoupravne uspehe dvajsetletnega obdobja vse priznanje. Priznanje izrečeno z zavestjo, da so vse kar so naredili in dosegli s svojim delom, storili za lepše življenje nas vseh.
F. 2.
Sprejem v zvezo komunistov
CESTA NA PAŠKI KOZJAK
Najtežje delo pri gradnji gorske avtomobilske ceste na Paški Kozjak so o-pravili v torek, 30. junija popoldan, ko so prebili najnevarnejši del trase.
Cesto so začeli graditi že 1968. leta in jo v prvem letu gradnje zgradili v dolžini 4,5 kilometrov. Letos junija so z deli nadaljevali in zgradili nadalnji kilometer in pol. Tako je zdaj cesta prevozna že do kmeta Jurka p. d. Klinca.
V koči na Paškem Kozjaku so se po pomembnem opravljenem delu zbrali na likof nekateri člani gradbenega odbora in skupina delavcev, ki je letos delala na trasi. Predsednik gradbenega odbora Ivo Jamni-kar je ob tej priložnosti zadovoljno ugotovil, da so najtežja dela na cesti opravljena. Zdaj pa čaka graditelje še dosti dela, preden bo cesta na Paški Kozjak povsem zgrajena.
Likovna razstava v delavskem domu
V prostorih kluba so v počastitev rudarskega praznika odprli razsta-
vo Miloša Vastiča iz Trbovelj. Razstava je posvečena življenju rudarjev. Miloš Vastič pripada skupini Relik, v delavskem klubu pa je razstavil 32 del, večinoma kombinacij les — barva — tapison — lesonit. Razstava bo odprta do 25. julija.
Zemeljska dela so bila izredno zahtevna, saj SO' morali cesto speljati po strmih pobočjih Kozjaka in na večih krajih vsekati globoke plasti žive skala Zato velja vso priznanju graditeljem. V skupini, ki delo dokončala nekaj dni pred rudarskim praznikom; so bili buldožerist Štefan Borovnik, kompresist Tone Hojan. strelec Edo Zagat vrtalei Stane Prebičnii, Avgust Banovšek in Frane Borovnik, skupino pa vodila Anton Štres in Karel Uranjek.
Naj omenimo, da je koča na Paškem Kozjaku od julija dalje spet redno skrbovana.
'!IIIIMIIIIII!IIII!IIIIN!!!II!I!IIIIIIIIIIIIII!I!III
Srečno rudarji
'.niiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiuumutmiimmm
LIKOVNI IZDELKI OTROK NA TEMO »ŽIVLJENJE IN DELO RUDARJEV« Rudnik lignita Velenje je prvič letos razpisal natečaj za najlepše likovne izdelke iz rudarskega življenja. S tem je hotel pripomoči k likovni vzgoji naših otrok. V okviru praznovanja rudarskega praznika in 20-letnice samoupravljanja na rudniku lignita Velenje, so najboljša likovna dela otrok razstavili v delavskem klubu, šole nagradili, posameznikom pa izročili knjižne nagrade. Osnovna šola Gustava Šiliha je bila nagrajena s 1.000 dinarji, podružnična šola iz Zavodenj s 500 dinarji in šola Karla Destovnika-Kajuha iz Šoštanja s 500 dinarji. — Na sliki: Kristian Hrastel, vodja splošne službe, je v imenu rudnika lignita izročil nagrade.
SLAVNOSTNA SEJA OSNOVNE ORGANIZACIJE ZK RLV — V sklopu prireditev ob dnevu rudarjev je bila prejšnjo soboto v domu kulture slavnostna seja komunistov velenjskega rudnika. Sekretar osnovne organizacije ZK rudnika lignita Jože Zohar, dipl. inž., je govoril o pomembnosti delavskega samoupravljanja in dosežkih, ki so jih v tem dvajsetletnem obdobju dosegli velenjski rudarji. Na slavnostni seji pa so sprejeli v Zvezo komunistov 26 novih članov. — Na sliki: sekretar OO ZK RLV Jože Žohar, dip. inž., čestita novosprejetim komunistom.
Ena izmed nagrajenih risb (orig. lesorez), ki jo je mladi
»na delu v rovu«
avtor Ivan Zlebnik imenovat
PIONIRJI RAZVIJAJO TRADICIJE NOB
V naši občini so tudi v letošnjem šolskem letu pionirji vneto sodelovali v aUciji pod simboličnim geslom »Ljubimo svojo domovino in vse njene bratske narode«. Program, ki so si ga zastavili, so izvedli s pomočjo članov Zveze borcev. Občinski odbor ZZB NOV je zadolžil svoje člane, da so spremljali delo pionirskih odredov. Se nikoli ni sodelovalo toliko borcev s pionirji in med njimi so se razvili lepi tovariški odnosi.
Ko človek prebira zapiske, gleda njihove prireditve, zavzetost in ponos, veruje, da so pionirjem vsi, ki so jim pomagali, dali neizmerno dragoceno vzgojo in ima svoj smisel v pozivu vsejugoslovanske pionirske akcije. Kakor je mali kurir-ček Andrej v pesmi dejal: »Bilo je težko, a zmagal sem jaz!« tako lahko ob koncu leta vzkliknejo vsi pionirji iz velenjske občine.
Težko bi bilo napisati vse prireditve in ostalo, kar so pionirji naredili v zadnjem letu. Poglejmo le nekaj najpomembnejših akcij. Za občinski praznik so del proslave pri otvoritvi nove šole v Šentilju izvedli pionirji. V tem času je bilo odkritje spomenika pesniku Karlu Destovniku Kajuhu, kjer so sodelovali v kulturnem sporedu tudi pionirji. Pri prekopu posmrtnih o-stankov prvoborcev bratov Letonje v Šmartnem ob Paki so sodelovali tudi pionirji-
Novembra lani so se pionirji zbrali na svečanosti pri spomeniku štirinajstim neznanim borcem XIV. divizije v Osreških pečeh. Na vseh teh svečanostih so sodelovali preživeli borci, pripadniki jugoslovanske armade in drugi. Pionirji so povsod pozorno poslušali pripovedovanje borcev o najtežjih dneh naše svetle socialistične revolucije.
Pred dnevom JLA obiščejo borci šole na našem področju in pripovedujejo pionirjem spomine na osvobodilni boj. Tako je bilo tudi v zadnjem letu in pionirji se teh obiskov vedno veselijo.
Pionirji odreda Jamski škratje z osnovne šole Miha Pintar Toledo so obiskali dosti borcev na njihovih domovih, vse grobove in spomenike, povsod fotogra-
firali, slike pa zbrali v lepo urejenem albumu. Vtise s teh obiskov pa so zapisali v svoj časopis Meteor. Koliko človeških usod so poznali, pri tem pa vendar občutili veliko moč, ki jo je tem ljudem dala ljubezen do trpeče domovine. Likovni krožek tega odreda je izdelal veliko ilustracij in drugih risb iz partizanskega življenja. Najboljše izdelke so razstavili v delavskem klubu in v svoji šoli. Pionirji so obiskali vse grobove in jih uredili, 1. novembra pa so sodelovali pri žalnih svečanostih.
Vsi odredi so sodelovali na proslavah ob dnevu republike. Spoznavali so tudi narodne heroje, po katerih se imenujejo njihove šole ali odredi. Odigrali so več iger, med njimi tudi celovečerno igro Pionirji iz Tihega dola, ki so jo uprizorili pionirji odreda Ivana Kovačiča Efenke z Velenja.
Pod okriljem krožkov OZN spoznavajo pionirji boj drugih narodov za svobodo. Pionirji odreda Ivana Kovačiča Efenke so posvetili ob dnevu solidarnosti z vietnamskim narodom pionirsko uro in se seznanili z osvobodilnim bojem Viet-namcev ter primerjali njihovo borbo z našim narodnoosvobodilnim bojem. Tudi drugi pionirski odredi v občini so vsak na svoj način izrazili solidarnost naših pionirjev z otroki Vietnama.
Marsikje so za 8. marec priredili ženam kulturne sporede, spomnili so se partizanskih mamic, pionirski odred Jamski škratje pa je pripravil lep kulturni program nekdanjim partizan-kam, ki jih je posebej počastil občinski odbor ZZB NOV Velenje.
27. aprila je kot nalašč za likovnike posijalo sonce.
lišča, resno zrli v pripravljene pravkotnike ter z Zbrali so se okoli kotalka-barvasto kredo risali prizore iz bojev NOV ali o izgradnji domovine. Sodelovalo je petnajst naših pionirskih odredov, pa še cicibani so zaprosili za svoj prostorček. Narisali so prave umetnine, pod slikami pa so napisali: Partizani prihajajo v dolino, Mi gradimo, Partizanski počitek in še drugo.
Kmalu za tekmovanjem mladih likovnikov so pričeli s pripravami za sprejem kurirčkove pošte. Blizu 70 borcev se je pridružilo pionirjem in jih spremljalo na pohodih. Na vseh javkah in ob spomenikih so borci govorili pionirjem o boju, tovarištvu in veri v zmago.
Pionirji so se zbrali 9. maja v Topolšici in tam proslavili podpis kapitulacije, ki jo je sprejel nemški general Von Lohr. Pionirji z osnovne šole Miha Pintar Toledo so pripravili kulturni spored, borci pa so jim pripovedovali, kako je bilo tega dne pred 25 leti v Topolšici.
25. maj, dan mladosti in rojstni dan maršala Tita so pionirji proslavili z izleti in športnimi tekmovanji. V domu kulture v Velenju je bila osrednja proslava.
Prvoborec Lojze Ribič pa je izročil prehodni prapor XIV. divizije pionirskemu odredu osnovne šole Miha Pintar Toledo, ki je v tem letu najuspešnejše razvijal in gojil tradicije NOB pod vodstvom mentorja Martina Pustatičnika. Priznanja so Hobili še pionirski odredi Biba Ročk iz Šoštanja, Ivan Kovačič Efenka iz Velenja in Jože Letonja Kmet iz Šmartnega ob Paki. Pionirski odred, ki je sprejel spominski prapor, je še istega dne popoldan priredil na kotalkališču v Velenju veliko telovadno akademijo, na kateri je sodelovalo blizu tisoč pionirjev. Vse slovesnosti ob podelitvi Kajuhove bralne značke, ki jo je dobilo 1557 pionirjev, so bile letos posvečene tudi 25-let-nici osvoboditve.
Tako so pionirji velenjske občine izpolnili postavljeno nalogo pri prenašanju tradicij NOB. To nalogo so izvedli z veliko prizadevnostjo ob pomoči nekdanjih borcev in pod vodstvom svojih skrbnih mentorjev. S
Za občinski odbor JPI
Zdenka Slomšek
SPREJEM ZA UDELEŽENCE EVROPA PLEŠE 70 — Predsednik občinske skupščine Velenje, NestI Zgank, je priredil v hotelu Paka sprejem za udeležence letošnje plesne prireditve Evropa pleše 70. Vse udeležence je povabil naj ponovno obiščejo
Velenje.
DO ZAČETKA AVGUSTA DOGRAJENI PROSTORI ZA ELEKTROTEHNO - Ob Prešernovi cesti v Velenju gradi SGP Vegrad za investitorja (Stanovanjsko podjetje Velenje) trgovsko - poslovno hišo za trg. Pritličje, v katerem bo imela prodajalno ljubljanska Elektrotehna, bo vseljivo do začetka avgusta, drugi prostori pa nekaj tednov pozneje. V prvem nadstropju bodo prostori Projektivnega biroja Velenje, poslovni prostori v drugem nadstropju pa za zdaj še niso prodani.
NOV USPEH »GORENJA«
Predstavniki velenjske Tovarne gospodinjske opreme Gorenje in madžarskih firm Transelektro in IMI so podpisali 25. junija v Velenju 4-letno pogodbo za poslovno-tehnično sodelovanje pri proizvodnji gospodinjskih aparatov in elektromotorjev.
Pogodba določa za prvo leto blagovno menjavo v vrednosti 3 milijone dolarjev, v naslednjih 3 letih pa po 6 milijonov dolarjev. Tržišče na Madžarskem bo tako v prihodnje obogateno 7. izdelki velenjske tovarne Gorenje, madžarski ko-opsrantje pa bodo pošiljali
v našo državo dele za pro-zvodnjo elektromotorjev in gospodinjskih strojev.
Med drugim določa pogodba, ki jo je sklenilo Gorenje z madžarskima firmama Transelektro in IMI, tudi možnost prodaje tehnološke dokumentacije ter celotnega inženiringa za proizvodnjo gospodinjskih aparatov.
miiimiiiimii.......um......umi.....tirnim.....iiism.....miiiiiiiimiiiiiimimi......................................................i......umnimi........m......mi..........................................................................i.....i.....umnimi............
DVAJSET LET DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA - Pred dvajsetimi leti je Ljudska skupščina sprejela zakon o upravljanju v delovnih organizacijah. To je bila pomembna odločitev, ki je predstavljala odločujočo prelomnico v našem družbenem razvoju in predstavlja pomemben datum v zgodovini svetovnega delavskega gibanja. Od takrat naprej se je delavsko samoupravljanje v Jugoslaviji tako razvilo, da je postalo odločujoče v gospodarskem in družbenem delu. Na sliki vidimo predsednika Tita, ki v Ljudski skupščini pred dvajsetimi leti bere ekspoze o izročitvi podjetij v upravljanje delovnim kolektivom. - JUGOSLOVANSKA MLADINA OBNAVLJA BANJA LUKO - Graditeljem, ki obnavljajo po potresu porušeno Banja Luko, so se zdaj pridružile tudi mladinske delovne brigade. V štirih letih bo mladina iz vse Jugoslavije pomagala obnavljati Banja Luko. V prvi izmeni dela enajst brigad z blizu 600 brigadirji iz vseh krajev naše dežele. — MEDNARODNA RAZSTAVA PSOV - V Zagrebu je odprta mednarodna razstava psov, ki jo je priredilo kino loško društvo Hrvatske. Ocenjevalni komisiji se je predsta vilo 482 psov iz večine evropskih dežel. Na sliki
vidimo dve že kar umetniško ostriženi pudli, ki jih lastnica rodi pred ocenjevalno komisijo.
PODPORA PRIZADEVANJEM ZA NADAUNI RAZVOJ
Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje se je sešla na drugo sejo.
V	petek, 19. junija, so se sešli na drugo sejo člani občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje. Obravnavali so izhodišča za kratkoročni program razvoja občine Velenje do leta 1975, potrdili so program dela občinske konference SZDL in njenih organov do konca leta ter imenovali člane stalnih komisij oz. odborov občinske konference SZDL Velenje.
V	središču pozornosti je bila obravnava izhodišč za kratkoročni program razvoja občine Velenje do leta 1975. Izhodišča so doživela polno podporo, saj zagotavljajo perspektivo za nadaljnji razvoj Šaleške doline, hkrati pa nakazujejo možnosti za odpiranje številnih novih delovnih mest in s tem zaposlovanje mlade generacije. Člani konference SZDL so menih, da bi morali v delovnih organizacijah načrte za nadaljnji razvoj optimizirati, seveda pa bodo morali pred tem tudi v tistih delovnih organizacijah, kjer za zdaj še nimajo razvojnih programov, le-te tudi izdelati,
Da bi se v razprave o izdelavi kratkoročnega programa razvoja občine Velenje do leta 1975 vključilo kar največ neposrednih proizvajalcev in občanov je
bilo sklenjeno, da naj bi predlog izhodišč objavili v eni od prihodnjih številk »Šaleškega rudarja«, pozneje pa organizirali o tem razprave v okviru krajevnih družbeno političnih organizacij in v družbenih organizacijah.
Člani občinske konference SZDL Velenje so na zadnji seji soglašali s programom dela občinske konference SZDL, ki ga je sprejel izvršni odbor Občinske konference. Kot predvidevajo bo občinska konferenca SZDL oktobra ocenila delo na vsebinski koncept lokalnega časnika in perspektivni razvoj informacijskih sredstev v šaleški dolini, decembra bo razpravljala o vlogi in funkcioniranju krajevne samouprave, januarja pa bo pregledala izvajanje gradnje objektov, ki jih bomo financirali z denarjem, zbranim s krajevnim samoprispevkom.
Pred poletnimi počitnicami bo izvršni odbor razpravljal o izvajanju politike na področju kmetijstva, septembra bo razpravljal o analizi gospodarskih gibanj s posebnim poudarkom na stabilnost in likvidnost v gospodarstvu ter o financiranju dejavnosti organizacij in društev. Oktobra bo na dnevnem redu obravnava o zdravstvenem zavarovanju
in zdravstvenem varstvu kmetov. Mesec dni pozneje bo izvršni odbor spregovoril o razvoju samoupravnih odnosov v zdravstvu, pripravil pa bo še seminar za predsednike in sekretarje krajevnih organizacij SZDL, decembra pa bo stekla razprava o vlogi in delovanju krajevne samouprave.
Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje pa je na zadnji seji imenovala tudi člane volilne komisije, komisije za podelitev priznanj OF ter upravnega odbora sklada za društveno dejavnost.
V	volilino komisijo so bili imenovani: Milan Šter-ban, Ciril Grebenšek, Franjo Mažgon, Jože Kandlof, Franjo Arlič, Miran Topo-lovec, Drago Tratnik, Franjo Korun in Jože Veber.
V	komisijo za podelitev priznanj OF so imenovali: Staneta Ravljena, Martina Primožiča, Karla Napotni-ka, Filipa Lesnjaka in Rudija Bajca.
Upravni odbor sklada za društveno dejavnost pa sestavljajo: Jože Veber, Lojze Ribič, Štefan Dolejši, Drago Tratnik, Jovo Debe-ljak, Franjo Korun, Teodor Jelen in Milan Šterban.
SITUACIJA ZA CESTNO HITROSTNE DIRKE ZA PRVENSTVO JUGOSLAVIJE VELENJE 5. VII. 70.
Legenda:
H	sfarf H
g	športna tribuno
k	sodnik naprosi
Q	prva pomoč
Q	radio zveza
p	parkirni
prostori
smer vožnje
tekmovalna
proya zapora cest
A
■9
Na skici je krožna proga nedeljskih motociklističnih dirk v Velenju. Skico objavljamo zato, ker bo ta predel Velenja v dopoldanskih urah zaprt za ves promet. — Podrobnosti o dirkah poročamo v posebnem sestavku na športni strani.
Če danes koga povprašamo za Velenjsko jezero, nam bo odgovoril »-mini golf! restavracija! tombola! asfaltirana cesta!« itd. Na vodo in na plažo verjetno
Nekoč je bilo jezero ...
KOTALKARSKA ELITA ZNOVA V VELENJU
V sredo se je na kotalkarskem stadionu največja kotalkarska prire ditev pri nas.
pričela
Na »kotalkariadi« kot so letos preimenovali dosedanje kotalkarske kriterije nastopajo najboljši kotal-
VEGRAD GRADI V BEOGRADU
Poslovno združenje IMOS je leta 1967 uspelo na licitaciji pridobiti projektiranje in izgradnjo kompletnega stanovanjskega naselja Julino bi do pri Beogradu s 627 stanovanji in je to delo odstopilo »Teli nog rad u« iz Ljubljane. Ker je le-ta ni zmogel tolikšnega obsega del, je del posla prevzelo naše podjetje. Ko pa je šlo GP »Tehnograd« v stečaj, je »Vegrad« ostal edini izvajalec. Tako smo v jeseni 196? pričeli s pripravljalnimi tleli, sredi maja 1968 pa se je pričela intenzivna gradnja samega naselja.
Naselje predstavlja 14 stolpnic, visokih od 19 do 21 nadstropij. Pri delu je uvedena visoka stopnja paralelizacije in ko pride zgradba do strehe ter se napravi liidroizolacije, je izvedenih že 85% vseh del.
Pri delu do sedaj še ni bilo večjih nesreč in kljub veliki višini ter delom na obodu, potekajo vsa dela varno. Dosegli smo odlično kvaliteto del in visoko produktivnosti, kljub temu, da je bilo treba najprej osvojiti nove tehnologije. Priznanja o kvaliteti naših del dobivamo od vseh strani in trdijo, da bo to eno najkvalitetnejših in najlepših satelitskih naselij v Beogradu.
Hari PRAPER
karji iz Velike Britanije, Belgije, ZR Nemčije, Švice, Italije in Jugoslavije.
Zastopstvo Jugoslavije pa je tokrat zelo okrnjeno v moški konkurenci, kar že potrjuje dejstvo, da nista nastopila domačina — državni prvak Franci Blatnik in Slavko Korenič; saj je Franci Blatnik bil doslej vselej med najboljšimi.
Poleg tega pa je še negotov nastop najboljšega jugoslovanskega para (zavzema tretje mesto v evropskem merilu) Ljubljančanov Barbare šenk — Mitje Šketa. Ne glede na to pa si je prireditev vsekakor vredno ogledati. Posebno mikavna bo sobotna revija ob 18. uri, ko bodo na betonski ploščadi prikazali svoje znanje najboljši.
ZAHVALA
Zahvaljujem se kolektivu termoeletkrarne Šoštanj za denar, ki so mi ga poslali za letni oddih ter za novoletno darilo. Štefka Preseč-nik, Tomšičeva 10, Velenje.
RAZNO
Naprošam lastnike dvo-koles, ki so jih oddali v popravilo, da jih dvignejo najkasneje do 12. julija 1970. Po tem roku bodo kolesa prodana na javni dražbi.. Franc Korošec, ključavničarstvo — mehanika koles, Velenje.
nihče ne pomisli več; namreč na onesnaženo vodo s podvodnimi in nadvodnimi šopi trave, srhljivo in umazano peno in plavajoče smeti, da človeka kar strese. Ali res v jezeru ni več bodočnosti ali je morda vse to le znamenje našega pogleda uperjenega naprej k bodočemu novemu modernemu kopališču z bazeni?
Zadnjič sem bil presenečen! Naslonil sem se na prepereli mostič, ki vodi preko male Lepene, ki se izliva v jezero i n se zagledal v »zelenilo« njene svežine. Imel sem kaj videti. Namesto zelenila vode sem zagledal »zelenilo« razbitih črepinj steklenic, ki so kot podvodne čeri grozile nedolžnim kopalcem in jim jemale še tisti pogum, ki so ga imeli, ne oziraje se na umazano vodo. Pa ne sa-
mo v vodi, tudi okoli nje, na travniku nad jezerom je vse polno zelenega, rjavega in belega stekla, s katerim so ožigosali svojo na. vzočnost »veseli« tombolski srečneži. Kje so organizatorji tombole, da to vidijo. Vabim jih naj si ogledajo »zelenilo črepinj« na mestu kjer se izliva Lepena v jezero, da ne govorimo o drugih takih kotičkih.
Smatram, da je dolžnost organizatorjev tombole pospraviti za sabo tudi razbito steklenino, čeprav so te čudovite svoje navzočnosti pustili za sabo številni »kulturno« nadahnjeni neodgovorni obiskovalci nedeljske tombole.
Če je tombola že postala tradicionalna, pa naj ona druga stran ne bo več »tradicionalna«.
V. K. Velenje
Dopisujte
v naš list!
Občinske konference SZDL občin Celje, Dravograd, Krško, Laško, Lenart, Maribor, Mozirje, Ormož, Ptuj, Ravne na Koroškem, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Velenje in Žalec, ki so organizatorice »Karavane bratstva in enotnosti 1970«
VABIJO
nekdanje slovenske izseljence v Srbiji v letih 1941/45, da se priglasijo, vsak svoji občinski konferenci SZDL, če se bodo udeležili Karavane bratstva in enotnosti
stva in enotnosti.
Nekdanji izseljenci naj se pismeno priglasijo nepreklicno do 20 julija 1970 (priimek in ime, naslov).
Pogoji priglasitve so:
1.	da je priglasitelj bil izseljenec v Srbiji;
2.	da ob priglasitvi vplača 40 din k prevoznim stroškom (ta znesek bo udeleženec na vlaku lahko vnovčil za hrano in okrepčila);
3.	da ne zahteva povračila prispevka, če se iz kakršnihkoli naknadnih razlogov ne bi mogel udeležiti karavane.
Karavana bo krenila na pot s posebnim vlakom (s postankom na sedežih občin od Maribora do Krškega) dne 12. oktobra 1970 v popoldanskih urah, vrnila se bo predvidoma 16. oktobra 1970 popoldne. Posamezne skupine bodo obiskale kraje: Kraljevo, Užioko Požego, Trstenik, Cuprijo, Ariljo, Arandželovac, Titovo Užice, Vrnjačko Banjo, Gornji Milanovac in Kasjarič. Podrobnejši program bo udeležencem pravočasno pismeno sporočen.
Za podrobnejša navodila naj se izseljenci obrnejo na občinske konference SZDL.
CESTNO HITROSTNE MOTOCIKLISTlCNE DIRKE ZA PRVENSTVO JUGOSLAVIJE
V VELENJU
70 DIRKAČEV
V nižjem razredu zanimiv boj med favoritom Stefetom in Mariborčanom Prste-com • Startal bo tudi jugoslovanski šampion v rallyu Palikovič.
Velenjčani drugi v kegljanju
V	Dravogradu je komisija za šport in rekreacijo tamkajšnjega občinskega sindikalnega sveta priredila medobčinsko tekmovanje v kegljanju. Sodelovale so štiri občinske reprezentance
—	Dravograd, Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem in Velenje.
V	medsebojnih dvobojih so imeli največ uspeha keg-ljači iz Raven na Koroškem
—	521 zadetih kegljev, za
njimi se je uvrstila ekipa Velenja — 508 kegljev, tretji so bili Dravograjčani — 498 kegljev četrti pa Slovenj-gradčani — 481 kegljev.
Za ekipo občinskega sindikalnega sveta Velenje so nastopali: Herman Rauter (110 kegljev), Martin Raj-šter (99), Mišo Ivančič (86), Franc Vojak (79), Franc Tamše (77) in Martin Kos (57).
Brodomodelarji na jezeru
Na cestno hitrostnih dirkah za prvenstvo Jugoslavije, ki bodo v nedeljo, 5. julija v Velenju, bo sodelovalo 71 najboljših dirkačev iz vse države. Ocenili so, da je 2.700 metrov dolga proga izredno lepa in napovedujejo zanimive vožnje. Prireditelji pričakujejo več kot 20 tisoč gledalcev.
V razredu do 50 kubikov bo brez dvoma zmagovalec Janko Stefe iz Kamnika. V tem razredu pa bo tekmovalo kar 25 dirkačev. Zanimiva borba v skupim do 125 kubikov se bo odvijala med Mariborčanom Bogomirom Prstecom in J. Stefetom (aermachi), ki bo tudi v tej dirki ponovno startal.
Zelo zanimiva bo dirka v močnejšem razredu do 250 kubikov, kjer bo vozilo 16 krogov 15 tekmovalcev. V tem razredu je več favoritov. Startal pa bo tudi jugoslovanski šampion v rallyu
Pokrovitelj prireditve pa je bila Kreditna banka Celje. Sodelovalo je 16 plesnih dvojic iz 15 držav: Avstrije, Avstralije, Belgije, CSSR. Danske, DR Nemčije, Francije, Holandije, Madžarske, ZR Nemčije, Norveške, Poljske. Švice, Velike Britanije in Jugoslavije.
Na otvoritveni slovesnosti je nastopajoče in goste pozdravil predsednik organizacijskega komiteja Gustl Tanšek. V imenu pokrovitelja pa generalni direktor Kreditne banke Celje Peter Šprajc.
Med gosti je bil tudi predsednik komiteja za turizem izvršnega sveta SRS ing. Franc Razdevšek in častni predsednik republiškega odbora ZZB NOV Slovenije Franc Leskošek — Luka.
Prvi večer je več kot tisoč gledalcev pozdravilo 16 plesnih dvojic, ki so se ob zvokih orkestra Francija Puharja zavrteli v standardnih plesih (angleškem valčku, tangu, dunajskem valčku, slowfoxu in quick-stepu). Že v predtekmova-nju je izstopala angleška dvojica Frank Venables — Linda Harvvood, ki so ju v
Jovica Palikovič iz Zagreba na motorju ducatti.
Gledalce bo najbolj pritegnila dirka prikoličarjev (8). Velike možnosti za uspeh ima Velenjčan Hubert Camlek (BMW), ki pred domačo publiko prav gotovo ne bo razočaral. Resna konkurenta, ki se bosta potegovala za najboljši uspeh sta Norbert Salobir (Celje, BMW) in Štefan černjavič (Lendava, BMW), praznih rok pa ne bo ostal tudi Slovenjgradčan Alojz Arčan (BMW). Prikoličarji bodo krožno tekmovalno stezo v Velenju prevozili 16-krat.
Zasedba na hitrostnih motociklističnih dirkah za državno prvenstvo v Velenju je taka, da lahko upravičeno pričakujemo kvalitetno prireditev. Napovedujejo tudi, da bodo ob lepem vremenu najboljši lahko na zelo dobri velenjski progi
finalu enotno uvrstili pa prvo mesto. Zelo dobro pa sta zaplesala jugoslovanska predstavnika dvojica Drago Šulek — Venera Trofe-nik, ki sta se v finalu uvrstila na 6. mesto. Drugi jugoslovanski par Fredi Novak — Alenka Verstovšek pa sta se plasirala v pol-finale. Med odmorom je zapela Marjana Deržaj. Modni kreator Ivan Debevc iz Mengša pa je prikazal svoje modele oblačil.
V soboto zvečer so bili na sporedu latinsko-ameriški plesi (rumba, samba, cha-cha-cha, pasadoble). Znova sta največ temperamenta in skladnosti pokazala plesalca iz Velike Britanije. Odlično pa sta plesala tudi para Češkoslovaške in Francije in sta se tako zasluženo uvrstila na 2. oziroma 3. mesto.
Jugoslovanski dvojici sta se uvrstili v polfinale. Blizu 1.500 gledalcev je z navdušenjem pozdravilo nastop folklorne skupine France Marolt iz Ljubljane. Za razvedrilo je poskrbela tudi pevka Eva Sršen.
Na nedeljski sklepni prireditvi se je oseip najboljših parov iz obeh prejšnjih
postavih nove kategorij ske rekorde. Sicer pa je še neznanka kakšen bo rekord nove tekmovalne steze v Velenju in kdo izmed številnih domačih dirkačev ga bo postavil. Vsekakor bodo ljubitelji hitrostnega športa z motorji imeli na nedeljski prireditvi v Velenju kaj za videti. Na posameznih odsekih krožne tekmovalne proge bodo dirkači razvili hitrost nad 100 kilometrov na uro.
Zaradi velikih hitrosti, ki jih bodo dosegli dirkači, ni odveč, če opozorimo gledalce na nevarnosti in na disciplino, ki jo zahteva vrhunski moto šport v času dirk.
Vsako postajanje na tekmovalni stezi, prehod preko nje, kakor tudi hoja ob tekmovalni progi lahko povzroči težko nesrečo. V primeru nesreče ali padca tekmovalca, naj bodo gledalci
nastopov pomerilo med seboj v devetih plesih (standardnih in latinsko-ameri-ških) za naslov skupnega zmagovalca Evropa pleše 70. Največjo lovoriko kristalno vazo sta zasluženo osvojila Angleža Venables — Hor-
Sodili so mednarodni sodniki Alois Miiller iz Švice, Volfgang Opitz, ZR Nemčija, Verner Sonvico, Avstri-
mirni in ostanejo tam, kjer so. Vsaka tuja pomoč tekmovalcu pomeni po predpisih za tekmovanje, izključitev tekmovalca z nadaljnjega tekmovanja.
Strogo prepovedano je hoditi in uničevati travo ob tekmovalni stezi in na prireditvenih prostorih. Službujočim organom je naročeno naj nedisciplinirane gledalce primerno kaznujejo.
Prireditelji še posebej želijo, da imajo gledalci vstopnico pripeto na vidnem mestu. Vsak gledalec, ki ima plačano vstopnico, je pri prireditelju nezgodno zavarovan za primer nesreče, zato hranite kupljeno vstopnico (vstopnica stane 5 din) do konca prireditve.
Prireditelj je pripravil za najbolje uvrščene tekmovalce tudi nagrade. Tekmovalec, ki bo postavil absolutni rekord na novi progi v Velenju, bo dobil za nagrado hladilnik »Gorenje«, darilo tovarne gospodinjske opreme Gorenje. Za ostale najbolje uvrščene v posameznih kategorijskih razredih, do vključno šestega mesta, pa so pripravljene denarne nagrade, poleg tega pa še pokali in diplome.
Trening bo v nedeljo od 9. do 11. ure, tekmovanje pa se bo začelo ob 15. uri. Pol ure pred tem časom bo tekmovalna proga zaprta za ves promet.
wood. Nagrado jima je podelil predsednik skupščine občine Velenje Nestl Zgank.
Dopadljiv nastop pa so imeli tudi mJadi plesalci domačega športno plesnega kluba, ki so zaplesali cha-cha-cha in polko.
6
11 13 21
24
29
4 10 13 13
21,5 22,5
9
30
31 44
48
49
50 63
ja, Georges Verbiest, Belgija in Franjo Kožar, Jugoslavija.
Na velenjskem jezeru je bilo republiško prvenstvo brodomodelarjev. Tekmovalo je 62 modelarjev i'z Ljubljane, Maribora, Kopra, Celja, Murske Sobote, Sežane, Jesenic, Šmartnega ob Paki in Velenja.
V različnih razredih so dosegli naslednje rezultate: MČ-1 mladinci
Na nedavni konferenci zveze za telesno kulturo Slovenije je bil izvoljen v izvršni odbor najvišjega republiškega foruma prof. Rudi Zevart, kot predstavnik občinske zveze za telesno kulturo občin Velenje, Mozirje in Žalec.
1. Franci Kavčič, Ljubljana
3.	Vlado Oremuž, Velenje MC-2 mladinci
1.	Zvone Es, Velenje
2.	Franc Gluk, Velenje MČ-1 člani
1. Mirko Klanček, Ljubljana
5. Ivan Pocajt, Šmartno ob Paki
B-l (hidrogliserji) 1. Mirko Engelsberger, Maribor 73,7 km/h
4.	Jože Polh, Velenje 60,00 km/h
Diplome za lepoto modelov so dobili:
MČ-1 mladinci: Kornelija Šalamon iz Velenja MČ-1 člani: Franc Hudej iz Celja
B-l (hidrogliserji): Egon Engelsberger iz Maribora.
Najboljši bodo nastopili na državnem prvenstvu v Ohridu.
Zmagovalca plesnega turnirja v Velenju, plesna dvojica iz Velike Britanije Frank Venables — Linda Horvvood
ZMAGOVALCA
ANGLEŠKA
DVOJICA
Tri večere je bil kotalkarski stadion prizorišče največje plesno športne prireditve v Jugoslaviji. Pod naslovom »Evropa pleše 70« sta to organizirala turistično društvo in plesni športni klub Velenje.
Velika Britanija
Avstralija Avstrija Danska ZR Nemčija
Prvi večer — standardni plesi
1.	Frank Venables — Linda Horwood
2.	Richard Folcy — Kay Waterman
3.	Wolfgang Nemec — Susie Maček
4.	Torben Christensen — Susanne Aunsholm
5.	Peter Krofges — Marian-ne Krofges
6.	Drago Šulek — Verena Trofenik	Jugoslavija
Drugi večer — latinsko-ameriški plesi
1.	Frank Venables — Linda
Horwood	Velika britanija
2.	Igor Henzely — Jaroslava
Henzely	ČSSR
3.	Claude Germain — Si-
monne Germain	Francija
4.	Wolfgang Nemec — Susie
Maček	Avstrija
5.	Peter Krofges — Marian-
ne Krofges	ZR Nemčija
6.	Richard Folcy — Kay
Waterman	Avstralija
Tretji večer — finalni del
1.	Frank Venables — Linda Horwood
2.	Wolfgang Nemec — Susie Maček
3.	Richard Folcy — Kay Waterman
4.	Igor Henzely — Jaroslava Henzely
5.	Peter Krofges — Marian-ne Krofges
6.	Claude Germain — Si-monne Germain
7.	Torben Christensen — Susanne Aunsholm
8.	Drago Šulek — Verena Trofenik
Velika Britanija Avstrija Avstralija ČSSR
ZR Nemčija Francija Danska Jugoslavija
ŠALEŠKI RURAR — Uredništvo Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 85-087 — Lastnik in izdajatelj: občinska konferenca SZDL — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik LJUBAN NARAKS — Časnik je izhajal kot »Rudar«, glasilo delovnega kolektiva rudnika lignita Velenje — Od X. maja 1965 dalje ga izdaja občinska konferenca SZDL občine Velenje — List izhaja vsak drugi petek — Posamezna številka stane 0,30 din — Letna naročnina 7,50 dinarjev — Naročnina se plača vnaprej na tekoči račun: 5074-8-369 pri SDK,
ekspozitura Šoštanj — Rokopisov in fotografij ne vračamo — Tisk in klišeji: Cetis Celje
NAGRADNA KRIŽANKA OB DNEVU RUDARJEV
sv

mam

61
VODORAVNO: 1. montanistika, 10. brezno, IG. uboj, 17. seč, 18. del žitnega stebla (dvojina), 19. okrajšano žensko ime, 20. sladek gozdni sadež, 23. Madžar, 24. pristanišče v Akabskem zalivu, 26. mariborski akvarij, 27. stari Slovan, 29. okrajšava za svojeročno, 31. tovarna v Celju, ki izdeluje posodo, 33. čist, bister, 35. priimek angleškega pisatelja grozljivih zgodb (Edgar Allan), 36. okrajšava za sveti, 38. lesena posoda, 39. mesto na Nizozemskem, znano po izdelovanju sira, 40. zemeljska geološka doba, tudi mesto v carski Rusiji, 41. avtomobilska oznaka za Kranj, 42. strta kri, 44. reka v SZ, 46. predzadnja črka naše abecede, 47. italijanski, 48. tuj dvoglasnik, 49. ime ameriške filmske igralke Novak, 50. tradicija, stalna praksa, 53. barva igralne karte, 55. tukaj, 57. brezbarven plin, sestavina svetilnega plina, 58. grški petrolejski magnat (fon), 61. medmet, 62. lepa, čedna, 63. oznaka za utežno enoto tona, 64. postave, paragrafi, 87. avtomobilska oznaka za Nemčijo, 68. ime filmskega režiserja Kazana, 70. slovenski narodnoosvobodilni svet, 71. simbol za vodik, 72. pesnikun, 74. skakanje, 78. oziralni zaimek, 80. pripadnik starogermanskega plemena, 82. rimska številka 50, 83. oksid, 86. osnovna vaja, 87. nožnica, 88. ekskurzija, 90. orodje za žetev, 91. rimska številka 5, 92. delavski svet, 93. predelani kavčuk, 95. sito, mreža, 97. strast, naslada, 99. del rudnika, 100. nadav, 101. znak za kemični element natrij, 102. žensko ime, 104. vrsta kemične prvine, 106. naša oznaka za zahod, 107. avtomobilska oznaka za Mursko Soboto, 108. ljubkovalni izraz za naravni zemeljski satelit, 113. skrajšano žensko ime, tudi kratica za jugoslovansko naftno industrijo, 114. angleška kratica za Združene narode, 116. samec domače pernate živali, 117. plantaže, 119. mala uta, 121. jezero na Finskem, 123. ukana, prevara.
10 NAGRAD ŠALEŠKEGA RUDARJA
Za ljubitelje ugank smo epet pripravili na- ( gradno križanko. Predvsem jo posvečamo vsem ( rudarjem ob njihovem vsakoletnem 3. juliju - j dnevu rudarjev.
Izmed vseh prispelih rešenih križank bomo j izžrebali 10 nagrajencev.
Nagrade za vaš trud so:
1.	nagrada — 80 din
2.	nagrada — 70 din
3.	nagrada — 60 din
4.	nagrada — 50 din
5.	nagrada — 30 din
6.	do 10. nagrada po 10 din
Reševalce prosimo, da upoštevajo že znana navodila: izrezana križanka je obenem kupon za ( udeležbo pri žrebanju. Rešitve pošljite do sobote, { 11. julija 1970. na naslov: Šaleški rudar, Velenje, p. p. 89.
V levi spodnji kot kuverte pripišite: križanka. | Na belem robu križanke mora biti napisano ime j in priimek ter točen naslov.
Vso srečo in prisrčen pozdrav!
Uredništvo šaleškega rudarja}
Industrija plastike »Polypex« Šoštanj
OBJAVLJA
naslednja prosta delovna mesta:
1.	ORODJAR
Pogoj: KV delavec, enomesečno poskusno delo
2.	OBREZOVANJE, VRTANJE IN LEPLJENJE OKVIRJEV
Pogoj: enomesečno poskusno delo, po možnosti urejena vojaška obveznost
3.	POLAGANJE CESTNIH MARKACIJ
Terensko delo.
Delovno razmerje za določen čas Objavljena delovna mesta so primerna samo za moške. Nastop službe takoj ali pa po dogovoru.
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnega dohodka.
Prijave sprejema kadrovska služba podjetja 15 dni po objavi.
NAVPIČNO: 2. pobeg, odstop, 3. nevestino premoženje, 4. arabski rastlinski okrasek, 6. sumničenje, dvom, 7. obtesano deblo, hlod, 8. upiavne enote v stari Turčiji, 9. osebni zaimek (ran.), 10. znak za kemični element fosfor, 11. kratica dobrodelne organizacije, 12. ime slikarja Justina, 13. jadranski otok, 14. prisednik, 21. ameriška ustanova za raziskavo vesolja, 22. vetrnice, vrste okrasnih cvetic, 25. bogovi ljubezni, spremljevalci Venere, 28. tolažilna nagrada, 32. vzvišena pesem, 34. prvi svetopisemski človek, 35. ime črke, 37. del naprave za črpanje nafte, izvrtanina, 40. domače okrasne ptice z dolgim repom, 43. slovenska knjiga, 45. črna gosta tekočina, ter, 51. oznaka za kemično prvino aluminij, 52. ameriško moško ime, 54. del Beograda, 56. del glave, 59. grški otok in zaliv, znan iz perzijskih vojn (orig.), 64. združena Slovenija, 65. gorivo iz premoga, 66. žuželka z ostrim pikom, 69. država na Bližnjem vzhodu, 73. vrsta zemlje, ilovice, 79. korenika, korenina, 81. gola, neoblečena, 84. roženine, 85. umetniško ime prve slovenske filmske igralke Kravanje, 89. ubita z rezilom, zabodena, 90. oznaka za starejši, 94. nadležen mrčes, 96. čadast, sajav, 98. oznaka za Slovenijo po osvoboditvi, 99. naša oznaka za jug, 103. angleško moško ime, 109. senčnica, 110. samostojna nikal-nica, 111. ali (srbohrvatsko), 112. kositer, 114. človeške okončine, tudi člani neke organizacije, 116. poletna idila, 118. ploskovna mera, 120. soglasnik.
Pri pravilni rešitvi križanke boste prebrali v prvem in zadnjem stolpcu od zgoraj navzdol čestitko našega lista rudarjem za njihov praznik.
Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Velenje
RAZPISUJE prosto delovno mesto
REFERENTA ZA ŠOLSTVO
Poleg pogojev iz 23. člena zakona o samoupravljanju delovnih ljudi v samoupravnih organih v SR Sloveniji mora kandidat imeti višjo šolsko izobrazbo upravne ali pedagoške smeri, 4 leta delovnih izkušenj in strokovni izpit.
Poskusno delo traja dva meseca. Kandidati naj k vlogi priložijo kratek življenjepis in dokazilo o šolski izobrazbi ter strokovnem izpitu.
Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa.
Razpisna komisija