Gustav Strniša
Naša šola
Naša šola jc na vrhu griča. Mi se truda prav nič ne bojinio, t tarib hitimo, pridno se nčimo, nihfe pola se nc naTeliča.
Tam na griču vlaila šola naša. Zjnlraj mlada zora jo pozdravi, sonce sc pri nji čez dan ustavi, skozi okna žarke uam prinaša.
NaSa Sola se smehlja veselu, ko se sonžni kralj oa nje poslavlja; ko jutranja zarja jo pozdravlja, zablesti kot čudežna kapela.
Vedno (lražja nam jc šola naša. Žalostni jfl bomo zapustili. Bog ve kam v prostrani svct krenili. Ali vedno strma pot bo naša?
Ali bomo krišku le lioilili in nfili pridno se v življenju, bistrili se, vztrajali v (rpljenjn, krepko se z zaprckami borili?
Naj bi naSa šola vrhu griLa pred ofnii za vsoloj nam ostala, pota k višjim smotrom nam kazala kot najlcpših lct najdražja prifa!
190