Ljubljana, 8. februarja 1940. — Leto XIII. — Št. 7.
Poštnina plačana v gotovini.
I
IL,//ti*
GLASILO KRfčA N JKECiA DELOVNEGA LJUDSTVA
Politika.
»Kristus se me priznava k !	onim,	ki pravijo, Gospod, Go-
spod, temveč onim, ki spolnjujejo voljo božjo.«
Politična vprašanja so vprašanja državnega in mednarodnega življenja ljudi ter njihovega vsestranskega napredka v državah. Zato ima vsaka država dvojno politiko, to je: notranjo in zunanjo. V notranjo politiko spada državni red in varstvo državljanske svobode ter navodila in podpora splošne izobrazbe vseh državljanov. V krščanskih državah, ako bi jih kaj bilo, bi se morale razmere medsebojnega življenja urediti po načelih krščanstva; za vse enako pravično. Vse zakonite odredbe v varstvo pristranskega kapitalizma bi morale izginiti iz državnih poslovnih izvidnic. Ker delovno ljudstvo vzdržuje vse dohodke s svojim dobičkanosnim delom, bi bila dolžnost države, da se v prvi vrsti pobriga za pošteno in dobro ureditev dela in po delu pridobljenih splošnih •lobrin. Delo ustvarja in naj torej živi.
Države so si ljudje zamislili v svoje lastno varstvo, zato mora biti država lastnina državljanov, ki jo upravljajo po svojih pooblaščencih oziroma uradnikih. Vsi državni činitelji in državljani morajo upoštevati obstoječe, od ljudstva odobrene zakone. Vsaka urejena država ima svojega poglavarja, ali je to kralj ali pa predsednik, kakršna je pač državna oblika. V vsaki redni državi imajo državljani po svoji potrebi in volji pravico spreminjati in spopolnjevati zakone. Zakonodaja se vrši po ljudskih pooblaščencih ali poslancih. Zato so volitve v zakonodajna telesa za ljudstvo velikanske važnosti. Kakršne ljudi si izbere ljudstvo za svoje zastopnike, takšne so potem pač razmere. Dolžnost krščanskega ljudstva je skrb, da poslanci delajo zakone, ki se strinjajo s krščanskimi naičeli družbenega življenja. Zaradi tega je potrebno, da vsak kristjan, posebno pu katoličan, dela na tem, da dobi Kristusov nauk povsod življenjsko veljavo. Zaradi tega pa ni treba posebnih verskih strank, ki so dostikrat ravno verskemu prepričanju škodljive. V tem oziru naj drži splošna verska izobrazba in tozadevni ljudski značaj. Kako lahko postane »katoliška stranka javno pohujšanje«, posebno če se zveže ali spoji s stranko, ki ima nasproten ali popolnoma brezverski značaj. Kral piše v is.voji knjigi »Der ehri-stliche Socialismus«: »Katolik mora v okviru vsake politične stranke in vsake skupnosti delati katoliško politiko, na podlagi njegovega svetovnega nazora.« Vsi izgovori in cincanje v tem oziru so brezmiselni. Da je temu tako, nam kažejo razne države. Poglejmo Italijo, Nemčijo in celo Rusijo. Kako se je vse politično razblinilo. Ostalo je nepolitično versko načelo, ki se je celo poglobilo.
Krščanski socializem pričakuje od °veljuvljenja krščansko-katoliških vernih načel tudi uveljavljenje krščan-s^eKn socializma v javnem življenju. Nemogoče si je zamisliti krščanskega življenja brez kristjanu zapovedane socialnosti.
Prav tako, kakor je krščanskim državam potrebna krščanska morala na znotraj, je potrebna tudi na zunaj. Meddržavne razmere današnjega časa nevzdržne in nevarne za vse človeštvo. Zato je treba drugačnih nazorov, ki se dobivajo samo v krščanstvu. Kapitalizem se je vsedel na prestol mo-
K volitvam obratnih zaupnikov
Pod tem naslovom je poslala Delavska zbornica v Ljubljani naslednja obvestilo: »Kr. banska uprava odnosno Inšpekcija dela v Ljubljani nas je obvestila, da Ih> potrdila pravilnost izvoljenih delavskih zaupnikov za leto 1940. samo v onih .podjetjih, kjer se je volivni postopek započel v januarju, to je, da so bili volivni odbori najpozneje do 31. januarja prijavljeni inšpekciji dela. To velja za volitve po rednem, kakor tudi po skrajšanem volivnem postopku.
Samoobsebi so pa razume, da lw> banska uprava potrdila volitve v onih podjetjih, ki so sezonskega značaja in ki so zaradi ineobratovan ja volitve v njih v januarju ne morejo vršiti. V podjetjih, kjer se volitve iz kakršnega koli vzroka v zgoraj navedenem terminu niso započele in so dosedaj obstojali obratni zaupniki, bo kr. banska uprava .na prošnjo teh zaupnikov njihove mandate i>odaljšaila za nadaljnje leto. Rok za vlaganje tozadevnih prošenj na inšpekcijo dela v Ljubljani jo določen do konca februarja t. 1. in se pozneje predložene prošnjo nikakor ne bodo upoštevale.«
JSZ je prejela to obvestilo 1. februarja 1940.
Na podlagi omenjenega obvestila je pričela Zveza združenih delavcev razpošiljati na razne obratne zaupnike takelle formularje:
Kr. banska uprava drav. banovine Inšpekcija dela
v Ljubljani.
Podpisani obratni zaupniki tvrdko  v ................. prosimo	naslov,
da podaljša naš zaupniški mandat v podjetju do konca leta 1940. Svojo prošnjo utemeljujemo sledeče:
1. Volitve obratnih zaupnikov so se v preteklem letu vršile šele ime-seca julija in avgusta. Legitimacije obratnih zaupnikov od Delavske zbornice v Ljubljani so obratni zaupniki 7)rejeli šeie prav zadnje mesece preteklega leta. Zaupniki so tako komaj prevzeli svoje posle. Ne bi bilo zato primerno že sedaj voliti novo zaupnike.
2. Porast cen in draginja .nujno silita delavstvo, da se v prvi vrsti briga zaradi svoje eksistence za primeren dvig svojih plač. To je trenutno njegova glavna skrb. Če bi so volitve obratnih zauptoikov vršile, ni pričakovati med delavstvom zanjo pravega zanimanja in bi tako v primeru izvedbe volitev mnogi zauipniki ne dobili tistega števila glasov vsega delavstva, ki jim končno dajo moralno pravico govoriti v njihovem imenu in ga zastopati.
3. Zaradi zunanje .političnih prilik smatramo za neumestno, da bi sc v teh časih s kakišniini koli volitvami in torej tudi z volitvami obratnih zaupnikov ustvarjala borba in razcepljenost v delavskem stanu in med narodom. Borba za mandate med po-
sameznimi strokovnimi organizacijami bi zato brezdvomno škodljivo vplivala na potrebni notranji mir in vzajemnost.
4. Pričakovati je tudi, da bi medsebojna trenja strokovnih organizacij izkoristili skrajni levičarji za svojo propagando, kar v interesu reda in miru v državi nikakor ne more biti zaželjeno.
V	dne  1940.
Podpisi obratnih zaupnikov.
Kaj naj rečemo k vsemu temu?
Nič novega. To, kar smo vedno zastopali in branili. Namreč zakonitost.
V	pogledu volitev obratnih zaupnikov določa člen 2. »Navodil za volitve obratnih zaupnikov«, da se volijo obratni zaupniki redno v mesecu januarju vsakega leta. Dokler niso »Navodila« v tem pogledu spremenjena, ne bi smelo biti nobeno sile — razen višje —, da bi vpeljala v tem pogledu novotarijo, kakor n. pr. leta 1939., ko so so volitve na ljubi) Jugorasa odložile dvakrat.
Ministru za socialno politiko moramo biti hvaležni, da se je postavil na zakonito stališče in zavrnil predlog Jugorasa, da se podaljšajo 'mandati obratnih zaupnikov za eno leto. Ta čin ministra za socialno .politiko dokazuje, da ima v veliki meri razvit čut za zakonitost in za odgovornost. Kajti minister je čuvar in izvrševalec zakona. Ce bi šel on kot tak preko zakona, kdo bo še spoštoval zakon. Kdo Ix> še kaj dal na ministra samega?
In kakšna bi bila posledica preziranja zakonov? Anarhija. Kajti danes greš preko zakona v tej stvari, jutri v drugi in tako dalje. Slednjič že ne veš več, kedaj delaš po zakonu in ke-daj jo odločilna .samovolja.
To našo trditev dokazuje stanje obratnih zaupnikov. Res je, kar navaja formular ZZD, da so dobili nekateri izvoljeni obratni zaupniki za-upniško legitimacije šele konec preteklega leta, nekateri, zlasti sezonci, pa sploh ne. Kajti legitimacija .ga ni dobila več v poslu, ker so z delom že prenehali.
Toda kdo je temu kriv? Znani eksperimenti Jugorasa, ki je vsepovsod vtikal prste. Ce bi postopala Delavska zbornica po zakonu, bi morali dobiti vsi izvoljeni obratni zaupniki svoje legitimacije najpozneje v 14 dneh po končanih volitvah.
V	pogledu veljavnosti izvolitve obratnih zaupnikov določa člen 36. »Navodil«, da je mogoča pritožba proti volitvam ma inšpekcijo dela v osmih dneh in da mora inšpekcija dela pritožbo rešiti v nadaljnih osmih dneh. Če je ne reši v tem roku, postanejo volitve pravomočne. Poslovnik o delovanju zaupnikov pa določa, kako in kedaj se konstituira zaupniški zbor, to je, najkasneje v treh dneh, ko po-stanejo volitve izvršne. Člen 4. dolo-
ča, da mora starešina obratnih zaupnikov o konstituiranju pismeno obvestiti delodajalca, inšpekcijo dela dn delavsko zbornico. Ker so starešine zaupnikov svojo nalogo izvrševali točno, je bila Delavska zbornica pravočasno obveščena o vsakokratnem konstituiranju zaupnikov odn. o izvolitvi zaupnikov. Zato bi morala in mogla, kukor smo že poudarili, dostaviti izvoljenim obratnim izaupnikom zaupni-ške legitimacije najkasneje v 14 dneh 1«) končanih volitvah.
Sicer pa no prevzamejo zaupniki svojih funkcij šele takrat, ko dobe od delavske zbornice legitimacije, ampak že tedaj, ko so se konstituirali. Če so bile v tem pogledu kake zapreke, je bila dolžnost Delavske zbornice, da bi branila pravice zaupnikov, ki so utemeljene v zakonu.
Šo besedo o podal jšainju mandatov zaupnikov, če to prosijo. Odkrito izjavljamo, da simo odločno proti generalnemu ipodailjšanju in sicer v glavnem. ker l>i bilo tako podaljšanje protizakonito.
Glede trajanja zaupniških mandatov mora biti merodajen § 112. zakona o zaščiti delavcev, ki določa, da traja mandat delavskih zaupnikov leto dni. Zakon v tem pogledu še .ni irapremc-njen.
Isto določa tudi člen 3. Navodil za volitve obratnih zaupnikov. Sicer obsega še nadaljnje določilo, ki pravi, da smejo zaupniki in njih namestniki
rale in pravičnosti do soljudi, ki niso v položaju mehkih foteljev. Delovni narodi so se prebudili in začeli zahtevati pravičnost. Države so začele medsebojne prepire in nasilja zn tujo lastnino. To je rodilo gnev, ki ga zaenkrat nihče ne more popraviti. Mi krščanski socialisti celega sveta zahtevamo spremembo teh poganskih raz-
mer in želimo, da bi se pravo življenjsko krščanstvo vselilo v srca narodov in napravilo konec vsem svetovnim težavam in zmedam ter priklicalo mir in srečo narodom, ki sta skrita in z.a-klenjena sedaj v skrinjah kapitalističnih intrig.
Bog daj!
Jože Gostinčar.
lupi
sega še nadaljnje določilo, ki pravi, liki iir ’ ostati še za leto dni v svoji funkciji, če se iz kakršnih koli vzrokov .niso mogle izvršiti volitve v mesecu januarju. To določilo dajo videz zakonitosti za splošno podaljšanje zaupniških mandatov. Toda to je le videz.
Kajti to določilo predvideva le take dogodke, ki so onemogočiti izvedbo volitev v gotovem podjetju. N. pr.: V volitve so jo vmešaval ])odjetniik in povzročil, da so delavci preklicali svoje kandidature. Čo bi se pa dostavek el. 3. uporabljal tako kot hoče ZZD, bi bil nesmiseln čl. 2. Treba bi se bilo le dogovoriti tam, kjer že obstojajo obratni zaupniki, pa bi se volitve sploh ne izvedle, ampak bi vložili stari zaupniki prošnje za podaljšanje mandatov. Na ta način bi se dejansko vršile volitve vsako drugo leto.
Sicer je pa veliko vprašanje, če je dostavek v členu 3. sploh veljaven.
Navodila so bila izdana na podlagi § 111. zakona o zaščiti delavcev. Torej morajo biti v skladu z določili zakona
o	zaščiti delavcev. § 112. zakona o zaščiti delavcev pa določa, da traja mandat zaupnika le leto dni i.n ne pripušča nobenega podaljšanja. Naj bo tako ali tako, podaljšanje mandatov bi pomenilo zopet novo zmešnjavo v instituciji obratnih zaupnikov, pomenilo bi |MKlaljšanje nezakonitega stanja.
Vse drugo, kar navaja ZZD: borbo delavstva za zvišanje plač; zunanje politične prilike; trenja med strokovnimi organizacijami; skrajne levičarje, je le figovo pero,
Resnična strokovna organizacija mora obvladati vse naloge Zato je sposobna, da vodi istočasno borbo za pravice delavstva na vseh poljih.
Se bolj pa je bosa bajka o zunanje političnih prilikah. ZZI3 hoče prika-
(Nadaljevanje na 2. strani.)
Vsakemu svoje!
»Lelo 1940. bo usodno,« je izjavil pred kratkim angleški ministrski predsednik. To je ne samo kolikor toliko opravičeno prerokovanje, pač pa je tudi opomin /.a vsak nurod. Glede na Jo zavest bi bili morali napraviti posamezni narodi prav vse, da postanejo duhovno enotni, na zunaj in znotraj. Le tako pripravljeni bi mogli čakati usodnih dogodkov s prepričanjem, da jih bodo prešli srečno in brez večjih pretresov. Kajti enoten narod ne more razbiti noben vihar, niti nasilje. Prepozno je, če poljski general Sikorsky ugotavlja velike napake poljske povojne politike pred nemško in rusko zasedbo, prepozno je, če Čehi razmotrivajo o dogodkih pred enim letom. Lahko rečemo, če bi bila merodajna politika Poljakov drugačna, če bi poljski in češki politiki vodili svoje narode tako, da bi bili ti docela zadovoljni doma in na zunaj bratovsko nudili roko eden drugemu proti skupnemu sovražniku, prav gotovo bi nemški fašizem naletel na drugačen skupen odpor, kakor pa je bil dejansko. Le neurejene razmere domu in preveliko samoljubje, ki je večkrat šlo preko mej bratovskega naroda, so ustvarjale razmere, katere je prav pošteno izrabil tretji v svojo lastno korist.
Kaj bo z nami Slovenci v usodnem letu 1940.? To je vprašanje, ki ga danes razmotrivajo vsi zavedni Slovenci. Vsakdo ve, da leži naša domovina na zelo kočljivi točki Evrope,
Na to vprašanje ne more dati prav nobeden stvarnega odgovora, ker nihče ne ve, kako se bodo zasukale evropske politične in vojne prilike v bližnji bodočnosti. Eno pa je, kar lahko trdimo, da je za naš narod predpogoj srečne bodočnosti, pa naj se zgodi kar koli, enoten duh in enoten odpor proti vsakomur, ki bi hotel naroči onesrečiti. To pa je mogoče le takrat, kadar je vsak državljan ali vsak ud naroda zadovoljen s svojini položajem in se dobro zaveda, da mu vsaka sprememba prinaša le škodo. Razumljivo je, da je danes takih ljudi prav malo, pa ne le pri nas, ampak prav povsod. Vendarle, če že niso prilike take, da bi mogel biti človek zadovoljen, mora pa najmanj, prav posebno med delovnim ljudstvom, imeti vsakdo zavest, da gre stremljenje merodajnih činiteljev za tem, da se socialne razmere zboljšujejo in da vsakdo lahko pri tem delu po svojih močeh sodeluje. Za zavest je tista sila, ki združuje vse ustvarjajoče sile in tako celoten narod preraja v zdravem gibanju k novemu življenju. Le tak državljan bo slej ko prej ljubil svojo domovino ne le v besedi, ampak tudi v srcu. Pri takem narodu bo onemogočena že sama na sebi vsaka tuja vsiljivost. To se kratko in malo reče, da moramo prav vsi posvetiti svoje moči predvsem našim domačim notranjim razmeram, ki so predpogoj srečni zunanji politiki. Zavedati se moramo prav dobro, da slabosti naših notranjih razmer ne čutimo samo mi, ampak da je prav dobro o njih po-nčen tudi zunanji svet in da tudi prav la postavlja v svoj načrt bodisi kot pozitivno ali pa negativno postavko.
Najvažnejši činitelj v našem slovenskem narodu je prav gotovo delovni *Ioj, saj gre njegovo število preko 80 odstotkov vsega naroda. Zato je za naš narod najvažnejše razpoloženje med tem slojem. To mnenje, ki se odraža v množicah tega stanu, se da morda le za trenutek prepleskati, ne pa trajno. Duša naroda je v srcu delovnega človeka in preko narodove dnše ne more nihče ustvarjati kaj dobrega niti trajnega.
Nerazumljivo nam je iz tega vidika,
kako se morejo v današnjih časih in v teli evropskih prilikah uveljavljati pri nas gotovi ljudje po svoji mali skupnosti z vsemi sredstvi, ko pa prav dobro vedo, da je njih dolgoletna pripravljalna doba in štiriletna doba njihovega dela pokazala prav jasno, du so med slovenskim delavstvom nezaželeni. Opravičenost obstoja, ki jo ti ljudje pred merodajnimi činitelji slikajo s prepleskanjem delavskega javnega mnenja, je le začasna, kajti ob prvi možni priložnosti se bo pokazalo, da je bil dejanski položaj mnenja delavske duše povsem nasproten iu da so ti ljudje prej škodovali pozitivni gradbi življenja med Slovenci kot pa koristili.
Delavec si danes ničesar bolj ne želi kot da se mu nudi prilika, da se lahko po svoji moči iu svoji izobrazbi udejstvuje tam, kjer ga sili njegova duhovna in gospodarska potreba. Le če bo imel to možnost, bo postavil v našem narodnem življenju celo svojo osebnost v skupno korist. Zato pa, kdor hoče dobro svojemu lastnemu narodu iu njegov neoviran procvit tako v du-
hovnem kakor tudi v gospodarsko-socialnem pogledu, bo prav gotovo ra. zumel delavsko dušo in čutil utrip njegovega srca, ki stremi samo za tem, da se uredijo naše notranje razmere tako, da bo on sam tudi zadovoljen. Razumel bo pa istočasno tudi, da je nujna potreba, da se delavca v celoti kot osebnost povsod upošteva, ne pa izključuje iz kake narodne skupnosti iu morda da celo daje vsiljivcem bič v roke, da po mili volji mlatijo po njem kot nekakem izvržku. Zato pa je delo gotovih ljudi v naši sredi izključno razdiralno in za narodovo rast škodljivo, kajti danes je čas ustvarjanja skupnosti vseli dobroliotečih ljudi, ne pa nasprotno, da ne bomo po kaki usodni uri premišljevali o lastnih napakah naše preteklosti.
Tudi delavec je močan činitelj v naši slovenski skupnosti, zato mu je treba dati tudi iz stališča narodne skupnosti potrebno veljavo in ugled. To pa je mogoče le tako, da se svobodno udejstvuje prav povsod, kjer je potrebno. Zato pa je vsako umetno oviranje te delavske pravice tudi greh nad narodno skupnostjo, in to tem večji, v čim usodnejših časih živimo.
ž. S.
Stisko Otta ft&mMLa_________
VolSvili odbor in volitve obr. zaupnikov
Ta in prihodnji teden bedo skoraj v vseh obratih volitve delavskih obratnih zaupnikov (razen sezonskih).
Volitve morajo bili izvršene na dan, katerega je določila volivne-nvu odboru kr. 'banska uprava (inšpekcija dela).
Ako je bilo volivnemu odboru predloženih več kandidatnih list, je izvesti volivaii postopek. Po izvršenih volitvah pa točno izpolniti, in to v štirih izvodih, obrazec št. 6. l a dbrazev mora podpisati ves volivni odbor in predstavniki kandidatnih list.
Najbolje je, da takoj po izvršenih volitvah «e isti ali drugi dan skliče predsednik volivnega odbora sejo novo izvoljenih zaupnikov
—	zaradi konstituiranja odbora — in k tej seji je vabiti poleg zaupnikov tudi zastopnika podjetja. Po seji je izpolniti v štirih izvodih obrazec št. 13.
Nato je poslati po clva izvoda obrazca št. 6 in 13 kar nam v centralo. da bomo enega izročili Inšpekciji dela, drugega pa Delavski zbornici — en izvod se izroči podjetju, eden pa ostane zaupni-škemu zboru za arhiv.
V	primeru, da je bila vložena samo ena kandidatna lista, volivni odbor proglasi*to listo za izvoljeno in izpolni v štirih izvodih obrazec št. 5 (ne št. 6).
Ako pa je bilo vloženih Več list. pa je bil dosežen sporazum, da se volitve vrše po skrajšanem postopku, je izpolniti v štirih izvodih obrazec št. 5a.
Volivni odbori naj tedaj skrbijo, da se bo postopalo točno po navodilih.
Po volitvah in konstituiranju iz-
voljenih zaupnikov pa takoj pošljite nam v centralo po dva izvoda obrazca št. 5, ako je bila le ena kandidatna lista, ako je bilo več list, pa obrazec št. 6 in v dveli izvodih obrazec št. 13.
Volivni odbori! Z delom ne odlašajte in vse pravočasno in točno uredite.
Akcija žagarskih delavcev v Savinjski dolini za zboljšanje svojega položaja
Draginja je zadela tudi žagarsko delavstvo v Savinjski dolini. Zaradi .?.a j® 'Predložila po svoji organiza-ciji Jo/ predlog za 20% zvišanje plač. Ker so pod j ©tujki odlašali z razgovori, je JSZ prosila okrajno glavarstvo v Gornjem gradu za poravnalno razpravo. Ta pa ni rodila pozitivnega uspeha zaradi tega, ker so zastopniki delodajalcev izjavili, da vztrajajo pri sporazumu, ki je bil sklonjen 22. marca 1959 in ki naj I)i veljal do 24. aprila 1940, in pa ker nimajo pooblastila od svojih kolegov za pogajanje. Sled-"J ,2*a se °ke stranki dogovorili, da J)o J SZ odpovedala sporazum, ker ga ne more delavstvo več izvajati. Delodajalci pa bodo sklicali 15. februarja t. I. v Radmirju pri Majcenoviču zborovanje, na katerega so povabili tudi zastopnika okrajnega glavarstva, za-stojpnika Delavske zbornice in zastopnika JSZ. Vsi ii naj povedo delodajalcem, kakšen je položaj. Upanje je, da bodo delodajalci izvolili odnosno pooblastili svoje tovariše, ki se nuj popoldne pogajajo v Radmirju za slklenitev sporazuma.
Poravnalno razpravo je vodil g-, pod-liaeelnik okrajnega glavarstva, ki se je zelo trudil, da bi prišli obe stranki do sporazuma.
Xar se tiče nas delavcev, -smo trdno odločeni, da bomo vztrajali do konca. Če bo treba, bomo šli tudi v bolj odločno borbo. Prepričani smo pa, da to ne bo potrebno in da bomo prišli do '■sporazuma. Na morebitno borbo so bomo pa najboljše pripravili s tem* da se še ostali organizirajo. Kajti le na ta način moremo napraviti dosledno in borbeno delavsko armado.
Volitve zaupnikov v rudarskih revirjih
Za nedeljo 3. marca -t. I. je rudarsko glavarstvo razpisalo volitve zaupnikov v II. skupino rudarske zadruge.
Letos so te volitve izrednega pomena. Prvič od obstoja 11. skupine bodo namreč po proporčnem voliv-nem sistemu (na podlagi pravilnika volitev delavskih obratnih zaupnikov, zakona o zaščiti delavcev). S tem je (končno tudi v tej delavski ustanovi zmagala naša zahteva, da se morajo volitve izvršiti po proporčnem vali vnem sistemu. Razlika bo samo v tem, da bodo trajali mandati izvoljenih zaupnikov tri Jieta, kar je edino pametno in pravilno. Že v letu 1938. je »Zveza rudarjev JSZ« predložila rudarskemu glavarstvu zahtevo, da je dosedanji »večinski sistem volitev delegatov druge skupine zastarel in ga je treba zame-
njati z novim, boilj demokratičnim. Dosedaj je vse zaupnike dobila lista, ki je imela večino, zaradi tega so druge strokovne organizaci-jie, ki so bile v manjšini, ostale brez vsakega zastopnika v tej važni delavski ustanovi. S spremembo volivnega sistema lx» pa končno omogočeno nastopiti vsem strokovnim organizacijam.
JSZ bo kakor povsod drugod Uidi pri teh volitvah nastopila samostojno.
Spričo tega položaja bo volivna agitacija zelo razgibana. Več skupin se bo boriilo za zaupanje in zaupniška mesta.
Rudarji, organizirani v JSZ, se že pridno pripravljajo za to voliv-no borbo in so prepričani, da bo JSZ prišla do j)jeaii moči odgovarjajočega števila zaupnikov.
Nezgodni rent ni ki dobe jubilejno
podporo
(Nadaljevanje s 1. strani.)
zati, kakor da bi volitve obratnih zaupnikov utegnilo povzročiti nevarne zunanje politične zaipletljaje. Čudno, da so se pred kratkim mogle vršiti telo državnozborske volitve v Bolgariji in da govore tudi pri nas vedno bolj trdovratno, da stojimo pred drža v nozl>o rsikiim i vo 1 i t v a m i.
Tudi trenja med posameznimi strokovnimi organizacijami ne obsegajo nobeno nevarnosti. Poslovanje obratnih izaupnikov dokazuje nasprotno. Institucija obratnih zaupnikov vpliva konsolidujoče. Gbrno delavsko pozornost na delavske probleme, ki zahtevajo skupnega dela visega delavstva. Prav zato se vrše volitve obratnih zaupnikov mirno in resno. Kakšni bolj
ostri nastopi so le tam, kjer se vmešavajo v volitve politiki. Iz navedenega razloga tudi kakšne »levičarske« akcije nimajo ugodnih tal.
Res je, da se jo letos pričela izvedba volitev bolj pozno, največ po krivdi Delavske zl>ornice. Zaradi tega bo mogočo volilo tudi manj obratov, vendar pa to ni zadosten vzrok, da se no bi spoštovali zakon in odredba ministra za socialno politiko. Boljšo je, da pridemo zopet v zakonito stanje, četudi bo mogočo imanj obratnih zaupnikov, kakor pa, da bi se nezakonito stanje podaljševalo.
Prepričani smo, da bo minister za socialno politiko tudi v tem pogledu napravil red in ne bo dopustil, da bi se njegove naredbe onemogočale na ta ali oni način.
V	preteklem letu se je obhajala 50-letnica bolniških blagajn, ki so bile ustanovljene v Sloveniji in Dalmaciji. Ravnateljstvo OUZD je sklenilo, da se proslavi ta 50-letnica tudi na ta način, da dobe rentnilki in njihove družine podporo, in sicer iz imovine bivših bolniških blagajn v Sloveniji in Dalmaciji, la sklep je potrdil tudi SUZOR, tako da je sedaj postala zadeva izvršna.
Enkratno podporo v višini decem-berske rente in draginjske doklade dobe visi renitniki, ki so utrpeli nezgodo pred letom 1922. in katerih delnzmož-nost je zaradi posledic nezgode obkr-njena nad 20%. To podporo dolbe tudi vsi svojci, ki uživajo rento ali dra-ginjisiko doklado.
Ostanek imovine se porazdeli takole: Slovenija dobi 81.87%, llrvatska za Dalmacijo 15.01% in zetska banovina za Bok o Kotorsko 3.12%.
Denar, ki odpade na Slovenijo, se bo porabil takole:
I. t milijon dinarjev za gradnjo bolnišnice ali paviljona za ponesrečence;
'2. 150.000 dim za preprečevanje ne-srelč pri delu;
3. 75.000 din se da društvu »Delovna skupnost«, za preprečevanje netzgod na ozemlju dravske banovine;
4. Ostanek se porabi za stare rent-nike na področju Slovenije,
Po informacijah, ki smo jih dobili, ®e bodo podpore rontniikonn nakazovalo uradu, torej ne bo treba vlagati prošenj. Podporo bodo pričeli nakazovati takoj, ko izide pravilnik za nakazovanje teh podpor.
Zahvala
Podpisana sc tovariško zahvaljujem delavcem in delavkam pri podjetju Sever & Co. za prejeto podporo ob smrti moje matere, ko so mi vsi požrtvovalno pomagali. Naj bodo vzgled tudi drugim skupinam ob težkih prilikah posameznih delavcev.
Verd, 30. januarja 1940.
Sernel Frančiška, 1. r.
DELAVSKA PRAVICA
1940 — Št. 7 — 3
Dve važni banovi uredbi
V službenem listu banske uprave za draivsko banovine od 31. januarja 1940 sta izšli dve odredbi.
S prvo odredbo je bilu izpremenjena odredba o minimalnih mezdah z dno 51. julija 1937.
Kakor znano, obsega ta odredba tri kategorije minimalnih mezd, in sicer: minimalna mezda za delavce nad 18 let znaša:
V industriji ne .glede na kraj in obrt v kraju z nad 5000 prebivalcev: a) 3 din, h) 2.75	din. c) 2.50 din;	po	novi
odredbi: a)	3 din, b) 3 din,	c)	3	din
na uro.
V trgovini in obrti v krajih s pod 5000 prebivalci: a) 2.75 din. b) 2.50 din, c) 2.25 din;	po novi odredbi:	a)	3	din,
b) 3 din, c)	2.75 din na uro.
Za delavce(ke) v starosti pod 18 let: a) 2.50 din, h) 2.25 din, c) 2 din; po novi odredbi: a) 3 din, b) 2.75 din, e) 2.50 din ma uro.
V čl. 3. odredbe od 31. julija 1937 je bila napravljena izjema za nekatera podjetja: izdelovanje pletenin na netovarniški način; izdelovanje kopit in podpetinikov: izdelovanje,upognjenega pohištva in slično.
Za te obrate je bila določena minimalna mezda za delavce(ke) nad 18 let starosti 2 din na uro; izpod 18 let starosti pa 1.80 din na uro.
Po novi odredbi je določena minimalna m e zid a za delavce nad 18 let starosti na 2.50 din na uro; za delavce
Važna razsodba državnega sveta v lielgradu
glede pokojnine tobačni delavki.
Med bivšo tobačno delav.ko in 1110-liopol.sko upravo je nastal spor zaradi pokojnine. Prizadeta je bila namreč vdova po državnem uradtniku in pre-jemalu po njem pokojnino. Ker si je pa tudi sama kot uslužbenka tobačne tovarne pridobila pravico do pokojnine, jo je tudi zahtevala. Toda uprava <11'/a vinih monopolov je zavrnilo njeno zahtevo zaradi tega, iker je že uživala pokojnino.
Njeno pritožilK) je zavrnil tudi državni svet. Odločitev je utemeljeval takole: provizija (pokojnina) tobačnim
-	-delavkam, ikakor tudi delaviska pokojnina po državnem uradniku se plačuje iz istih sredistev, to je iz državnih. Zaradi tega ne more prejemati istočasno dveh polkojinim. Pri tem je mislii državni svet na predpise •čl. 153. zakona o državnih uradnikih iz leta odnosno na člejn 156. zakona o državnih uradnikih iz letu 1931. Oba člena določata: Nihče ne more dobivati dveh pokojnin, ako ima pravico do dveh, mu pripada višja.
Pozneje je nastal enak primer (il937).
I	udi ta primer je obravnaval državni ■svet. Sedaj je pa odločil, da ne spada provizija (pokojnina) tobačnih delavcev pod pojem pokojnine drž. uslužbencev in da pritiče zaradi tega prizadeti tudi pokojnina po pravilniku o monopolskrm osebju.
Ker :sta izmii v materialno istih primerili od drzavntsga sveta dve različni odločbi, je prišla zadeva pred oibčo sejo državnega sveta (§§ 1,2, jn 13, za_
k on a o poslovanju državnega sveta iti upravni,h sodišč). Ta je izdal naslednjo odločbo:
Prejemanje vdovske pokojnine od '(rani države ne predstavlja zapreke zn istočasno uživanje osebne pokojnine bivših monopolskih delavk.
Utemeljitev': Pokojnina, bodisi osebna. bodisi vdovska, na kakršno misli zakon v državnih uradnikih, se prejema mi podlagi posebnega službene--H.	obveznega prispevanja v
pokojninski fond kot posledica javnopravnega odnošaja mod državo in njenimi nastavijo,nci.
Provizija odnosno pokojnina monopolskih delavcev pa izvira iz delovnega razmerja med monopolnimi pod-odnosno iz pi isipcvanja v pose-')en sklad monopolsikih stalnih delav-cev. Razmerje se imenuje delovni odnos, ne pa državna služba. Monopolni ilelavci iso zavarovani za primer boiozjni in nezgod in im a, jo pravico voliti obratne zaupnike. Njihov službeni •odnos je ustanovljen na podlagi posebnega pravilnika in se ne nastavljajo po zakonu o državnih uradnikih.
Torej v pravilnikih o delu v monopolistih ustanovah je urejeno službeno razmerje ne ikot državna služba, emveč 'kot delovni odnos.
izpod 18 let starosti pa 2.25 din na uro.
—	Z drugo odredbo so uvedene minimalne mezde za trgovske nastavljenem e in za pomožno osebje, ki opravlja pretežno višje netrgovske ali pisarniške posle in ki mu je ta redna zaposlitev glavni poklic.
Izvzeti so: vajenci, pomožno osebje, ki še ni staro 18 let, volonterji in praktikant je, toda slednji le za dobo treh mesecev, nakar morajo dobiti minimalno plačo.
Ta znaša za trgovske nastavljence 900 din, za ostalo pomožno osebje pa 1000 din na mesec.
Pomožno osebje dobiva za nadurno delo 50% pribitka, in sicer sorazmerno s številom opravljenih nadur.
Pri preračunavanju službenih prejemkov v naravi se zaračuna vrednost hrane na 340 din, vrednost stanovanja na 60 din mesečno..
Škof ja Loka
Strokovna skupina oblačilnega delavstva JSZ v Škofji Loki obvešča vse člane, da se vrši 7. letni občni zbor 25. februarja 1940 ob 9 dopoldne v dvorani Društvenega doma, Spodnji trg, z običajnim dnevnim redom. Zopet je minulo leto dela in borb v naši skupini. Posebno to leto jo bilo za nas delavstvo, organizirano v JSZ, leto trde preizkušnje. Na tem mestu odločno povemo vsem, da se bomo vedno in povsod in tudi v bodtoče borili za našo matico JSZ, ker se dobro zavedamo, da je le na tej poti, katero hodi JSZ in njeno članstvo, izhod do izboljšanja našega oziroma delavskega položaja. Ob zaključku leta vam bo odbor podal račun o svojem delovanju, iz katerega 1k> razvidno prizadevanje, da bi se čim bolj uredile razmere v našemi podjetju, in to z vašim sodelovanjem. Vsak naj se zaveda, da bo v novi odbor volil tiste člane in članice, do katerih ima zaupanje in v katerih vidi, da bodo z veseljem vršili podeljeno jim funkcijo. Poudarjamo pa tudi, naj pride v novi odbor več svežih moči, 'ker stari borci so že preveč utrujeni in izčrpani od tega, tako težkega dela. S tem pa ni rečeno, da bodo stari borci držali roke križem. Vsak naj si zapomni, da je vsak zmožen za funkcionarja, samo volje in požrtvovalnosti je treba. Le v trudu in jiožrtvovaliio-sti je naša rešitev in izboljšanje. Tovariši in tovarišice, v nedeljo prav vsi na 7. letni občni zbor. Na tem občnem zboru bomo naredili načrt za prihodnje poslovno leto. Čas, v katerem živimo, zahteva, da se delavstvo še bolj oprime svoje^ organizacije, ker drugače nas bo čas dobil nepripravljene, /.ato, tovariši in tovarišice, s korajžo 111 zavestjo na delo v novem poslovnem letu za izboljšanje našega položaja in tudi za porust naše matice JSZ.
Sostro
Krščanska delavska mladina. 28. februarja smo imeli v dvorani g. M. Slabiča javni prosvetni večer s predavanjem: Krščanstvo in delavska mladina. lo predavanje bi moral imeti duhovnik iz Ljubljane, pa je, bil žal zadržan zaradi izrednih razmer. Nu-domestoval ga je njegov brut. Predavanje je bilo zelo zanimivo in za današnji čas neobhodno potrebno. Kljub težkemu času, ki ga moramo preživljati, bomo s takimi predavanji še nadaljevali. Vemo, da prijatelje našega gibanja no moti to, da prirejamo talke prosvetne večere s takimi predavanji v gostilniških prostorih, zato nas še nadalje podpirajte 7. obiskom. Dobro se zavedamo, da čas marsikaj prinese, a tudi s časom, marsikaj odide. Kljub majhni sobici, ki jo imamo .na razpolago, pripravljamo za široko javnost zelo tragično vojno d nuno, ki jo nameravamo uprizoriti v začetku meseca marca. V nafti fari jo vedno več povpraševanja Ipo dobrih vzgojnih knjigah. Zato smo našo knjižnico razširili in si nabavili novih knjig, ki se dobijo v lokalu KOM v Sostrem. Posebno priporočamo knjige članstvu JSZ v Vevčah. Vse informacije dobite pri tovarišu Pavšiču Štefanu ali pri tovarišu Zupančiču. Na svečnico 2. februarja jo stopil v zaikonski stan tov. Pavšič Štefan s tov. Mici šubel j, oba člana J£DM. Brat Stefan, prvi pionir si bil v naši fari za graditev iKDM. Hvaležni ismo ti za to delo. Vsi skupaj pa želimo.
Torej, kdor ima v hiši hrano in stanovanje, mora dobiti v denarju 600, odnosno 700 din na mesec.
Prva odredba stopi z ozirom na določilo čl. 6. ministrske uredbe o minimalnih mezdah, da namreč stopijo novo določene minimalne mezde v veljavo 60 dni po razglasitvi, v veljavo 1. aprila 1940, druga je pa stopila v veljavo 1. februarja 1940. Torej trgovski nastavljenci morajo iineiti od
1.	februarja 1940 naprej na mesec 900 din, nameščenci pa 1000 din.
C;, ban je zelo zjboljšal poiloižaj trgovskih nastavi jencev in nameščencev, pa tudi delavske minimalne mezde je zvišal, kolikor je mogel. Določilo ministrske odredbe, da znaša osnovna minimalna mezda 2 din na uro in da se sme ta zvišati največ za 50%, je še vedno v veljavi. Zaradi tega bo moralo iti delavstvo v boj za zvišanje osnovno mezde in zahtevati, da se čimprej skliče vsedržavna tozadevna anketa:, ki bi se morala vršiti že v decembru 1939, ki pa je bila odložena.
da bi še z večjo vnemo zahajal med nas, saj današnji čas tako potrebuje dobrih., značajnih delavcev, ki bL dvigali mladino iz zablod po lepem življenju k Bogu. Na vajini novi življenjski poti pa vama želimo veliko božjega blagoslova in mnogo veselih dni.	Tovariši.
Dol pri Ljubljani
Redni letni občni zbor naše skupine gradbenega delavstva v Dolu bo v nedeljo II. februarja ob 9 dopoldne v prostorih gostilno »Lenček« v Klečah. Vse tovariše vabimo, da se obč. zbora polnoštevilno udeleže.
Kočevje
Občni zbor naše skupine se 1)0 namesto 18. t. m. vršil že v nedeljo 11. t. m. Kot zastopnik centrale pride tovariš Diacco iz Iludo jame. Zaradi predvidenih volitev obratnih zaupnikov in volitev v bratovsko skladnico opozarjamo vso tovariše, da se občnega z,l>ora polnoštevilno udeleže. Vabljeni tudi delavci iz tovarn.
Letos bodo v mesecu marcu potekli mandati delegatom, kateri so bili pred tremi leti izvoljeni v krajevne odbore (bratovskih skladnic.
Za nekatere bratovske skladnice so volitve 'že razpisane. Tako se bodo za luastniško brat. skladnico vrnile v nedeljo 25. februarja. Za ostale bratovske skladnice pa bodo verjetno v mesecu marcu.
Pred tremi let i so bi lo volitve v zastoipte krajev, bratovskih sklad-
Jurklošter
Redni letni občni zbor naše skupine bo v nedeljo 18. februarja v prostorih gositilno Venko ob 15. uri. Vse tovariše in tovarišice vabimo, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže.
Vevče
V soboto 10. t. m. boš šel volit obratne zaupnike za leto 1940. Vsem izmed nas je dana možnost, da volijo pred začetkom ali po končanem delu, ker se volitve vrše od 6 zjutraj neprenehoma do 4 popoldne. Zvedaj se, tovariš in tovarišica, da jo za prospeli organizacijo in za pozitivno delo obratnih zaupnikov prav vsak glas važen. Z ato v nobenem primeru ne izostani. Poskrbi tudi, da gre tvoj sodelavec ali sodelavka volit, pregovori omahljivce. Naša lista ima belo glasovnico, ki jo daš v kuverto, ostale pa vržeš v koš. Še en dan nas loči od volitev, zato storimo vse, da izide JSZ iz tega boja častno.
Guštanj
V nedeljo II. t. m. ob 9 dopoldne bo redni letni občni zbor naše skupino kovinarjev v prostorih gostilne Lečnik v G listanju. Ker je občni zbor zelo važen, pozivamo vise člane, da so občnega zbora polnoštevilno udeleže. Na Občni zbor pride zastopnik centrale tovariš Reberšek.
Dob pri Domžalah
Redni letni občni zbor naše skupine ,bo po razporedu centrale v nedeljo 25. t. m. ob 3 popoldne v prostorih gostilno Marince! v Dobu. Vse člane in članice vabimo, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže.
Stahovica
Strokovna skupina lesnega delavstva v Stahovici sklicuje redni letni občni zbor, ‘ki bo v prostorih g. Prelesnika Karla v Stahovici dne 11. februarja
1940	ob 10 dopoldne. Vabimo vse člane in članice, da se občnega zbora v polnem številu udeleže.
Celje
V nedeljo 11 t. m. bo redni letni občni zbor naše skupine ob 9 dopoldne v Delavski zbornici. Dolžnost vsakega člana In članice je, da se pa udeleži. Vabimo tudi naše prijatelje, da pridejo ta dan med nas.
nic prvič po proporčnem volivnem sistemu in je tako tudi JSZ nastopila s svojimi kandidati in se razmeroma tudi častno odrezala.
Tudi pri letošnjih volitvah bo JSZ povsod, kjer ima svoje stro-kovme skupine rudarjev, postavila svoje kandidatne liste.
Vse naše tovariše opozarjamo, da naj gredo že sedaj pridno na agitacijo in delo, da 'bomo tudi letos dobili primerno število zaupnikov v krajevne odbore brat. skl ud nic.
Občni zbori krajevnih skupin JSZ
za nedeljo 25. februarja 1940
Strokovna skupina tekstilnega delavstva na Viru, ob 3 popoldne (Marinček Anton).
Strokovna skupina tekstilnega delavstva v Jaršah, ob 10 dopoldne (Marinček Anton).
Strokovna skupina delavcev in nameščencev v Kranju (Bore Mavricij).
Strokovna skupina delavcev in nameščencev v Ljubljani (Zmaj) (Pavšič Štefan).
Strokovna tskupina oblačilnega delavstva v Škofji Loki (Rozman Jožko).
Strokovna skupina tekstilnega delavstva v št. Vidu nad Ljubljano (Žumer Srečko).
Strokovna skupina tekstilnega delavstva na Otiškem vrhu (Pestotnik Janez).
Strokovna skupina gradbenega delavstva v Ljubljani (Grošelj Jože).
Strokovna skupina lesnega delavstva v Teharjih (Hočevar Metod).
Strokovna skupina lesnega delavstva v Slovenjgradcu (Reberšek Karol).
Strokovna skupina lesnega delavstva v Sorici (štibelj Gašper).
Strokovna skupina papirničarjev v Radečah pri Zidanem mostu (Paneer-šič Ivan).
Strokovna skupina zdraviliškega delavstva v Dobrni pri Celju (Mirnik Franc).
Iz centrale
Ta in prihodnji mesec se ImhIo po določenem programu vršili redni letni občni zbori krajevnih Skupin. Pri tem opozarjamo skupinske odbore, da obč. izbore prijavijo pravočasno iz navedbo dnevnega redu, k ruja in ure pristojnemu okrajnemu glavarstvu. Po obč. zboru pa naj v roku treh dni javijo okrajnemu glavarstvu novo izvoljeni odbor z navedbo imen, poklica in stanovanj .novih odbornikov. Polog tega je treba navesti tudi funkcijo, za katero je bil posamezni odbornik izvoljen. Istočasno jo treba novoizvoljeni odbor javiti pismeno tudi centrali.
Nabirajte oglase za »Pravico«!
rPo mili h krajih
Pred volitvami v krajevne odbore Bratovske skladnice
(Hazgledi_
Objav« o sklepih držav Balkanske
zveze pravi, da so so vsi razgovori med štirimi .zunanjimi .ministri vršili v ozračju polnega zaupanja in da so soglasno ugotovili:
t. Skupno željo štirih držav, da st: ohrani unir, red in varnost nu jugovzhodu Evrope.
2. Pripravljenost, da nadaljujejo z miroljubno i|X)litiko.
3. Voljo, da ostanejo združeni v Balkanski zvezi, iki ni naperjena proti nikomur in da si skupno prizadevajo da branijo pravice visake članice za neodvisnost im narodno ozemalje.
4. Zelju, da ohranijo im izpopolnijo prijateljsko razmerje s sosednimi državami v duhu pomiri ji vos ti in medsebojnega razumevanja ter sodelovanja.
5. Potrebo, du pride do izboljšanja gospodarskih in prometnih zvez balkanskih držav.
6. Balkanska zveza naj ostane še nadaljnjih sedem let v veljavi.
7. Odločnost za tesno sodelovanje vseh štirih zunan jih .ministrov do prihodnjega sestanka, ki lx) februarja
1941	v Atenah.
Izjave zunanjih ministrov Balkanske zveze, ki so jih podali po končanem posvetovanju so bilo soglasne v tem, da so bili razgovori prisrčni im prijateljski. »Nervoznost, ki je vladala zunaj, ni segla v dvorano, kjer smo zborovali«, je izjavil rumunski zunanji minister. »Na sestanku je vladala sloga in previdnost« jo izjavil turški zunanji /minister. »Vsakdo bo luhko ugotovil, kolikega pomena je bilo našo delo za ohranitev miru na našemi ozemlju in za skupno delo med vsemi balkanskimi državami« je povedal jugoslovanski zunanji minister. »Mir na Bulkuinu je |x> belgrajskem sestanku še bolj okrepljen.«
Obveznosti, ki jih imajo balkanske države do nebalkanskih držav niso bile v ničemer spremenjene s sklepi Balkanske zveze na belgrajski konferenci, je izjavil turški zunanji minister Saradžoglu. Tu iškemu zunanjemu ministru je bila dana inaloga, da o sklepih belgrajske 'konferenco obvesti bolgarsko vlado. Izrazil je upanje, da bo prišlo do boljšega .sodelovanja držav Balkanske zveze z Bolgarijo.
Prvi komentarji iz evropskih prestolnic o sklepih Balkanske zveze so zaenkrat ugodni. No podajajo pa še konkretnih mnenj o splošnih smernicah, ki jih nakazuje uradno obvestilo. Pred konferenco je bilo mnenje, d'a bodo gospodarski sklepi, ki bodo v Bclgradu sprejeti, zelo dalekosežne važnosti. O tem govori, kot .po navadi, uradno obvestilo z lepimi izrazi, ki nepoučenemu ne povedo mnogo. Iz komentarjev tujih listov pa bi mogli napraviti sklep, da se balkanske države niso nagnilo še k nobeni velesili, da se torej tudi niso še nobeni, priprosto povedano — zamerile. Seveda si mnenja italijanskih, nemških in francoskih ter angleških listov nasprotujejo in si posamezne nasprotne stranke tolmačijo te sklope zaenkrat vsaka v svojo korist. V Rimu so zapisali, da je nov duh zavladal v jugovzhodni Evropi in du ni prišla do izraza samo želja po nevtralnosti, temveč tudi namera, da se z Madžarsko in Bolgarijo sožitje zboljša. Itulija bo lahko svojo podpo-ro Balkanu nudila še nadalje. Z zadovoljstvom ugotavljajo v Italiji da je želja balkanskih držav in Italije ista: da se /.ubrani vsakršna nadvlada velesil in vsakršen tuj vpliv na tein ozemlju. Tudi nemški listi priobčujejo ugodne izjave o sklepih belgrajske konference.
Nevtralnost z rezervo. Francoski časopisi pravijo, da je sporazum glede nevtralnosti in .nenapadalnega sodelovanja bil .sprejet z važno rezervo, da
MALI OGLASI
POSAMEZNA BESEDA SO PAR
Ako ste delavci resnično zavedni, potem vlagajte svoje prihranke v
PRVO DELAVSKO HRANILNICO IN POSOJILNICO V LJUBLJANI.
Tudi delavske organizacije imajo svoj denar pri nas.
PREMOG in DRVA kupite ugodno pri Podobnik Vinko v Ljubljani, Tržaška cesta 16. — Telefon 33-13.
se mora ohraniti nedotakljivost ozemlja vseh štirih balkanskih držav. Da-lefkosežnih sklepov spričo zelo zamotanega položaja zaenkrat tudi ni bilo pričakovati. Važnost pripisujejo dejstvu, da jo bclgraj&ka konferenca priznala, da je zveza Turčije z Anglijo in Francijo v popolnem .skladu z Balkansko zvezo.
Balkanske države niso pokn/.nle pripravljenosti, da »e odločijo, kam se lxxlo nagnilo v bodočnosti, pišejo angleški listi o belgrajski .konferenci. Iz tegu še no izhaja, da bi vedno ostalo na ta .način nevtralne kot so .bile doslej. Zo sedaj so nekatere balkanske države »pasivno 'nevtralne«, to je, da niso odločene, da bi podpirale ali simpatiziralo s katero od bojujočih se skupin. Druge pa so »aktivno nevtralne«, to se pravi, da so že odločene, s kom bodo v primeru vojne nastopile skupno. Taka država je po angleških listih Turčija, ki ne mara pasivno čakati, kako se bodo dogodki razvili, temveč si že sedaj pripravlja zaveznike, ,s katerimi bodo v primeru napada na svojo državo branili svojo zemljo. Angleški listi smatrajo to politiko aktivno nevtralnosti za bolj modro in varno.
Pozornost, ki je usmerjena na Balkan, po belgrajski konferenci ne bo verjetno prav nič popustila. Velesile lx>do tudi vnaprej želele, da se balkanske države odločijo od popolne nevtralnosti /za prijateljsko nev.tral-' nost. Obe stranki .bi želeli, du se Balkan kot celota odloči. O interesih, ki jih imajo posamezne velesile na Bal-
Zadružna fiskarna
Ljubljana, Tyrševa cesta 17, tel. 30-67
izmliii? osakooestne tiskovine za ot-(jdnizaeije in diuitmi lepo, solidne in poceni o eno ali oee/uirtuieni tiska
kanu in ki so zelo različni, smo že ponovno pisali. — Nemčija želi, da bi mogla povečati svoje dobave tem državam, obenem ipa dobiti v zameno poljedelske pridelke in rude. Balkun-ske države naj bi pomagale opravljati naloge, ki jih ima nemška gospodar-ska politika. Na Balkanu naj ostane mir, ki pa naj bo podpiran od prijateljske nevtralnosti napram Nemčiji. Če bi posamezne države ne hotele taki' prijateljske ali aktivne nevtralnosti napram Nemčiji, bi Nemčija zastavila »voj trud, tla pridobi brezpogojno zase Romunijo. — Italija želi, da .na Balkanu zaenkrat ne pride do kakih odločitev. Posreduje zaradi tega, da se spir ali nesoglasje, ne bi povečala, tem-
več da sc pomirjujejo. Kaže obenem voljo, da so prepreči vplivanje Rusije na politični razvoj na Balkanu. Z dosedanjim razvojem! je Italija zadovoljna. — Anglija im Francija želita, da postanejo balkanske države prijateljsko nevtralno napram tema velesilama. Za enkrat maj bi ta prijateljska nevtralnost dobila izraza v tem, da bi Nemčija izgubila gospodarsko oporo na Balkanu, da bi se zmanjšale vse dobave Nemčiji, fz prijateljske nevtralnosti pa naj bi se v danem trenutku razvilo pravo zavezništvo. Angleške politične smernice zastopa na Balkanu Turčija. Angleška in francoska diplomacija močno delujeta za svoje cilje, predvsem po gospodarski poti.
Natolcevanju verjeti je človeška
slabost
S tem računa tudi dopisnik »Delavske politike«, .ki mi dne 3. februarju t. 1. pod rubriko »Trbovlje« natolcuje stvari, za katere ve on sani in delavstvo, da niso resnične. Kakor vedno, tako tudi sedaj ta posrečen g. dopisnik smatra, da bo njemu in njegovi okolici tako natolcevanje prineslo nekaj koristi. Je pač vedno kakor sedaj. »Natolcuj, ineikaj le ostane!« Ker sem izzvan in da si bo delavstvo, kakor tudi čitatelji »Delavske politike« na jasnem o tej stvari, sem primoran povedati resnico, ki je sledeča:
Prva zasluga za izplačilo nabavnega prispevka gre družbi, ker je ona odštela delavstvu ta denar, ker tega nisem mogel jaz ali g. ban, ki mu gre ta zasluga, ki je mnogokrat interveniral pri družbi za izplačilo. V kolikor pa je v resnici moja /zasluga, je pa v tem, da sem štirikrat prosil g. bana za tozadevno intervencijo pri družbi, ker tega nisem mogel pri njej saim, doseči. Ker sem iz-zvan, moram resnici na lju-lx) povedati, v koliko je zasluga dopisnika »Delavske politike« in II. rudarske skupine za ta nabavni prispevek. Dno 28. decembra 1939, to je prvi dan po stavki, sem bil telegrafično pozvan od Delavske zbornice, da se ta dan oglasim v njenem uradu; in res sem se tudi na poziv /glasil pri g. referentu Stanku Juriju. Pogovarjala sva so takrat o vseli perečih vprašanjih glede rudarjev TPD. On mi je tudi dejal, da lx> napisal neko pismo načelniku II. rudarske skupine g. Pliberšku in naj se nazaj grede oglasim pri njem, du vzamem to pi/smo in ga izročim g. Pliberšku. V toni pismu, ki mi je bilo izročeno odprto, je g. Stanko naročal naslovniku, naj takoj vloži dve resoluciji, in .sicer eno na oblast za izpustitev do takrat zaprtih, in eno na TPD, da se ti sprejmejo nazaj na delo. Zaradi spomenice, sklenjene dne 27. januarja 1939, v kateri je zahtevek |x> nabavnem prispevku, ni bilo nič v tem pismu označenega. Za naznačeni dve resluciji so bili priloženi koncepti. To sem tudi izročil domov grede g. Pliberšku. Že g. Stanko mi je dejal, da sedaj no bo mogoče v denarnem efektu pri družbi za enikra/t nič doseči. Mogoče lxi )x> v mesecu maju, ko poteče rudarska kolektivna. |x>godba. Moja izjava pa je bila, da bom jaz, če mi tudi drugi ne pomagajo, poskusil, da dobimo delavci neka j tudi sedaj, in sicer sta mesec november tekočega leta. ker nam za ta mesec družba ni pri obravnavi 12. decembra 1939 nič dala. To je bil razgovor. Kaj je napravila II. rudarska skupina v svrho sedaj izplačanega nabavnega prispev-
Trbovlje, 4. febr. 1940.
ka sama kot taka, tega ne vem. To pač lahko rečem, da j.i tega g. Stanko ni omenjal /in naročil. Ko sem tisti dan, to je 28., šel k družili, som dobil odgovor, da družba z a enkrat nič ne bo dala delavstvu, ker če bi /kaj dala. je to .mogoče le po členu 26. kolektivnega dodatka. Vrnivši se iz druž-binega poslopja i/n oglašujoč se pri g. Stanku, sem od njega dobil izjave, da jo moje zahteve družba telefonično sporočila njemu in da se bo pač po-stopalo tako za nudaljnje poviške, kakor je bilo me/ni .sporočeno, Ker sem imel vse to v vidu, sem nadalje interveniral pri g. banu, obenem z g. Bitencem in g. Žmavcem, ki sta tudi vedno delala na tem, da rudar potrebno dobi. Toliko je v tem resnice, vse drugo pa je pretiravanje. O kakih zaslugah za dopisnika ali II. rudarsko skupino v tej stvari za enkrat .ne vem, ker mi o tem nihče, ne družba in ne oblast ni nič .povedala.
Od moje strani bi bilo nepravilno, če bi si uspehe štel v lastno zaslugo, toda še manj je pravilno, če išče zahvale kdo, ki inajbrže ni niti z mezincem mignil k temu, kar je. delavstvo dobilo.
Uvidel sem, da je bilo poudarjeno, da je do spomladi izključeno 'kaj dobiti od družbe za delavstvo. Kako pa je konično do tega izplačilo prišlo. Dne 23. januarja t. 1. sem bil pri g. banu in mi je izjavil, da je družba pristala na enkratno izplačilo, in sicer po 300 in 150 din. Jaz tega sploh nisem delavstvu razglašal. Delavstvo je to novico izvedelo 24. januarja po radiu. Isti dan je družba poklicala vse načelnike II. rudarske skupine in jim sporočila, da dajo ta prispevek le zaradi tega, ker .so delavci postali delavoljni in s tem dvignili produkcijo na višino, ki je bila pred ustavitvijo dela v rudnikih Trbovl je in Hrastnik. Taka je bila tisti dan borba za ta nabavni prispe vek, ki je bila .končuina v 10 minutah.
Jaz pa sem za to izplačilo od strani družbe vedel že dan poprej, ikakor pa zaupniki, in morda še veliko poprej, da bo delavstvo nekaj dobilo, pa če prav je, kakor omenjam, vse obupalo, celo referent Delavske zbornice gosp. Stanko.
Kar se pa tiče onih nesrečnikov v zaporih, moram povedati zopet kot izzvan resnici .na ljubo, da sem se neštetokrat dosedaj in da se bom še v bodoče zavzemal, da bodo čimprej oproščeni in sprejeti nazaj v delo.
Do sedaj som .mogel kot človek doseči le nekaj, 'kaj bom še v bodoče, ne
morem ]xivedati. Spraševal sem pri oblastvih, zakaj ®o ti zaprti, pa nisem mogel zaradi uradne tajnosti nič -bistvenega zvedeti. Vprašal pa bi ob tej priliki vsaj zu nekatere dopisnika »Delavske politike«, morda bi mi vsaj on mogel o nekaterih kaj povedati. To pa le zaradi tega, du bi imel pri nadaljnjih iaitervenci juh zanje lažje .stališče. Tale dopisnik dostikrat skoraj vse ve, i.n ga v resnici lepo 'prosim, naj mi še to zapiše na moj naslov a.li pa osebno pove. Ta dopisnik velikokrat o meni napiše stvari, ki nič ne drže. Stvari, ki bi meni, njemu in delavstvu koristile, pa ne zapiše.
Pa kljub temu mu ne zamerim, ker vem, da je vsestransko bolan in da je vsaj, kar .se tiče napadanja, njegova bolezen neozdravljiva. Pa to ne bo njemu, in še manj njegovi okolici koristilo, ‘kar se je izkazalo že mnogokrat in se bo tudi v bližnji bodočnosti, za katero se ta dopisnik pripravlja -s takim natolcevanjem na .moj naslov. To smem brez hvale povedati, da .sem gotovo toliko storil :za delavstvo kot nezaupnik. kot pa je storil to on. izvoljen zaupnik, in bom še, če .bom zdrav tudi v bodoče. Povedati pa moram, da .se mi je od leve na desno vsaka stvar, ki sem jo hotel za rudarsko delavstvo storiti, ovirala in so me z vsem mogočim napadali.
T.ma.m pa trdno voljo in po vrhu še zelo trdo kožo, kadar jo treba delati za delavstvo, in me taki napadi no bodo spravili prav nič iz ravnotežja, pa četne /a pravično stvar tudi vso napada. Hvalo in pohvalo za moje delo pa ra-devolje kar prepuščam drugim, naj se oni bahajo s pavovim perjem!
Križnik Filip.
Pridobi svojega trgovca, t oglaševal predvsem v t v o listu »Delavski Dravici«!
*!)eJmisJia
GLASILO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
PRAVICA
Izhaja vsak Četrtek popoldne, v primeru praznika dnu prej. — Uredništvo ln uprava Je v Ljubljani, Miklošičeva oe-»ta 22-1. — Oglasi, reklamacije ln naročnina na upravo, MikloSičeva 12-1. Oglasi po ceniku. — Telefon Stev. 4948. Številka poSt. čekovnega računa 14.900.
Posamezna Številka 1 din. Naročnina: za 1 meneč 4 din, za Četrt leta 10 din, za pol leta 20 din, za vse leto 40 din. Zamejstvo mesečno 7 din, letno 70 din. Urejuje In odgovarja Rozman Joiko v Ljubljani Izdaja za konzorolj »Delavske pravice. Srečko 7jmer, Ljubljana. Tiska Zadrntna tiskarna r. z. z o. z. ▼ Ljubljani, TyrSeva o. 17 (Maks Blejeo)