Poštnina plačana v gotovini. Maribor, ponedeljek 30. junija 1955 Štev. 146. Leto X. (XVII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. It / telefon uredništva 3440, uprave 5456 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri > Velja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavijen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku > Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljani / Postni čekovni račun št. 11.408 99 JUTRA 99 Veličastni sokolski dnevi v Subotici Preteklo soboto so se pričele v Subotici veličastne svečanosti 4. pokrajinskega zleta, ki je bil obvezen tudi za mariborsko Sokolsko župo. Naše obmejno Sokolstvo je bilo na pokrajinskem zletu častno zastopano. Udeležence so poslale vse župne edinice in so se posamezne udeležile tudi prvenstvenih tekem. Slovenske Sokole je pripeljal v Subotico poseben vlak. Zbralo pa se je na zletu v Subotici Sokolstvo iz vse države in so sodelovali tudi bolgarski Junaki in predstavniki češkoslvaškega Sokolstva. Prva dan mogočnega sokolskega zleta je bil slovesno razvit prapor subo-tiske Sokolske župe. Razvitju je sledil veličasten javen telovadni nastop na novem stadionu, kjer se je zbralo nad 20.000 gledalcev. Pri nastopu je vsakokrat sodelovala tudi naša vojska. Sokolskih svečanosti v Subotici se je udeležil predsednik vlade dr. Stojadino-vič in več ministrov. Po defileju je pozdravil in nagovoril sokolsko armado prvi podstorosta E. Gangl, ki je v svojili besedah povdarjal manifestacijo zleta I za slovansko slogo. Minister za telesno | vzgojo dr. Rogič pa je označil subotiŠKi f sokolski zlet za triumf naše nacionalne misli, za najmočnejšo vez jugoslovenske solidarnosti. Subotiške sokolske svečanosti so bile zaključene s korporativnim nastopom vsega članstva, ki je pokazalo odličen uspeh in važnost sokolskega dela ter koristi sokolskih strehiljenj. Zupustil pa^ je 4. pokrajinski zlet v Subotici mogočne vtise in dal novih pobud za nadalnje sokolsko delo. V Ljubljani slovesnosti naših dobrovolicev iekem je ddmkm fmUh Mesutifa m tšdliu Kaom vesii Letošnji Vidov dan je bil mogočen paznik naših dobrovoljev, ki so se zbra li v Ljubljani na slavnostnem zboru m prj slovesnem razvitju dobrovoljnega prapora. Slovesnosti sta združeno pripravili ljubljanka in mariborska sreska organizacija Zveze jugoslovenskih vojnih dobrovoljcev, sodelovale pa so vse naše nacionalne in patriotične orgai^zacije Na slavnostnem zboru, ki je Inf v mestni dvorani, sta spregovorila o dobro-voljski ideji predednik ljubljanske sreska organizacije g. Jeras in podpredsednik S. Lorger. Zbrani dobrovoljci so ponovno položili zaobljubo, da bodo verno izpolnjevali oporoko blagopokojnega JVitež kega kralja Ujedinitelja in zvesto čuval: mlado življenje našega vladarja, naš na rod, našo domovino in njene meje. Prečita! sc ie na slovnostnem zboru tudi pravilnik o praporu jugoslovenskih do-brovoljccv-Slovencev, ki ureja vse podrobnosti za primer, če bi dobrovoljska organizacija prenehala delovati in ki določa za prvega praporščaka rezervnega ?Kpetana Vmka Širca. Po slavnostnem zboru je bilo svečano »/.vitje prapora na trgu pred mestnim magistratom. Zbrani so bili mnogi najodličnejši predstavniki oblastev in organizacij, ko sje odposlane visokega kuma Nj. Vel. kralja Petra 11. divizijski general Nedelikovtč med izbranim nagovorom izročil krasen prapor predsedniku •lerasu in pripel nanj trak. darilo^lsoke-Ka kuma. Trake so pripeli na prapor tudi zastopniki drugih organizacij. Prapor Pa bo živa priča sedanjim in bodočim po Dolenjem o Slovencih - vojnih dobrovolj- PARIZ, 30. junija. Kakor poroča »Petit Journal« iz Ženeve, se bodo takoj po ukinitvi sankcij proti Italiji nadaljevali razgovori locarnskih podpisnic. Razgovori se bodo vršili v Bruslju ali pa v kakšnem švicarskem mestu. Neguševo stvar smatrajo kot definitivno zaključeno. V tajništvu Društva narodov prevladuje stališče, da Abesinija ne eksistira več in da radi tega nima zastopnik Abesinije v svetu Društva narodov nikakšne besede. Abesinska delegacija pa zatrjuje, da bo Ncguš vseeno povzel besedo in so se že napravili ukrepi, da se preprečijo morebitni dramatični nastopi. j fa&ms&i mdesiM vdoca- vm4& f$§§£i smkti§ LONDON^ 30. junija. Laburistična stranka je imela v nedeljo celo vrsto zborovanj, na katerih so se sprejele resolucije proti ukinitvi sankcij. V Hy-deparku se je udeležilo zborovanja nad 100.000 oseb in je bilo več prav ostrih napadov proti vladi in zunanjemu m inistru Edenu. V mnogih krajih je morala intervenirati policija. He$uš km fcsmj v ■,Medrnja RIM, 30. junija. Italijanski listi obtožujejo v zvezi s poročili o okupaciji še nezasedenih abesinskih krajev razne abesinske plemenske poglavaije, da organizirajo s pomočjo evropskih oficirjev in raznih tujih agentov odpor v še nezasedenih delih Abesinije. Obenem zatrjujejo italijanski listi, da bo zasedba zapadne Abesnije v kratkem izvršena. V zvezi z neguševo izjavo, da bo odpotoval v Abesinijo in da bo nadaljeval borbo proti Italiji, pišejo italijanski listi, da je ta trditev smešna. Kakor doznavajo tukajšnji listi, bi neguš imel odpotovati v zapadno Abesinijo, da se postavi na čelo vojski, ki jo sedaj organizira ras Makonen, pred tem pa hoče neguš prositi Društvo naro- , dov za denarno pomoč, da lahko organizira odpor proti Italiji. Italijanski listi poročajo, da bi si ueguš v slučaju povratka v Abesinijo mogel izbrati kot glavni stan svoje vojske samo mesto Gore, ki je sicer zelo oddaljeno od Addis Abebe, ki bi pa bilo vseeno izpostavljeno napadom italijanskih letal. Radi tega se pospešuje okupacija zapadne Abesinije, četudi je sedaj tamkaj sezona velikega deževja. Hemd: impmttmsmmd^vaUfoda ŽENEVA, 30. junija. Včerajšnji dan je potekel v glavnem brez posebnih dogodkov. Angleško-francoski razgovori so bili v nekem malem letovišči v Franciji, v bližini Annecyja, kamor so sc odpeljali s svojimi spremstvi Leon Blum, francoski zunanji minister Delbost in britanski zunanji minister Eden. Ob tej priliki so se pretežno razgovarjali imenovani trije državniki o abesinskem konfliktu in srednjeevropskem problemu. Kar se tiče reforme pakta Društva narodov je prevladovala odločitev, da ^e ves problem odgodi do jeseni. Glede dardanelskega problema so se imenovani državniki zedinili, da pojdejo Turčiji na roko do skrajnih meja možnosti. Glede Abesinije se je sklenilo, da se odpravijo sankcije, glede priznanja aneksije Abesinije po Italiji, se more reči samo to, da so neguSeve nade v tem pravcu reducirane na minimum. Senzacijo je vzbudila v ženevskih krogih včerajšnja vest »Ge-neve Presse«, v smislu katere sc je neguš odločil, da se vrne v Abesinijo in da nadaljuje borbo. Dopisniku navedenega lista je neguš dejal: »Če se bo pokazala sedaj v Ženevi potreba, da se vrnem v Abesinijo, sem pripravljen, da nadaljujem borbo na čelu svoje zapadne vojske«. Ta vest je od začetka delovala kakor bomba, vendar se smatra ta neguševa izjava kot dokaz, da je neguš prišel do prepričanja, da je njegova stvar tudi v Ženevi izgubljena. Ta vest se vztrajno potrjuje in se čuje iz krogov abesinske delegacije, da je neguš odločen, prebiti se v še nezasedene predele zapadne Abesinije, kjer je v okolici Gore baje že pripravljena abesinska vojska. Ncguš bi se mogel vrniti v Abesinijo samo preko britanskega teritorija, ter obstoja dvom, da bi Anglija hotela to dovoliti, ker bi stem pogazila nevtralnost, na-katero se danes v angleških političnih krogih polaga prav velika važnost. Radi tega se domneva, da se ne bo na skupščini Društva narodov dala beseda niti negu-šu niti komu drugemu od abesinske delegacije, to pa tembolj, ker je včeraj prispel na naslov tajništva Društva narodov italijanski memorandum, ki je I>o »voji vsebini zelo zmeren, in ki nudi možnost političnega sodelovanja Italije v Evropi, kar je po mišljenju Anglije in Francije zelo potrebno. Pted Heufo. 13 bit. stedoamstik edink JERUZALEM, 30. junija. Pred Haifo je prispelo 13 edinic britanskega sredozemskega brodovja. Spravlja se to v zvezo z resnostjo položaja v Pa lestini. ____ KRALJEVSKA RODBINA V MILO-ČERU. Nj. Vel. kralj Peter II. je z materjo kraljico Marijo ter kraljevičema Tomi-slavem in Andrejem prispel v Miločer, kjer se je včeraj svečano proslavil 7. rojstni dan N. Vis. kraljeviča Andreja. OTVORITEV KONGRESA JNS. BEOGRAD, 30. junija. Danes ob 10 dopoldne se je pričel v veliki dvorani Delavske zbornice kongres Jugoslovenske nacionalne stranke. Na kongresu je zbranih okoli 2000 delegatov iz vseh delov držav. Pozdravni govor je imel pred sednik Nikola Uzunovič, nakar so imeli obširna poročila generalni tajnik senator dr. Albert Kramer ter senatorja Jovan Banjanin in dr. Šečerov SODNE POČITNICE. Do 14. avgusta trajajo z jutrišnjem dnem na vseh rednih sodiščih počitnice. Za časa počitnic bodo pri okrožnih sodiščih dežurali samo po eden senat ter eden ali več sodnikov poedincev, ki bodo reševali nujne tekoče posle, pri sreskih sodiščih pa samo po eden sodnik. CETINJSKI DOGODKI. Kakor poročajo zagrebški listi, je prispela dne 26. t. m. pred Cetinje skupina 500 oseb, ki so jo vodili znani komunisti. Hoteli so zborovati. Ker pa niso imeli za to dovoljenja, je intervniralo orožništvo. Ko se pa množica ni hotela udati in je iz množice padlo več strelov z okoli 150 naboji, so se orožniki morali poslužiti orožja in sta obležala mrtva dva demonstranta, 16 pa jih je bilo ranjenih, ki se sedaj zdravijo v cetinjski bolnišnici- Doslej je bilo aretiranih 55 oseb. JEVREM SIMIČ UMRL. V Rimu je umrl poslanik kr. Jugoslavije pri Vatikanu g. Jevrem Simič, ki je bil poleg Z. Balugžiča in Slavka Gruiča najstarejši diplomat naše države. V Rimu je bil Jevrem Simič pri Vatikanu zastopnik naše države 11 let. BOŠKOVIČ JOČE. Na včerajšnji razpravi proti bivšemu ravnatelju »Kovnice« in falzifikatorju 50 dinarskih kovancev Milivoju Boškoviču in njegovemu pomočniku Krsti Gjorgje-viču je nastal incident, ko je Boškovič pričel jokati, nato pa se preko klopi prevalil na tla, da so ga morali nesti iz dvorane- Boškovičev zagovornik Vujanee je dejal, da bi za Boškoviča pomenila vsaka prehuda kazen smrt. Sodba se bo izrekla danes dopoldne. NICARAGUA IZSTOPI IZ DN. Po Guatemali in Hondurasu ie najavila sedaj tudi Nicaragua izstop iz Društva narodov ter se. pričakuje, da bo v kratkem sledila tudi državica San Salvador. KAJ BO Z GDANSKO? Vesti, da je Poljska desintereslrana na Gdanski so povzročle v evropski politiki precejšnjo senzacijo. Predsed. gdanske-ga senata Griesu je nanireč sam izjavil da }e Gdanska pred vellkj dogodki In da se bo že v teku treh tednov nekaj zgodilo. Pričakovati je da se bo Gdanska priključila Nemčiji. cih, ki so pomagali ustvariti našo Jugoslavijo. Po slovesnem razvitju je bil svečan sprevo in zaključni dolile naših dobrovoljccv in sodelujočih organizacij- TtnntUr za sP°men1^ blago■* mmmSmm pokojnega viteškega kralja Aleksandra I ZediniJ Praznik naših dobrovoljcev je bil najlep-' ielja v Mariboru. PisarniH ši, kar so jih doživeli po osvobojenju Mastno poglavarstvo, Rotov* [šJci trg l, soba št. 6 a domovine. Htatitioeskg m Mw$mke Movite Siomiekovf dnevi v Mariboru Iz raznih krajev naše škofije, pa tudi iz ljubljanske škofije so prišli verniki na Slomškov grob im pri raznih prireditvah molili za njegovo beatifikacijo. Prošnje Ravenskega vernega Ijadstva se obravnavajo v škofijskem procesu, ki jih bo predložil Vatikanu, kjer se bo, ko bo vsem zahtevam in ceremonijam zadoščeno, pričel apostolski proces, ki bo kon eno odločal o poveličanju škofa Antona Martina za svetnika. Maribor je bil oba dneva v zastavah, v nočeh pa je bil slavnostno razsvetljen. Peš in z vlaki so prihajale skupine romarjev iz posameznih dekanij, iz odda-taejših krajev pa sta jih v ponedeljek zjutraj pripeljala dva posebna vlaka. — Splošno se sodi, da je bilo ob Slomšeko-vih dnevih največ do 20.000 romarjev, dočim je pred leti evharistični kongres privabi! večje število ljudstva z dežele. Pri Slomšekovili slovesnostih so zastopali kraljevsko vlado ministri dr. Ant. Korošec, dr. Miha Krek, dr. Jankovič in inž. Gjorgjevič, narodno skupščino pa poslanca drč Veble in Gajšek. Slovenska ministra sta prispela v Maribor v nedeljo popoldne, ministra dr. Jankovič in rnž. Gjorgjevič po v ponedeljek zjutraj Slomškova družina je slovesno sprejela visoke cerkvene predstavnike škofe dr. Jegliča, dr. Rožmana in dr. Gnidovca, ki so’jih v soboto popoldne pozdravili na kolodvoru škof dr. Tomažič, mestni predsednik dr. Juvan in dr. Leskovar. Slomškovih slovesnosti sta se udeležila tudi ban dravske banovine dr. Natlačen in ljubljanski župan dr. Adlesič. Svečano so se otvorile mariborske slo vesnosti v nedeljo zjutraj s pontifikalno mašo v stolnici, ki jo je bral škof dr. Tomažič ob navzočnosti škofov dr. Jegliča, dr. Rožmana in dr. Gnidovca iz Skoplja. Ob tej priliki je bila tudi proslava Vidovega dne, ki so se je udeležili predstavniki mariborskega javnega življenja. V nedeljo dopoldne so bila razna zborovanja. Žene so zborovale v. dvorani Zadružne banke, dekleta v dvorani šolskih seser, možje v dvorani Ljudske uni verze, fantje v beli dvorani Uniona, izobraženci v kazinski dvorani, učiteljstvo pa v Narodnem gledališču. Tudi je bil v nedeljo dopoldne mandfestacijski zaključni zbor Ciril-Metodovega jubilejnega le ta v veliki unionski dvorani, na katerem je imel slavnostni govor prelat dr. Kovačič. Popoldne pa so na Slomšekovem trgu zborovali kolesarji. Po končanem koncertu, ki ga je priredilo, pevsko društvo »Maribor« v unionski dvorani, je bil nočni sprevod po mestnih ulicah na Slomškov grob. V sprevodu je bilo okrog 2500 mož, fantov in dečkov z gorečimi bakljami, igralo pa je v sprevodu sedem godb. Vso noč na ponedeljek so 'bile odprte vse cerkve in vsi javni lokali. Na Slomškovem trgu je bila polnočnica, ki jo je opravil mariborski škof dr. Tomažič, pridigal pa je ljubljanski škof dr. Rožman. Včerajšnje cerkvene svečanosti na Glavnem trgu so se udeležili zastopniki kraljevske vlade, cerkveni predstavniki in predstavniki mariborskega javnega življenja. Mašo je celebriral ljubljanski škof dr. Rožman, pridigal pa je mariborski škof dr. Tomažič. Ob tej priliki se je zbralo na Glavnem trgu oprog 15.000 lju di. Po maši je krenil sprevod po Koroški cesti in Strossmajerjevi ulici mirno Slom šekovega groba po Krekovi in Gosposki ulici na Slomšekov trg, kjer je bil stik pred tribuno. V sprevodu so bili trije škofje in zastopniki kraljevske vlade, ki so zavzeli svoja mesta na tribuni, kjer je minister dr. Anton Korošec s posebnim nagovorom izročil mariborskemu škofu okrog 400.000 podpisov za Slom šekovo beatifikacijo. Z izročitvijo podpisov pa so bile glavne svečanosti kon čane. Popoldne je bila v Ljudskem vrtu še verska igra »Naša apostola« popoldne in zvečer pa je dobil Maribor svoje normalno lice. Proslava Vidovega dne Sloveno kakor prejšnja leta je tudi letos proslavil naš obmejni Maribor Vidov dan. V stolnici je bila zjutraj ob 8. uri, kakor poročamo tudi na dragem rnestu, slovesna služba božja, ki so se je udeležili predstavniki državnih in samouprav nih uradov in predstavniki naše hrabre vojske. Cerkvene proslave pa so bile tudi v hramih drugih veroizpovedi v Mariboru. Pravoslavni so proslavili praznik Vidovega dneva v kapeli v Melju, Staro katoliki pa so se polnoštevilno zbrali pri maši zadušnici v dvorani Narodnega dO' ma, ki ji je sledil umesten patrijotičen govor, zaključen z državno himno. Cerkvena slovesnost je bila prav tako v evangeljski cerkvi. Vseh cerkvenih slovesnosti so se udeležili zastopniki vojske in državnih uradov. Šahisti v borbi za primat Maribora Pliberšek (U):Retter (S) 1:0, Pergler (U) •.Trstenjak (S) 1:0. V soboto zvečer se je v prostorih restavracije »Novi svet« vršilo drugo kolo prvenstva. Nasproti so bili Mariborski šahovski klub in SK Železničar ter Udru ženje J. N. Žel. in SK Slavija. Medtem, ko jc druga tekma končala s pričakovano zmago UJNŽB s 7:1, je prvo srečanje med mariborskim šahovskim klubom in SK Železničarjem končalo z velikim presenečenjem, to je z zmago SK Železničarja v razmerju '4 in pol: 3 in pol. Posamezni rezultati so bili Babič (Ž):Dr. Lipan j (M) remis, Fischer (Ž): Ostanek (M) 1:0, Zorber (Ž):Bien (M) 0:1, Feren-ščak (Ž):Lobkov (M) 0:1. Eferl (Ž):prof. Sila (M) remis-, Knechtl (Ž):Strniša (M) 1:0, Goleš (Z):Šuštar (M) remis, Vidovič (Ž):Merlak (M) 1:0, Lešnik (U):Be-lak (S) 1:0, Gobec Br. (U):Logar (S) 1:0, Vodnik (U).Onič (S) 1:0, Lukež (U) Kobljer (S) 0:1, Gobec Fr. (U): Rožmarin (S) 1:0, Kuster (U):Breznik (S) 1:0, Obmejni Marenberg - kraliu Mučeniku Svečano odkritje prvega spomenika kralju Ujedinitelju v dravograjskem srezu — Obmejni Slovenci zbrani ob kraljevem spomeniku Včeraj dopoldne se je odigralo zadnje kolo, in sicer sta se srečala Mariborski šahovski klub in SK Slavija ter SK Železničar :UJNŽB. V srečanju med MSK in SK Slavijo je zmagal MŠK z 8:0, do-cim se dvoboj med SK Žetezniačrjem in UJNŽB radi zadržavnosti posameznih igralcev ni dovršil. Posamezni rezultati včerajšnjih iger so bili naslednji: dr. Ljppai (M): Kobler 1:0, Ostanek (M): Onič 1:0, Lobkov (M):Belak 1:0, Jaut: Logar 1:0, Strniša:Reiter 1:0, BienTrstenjak 1:0. Dve partiji je dobil MSK po kontumaou, ker nasprotnikov ni bilo. Lešnik (U): Babič (Ž) 1:0, Fišer (Ž):Gobec Br. 1:0, Vodnik (U):Ferenčak 1;0, Lukež (U):Lorber 1:0, Golež (Ž):Pliberšek (U 1:0. Persler (U) Vidovič (Ž) 1:0, Partiji Knechtl :Kust!er in Eferl :Gobec se boste vršili danes. Truplo neznanca v dravskih valovih lo najmanj 10 dni v vodi, in da je bi moški star okrog 40 let Na glavi so se poznale sicer manjše rane, ki pa so na- V nedeljo zvečer sta opazila brodar Kol»ter in njegov pomočnik v dravskih valoyih golo truplo, ki je priplavilo na levem toku od Mariborskega otoka. S čolnom sta prestregla deroči reki človeško žrtev in jo potegnila na breg in o strahotni najdbi takoj obvestila varnostne oblasti. K Dravi se je podal policijski nadzornik g. Pavletič in zdravnik g. dr. Lutman, ki je ugotovil, da je tnupb Jbža- Obmejni Marenberg se je odel v nede-jo v svečano obleko, saj je bil velik praznik obmejnih Slovencev, ki so ob novo odkritem spomeniku manifestirali narodno edinstvo in slogo. Iz ljubezni do tega velikega sina našega naroda, ki se je žrtvoval za svoj narod, je obmejni Mrenberg prvi v dravograjskem srezu počel misliti, da se mu postavi ličen spomenik kot zahvalo za 'njegovo herojsko delo, za zlato svobodo in ujedinjenje. Skromen, a trajen spomenik je vzidan v pročelje sreskega sodišča. Na granitni plošči, ki predstavlja moč naroda in zmago naroda nad smrtjo, je lična mra-morna plošča s pomembnimi končnimi besedami »Mi smo na straži«. In res obmejni Marenberg, tik ob naših belih mej nikih, je budno na straži in zvesto izpolnjuje veliko oporoko kralja viteza in čuva Jugoslavijo. Zato je postavil prvemu, lrabremu Jugoslovenu ta ličen spomenik. Spomenik je viden dokaz spoštovanja do našega borca in osvoboditelja ter ujedinitelja, dokaz hvaležnosti in ljubezni do svojega očeta Sokola, ter nepozabljive ljubezni in edinosti do nositelja olj-tove veje med narodi Evrope. Ta prvi spomenik jc bil svečano odkrit na Vidov dan v nedeljo pod pokroviteljstvom bana dravske banovine. dr. Marka N a-tlačena. Poleg dvatisočglave množice so se zbrali v Marenbergu razni odličniki, deputacije raznih društev vojske ir. še drugi. Ob deveti uri je krenila veličastna povorka ob zvokih vojaške in domače gasilske godbe po marenberških ulicah. Vse hiše so bile okrašene z zelenjem in cvetjem, povsod so vihrale državne zastave. Stik povorke je bil pred sodiščem, kjer je kraljeva spominska plo šča ter novorenovirani Marijin spome- nik, ob katerem je bral dekan g. M e s-ner ob asistenci dveh duhovnikov svečano službo božjo ter molil za padle vojake. Pevci »Drave« iz Maribora, ki so peli pri maši, so zapeli »Oj Doberdob«. Predsednik pripravljalnega odbora gosy>. Zorer je nato pozdravil: podpolkovnika Eriča kot zastopnika ministra vojske in mornarice, sreskega načelnika g. M i 1 a č a, kot zastopnika bana, nar. poslanca g. Gajška, kot zastopnika narodne skupščine, sreskega poslanca g. D o b e r š k a, zastopnika gasilske župe g. Mi ne Tika Ciril Metodovo družbo Sv. Treh kraljev ter Mute, pevce, našo hrabro vojsko, zastopnike občin in ves narod. Sreski načenik g. M i 1 a č je nato odkril spomenik, vojska je v pozdrav odala salvo, godba je zaigrala državno himno, pevci pa so zapeli »Hej Slovani«. Sledil je govor dekana Me s n er j a, ki je tudi blagoslovil spomenik. Mali Franček in Rozika sta v imenu šolske mladine deklamirala, nakar je spregovoril učitelj g. Terčak mladini in narodu. Njegov klen govor je do solz ganil navzoče. Govorili so še zastopnik ministra vojske in mornarice podpolkovnik g. Erič, nar. poslanec g. Dober še k, za Sokola starosta inž. Pahernik, za okoliške občine pa g. P er uš. Nato je predsednik g. Zorer izročil županu g. Terni1 k u spomenik v varstvo in se zahvalil za udeležbo. Na koncu so pevci zapeli »Naprej zastave Slave«, nakar je bil ob zvokih vojaške godbe defile mirno pomenika. Obmejni Marenberg je s tem skromnim spomenikom prvi pokazal, kako je ljubil svojega Osvoboditelja in Ujedinite Ija, Obenem pa manifestiral veliko narodno slogo in edinstvo, ki preveva slehernega Jugoslovena ob mejnikih naše domovine. Kolar Vilko. Kot* ftojdma? reč, ker je truplo golo in ni izključeno, ■ prepričal, da je Visenjak prekoračil meda je bil nad nesrečnežem izvršen zlo- j je dovoljene brambe. cin* Torbice, mošnjički, kotesa... Strokov- ni učiteljici Ljudmili Levstikovi je v stolnici spreten tat izmaknil ročno torbico, v kateri je imela železniško legitimacijo in 200 Din. Lestikova jc tatvino takoj opazila, toda tat se je spretno izmuz nih. — Mošnjiček v katerem je bilo 18 din in zlat prstan s podobo Kristusa in Marije, pa je žepar sunil zasebnici Mariji Radejevi iz Gozdne ulice. Smolo je imel sinoči tudi trgovski pomočnik Franc Rijetern, kateremu je neznanec, s katerim je sedel v družbi, ukradel listnico s 690 Din. Mesarskemu pomočniku Josipu Tomanu je nekdo odpeljal 500 Din vre-kolo izpred stojnice na Glavnem trgu, blagajniku Maksu Frišu pa je ukradel nekdo iz drvarnice na Gosposvetski cesti 1200 Din vredno kolo. Stanovanje poslovodja Franca Korena v Kopališki ulici je preteklo noč neznan vlomilec in mu pokradel fazne predmete, vredne nekaj sto dinarjev. Nezgoda vojvode. V nedeljo popoldne se je pri predstavi v Ljudskem vrtu pripetila gledališkemu igralcu g. Edu Gromu, ki jc v igri »Naša apostola« kreiral vojvodo, nesreča. Neka igralka mu je med igro po nesrečnem naključju vrgla na nogo meč, ki mu je prebodel škorenj in 'poškodoval nogo. G. Gromu so mudili prvo pomoč reševalci. Radi nezgode se je morala igra za četrt ure prekiniti. Klub »Koroških Slovencev« vabi vse člane in prijatelje k mesečnemu sestanku, ki sc vrši v restavraciji »ftovi svet« 1. julija od 20. ure naprej. Posebnost dnevnega reda »Obisk Koroških Slovencev iz Prevalj«. Predsednik. Danes poslovilni večer priljubljene sodbe v Grajski kleti. Ali že veste? Da bo v nedeljo tombola sokola I. Oglejte si rastavo na Aleksandrovi cesti v trgovini »Tribuna«. — Krasni dobitki, saj je med temi 17 koles znamke »Exselsior«. Krasne desetor-ke, petorke četvorke itd. Na razpolago bodo sedeži med tombolo igra godba »Drava«. Pa da ne bo užaljen vsak, ki ne bo dobil, se bo lahko na veselici po tomboli razveselil. Segajte pridno po tablicah, stanejo samo 2 Din. Akademska podporna zadruga v Ma-riboni, r. z. z o. z. ustanovni občni zbor v sredo, 1. 7. 1936. ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma. Prijatelji akademske mladine in visokošolci iskreno vab-Ijem! 0 Ut* U t OkitH stale po domnevi zdravnika, ker se ie trupk) kotalilo po strugi in zadevalo ob kamenje. Ker je bilo truplo golo, niso našli nobenih listin, po katerih bi mogli dognati ime nesrečneža. Po ogledu so prepeljali truplo v mestno mrtvašnico, kjer 'bo izviršaaa obdukcija- Sumljivo je uam- Odlikovanja. Z redom Sv. Save IV. stopnje je bil odlikovan direktor mariborske državne trgovske akademije g. Peter Modic, čestitamo! Trgovina V. Welxl ima med počitnicami trgovino odprto od 8. do 12. in od 15. do 19. Borza dela išče 1 kuharico srednjih let z znanjem nemščine ter 1 kuharja. Obrtni knjigovodski tečaj v Mariboru se otvori v sredo dne 1. julija ob 20. uri v prostorih trgovske akademije, vhod iz Zrinjskega trga. Interesenti se naj javijo ob označei uri. Visenjak obsojen. V sobotni številki na šega lista smo obširno poročali o razpravi proti 231etnemu Antonu Visenjaku, ki je dne 26. aprila 1.1. v prepiru usmrtil delavca Alojzija Horvata Radi tega dejanja je bi Visenjak obsojen na leto dni strogega zapora, ker se jc sodni senat i Žeparji na dehi. Ob Slomšekovili praz nikih so stopili v akcijo tudi žeparji. Med igro v Ljudskem vrtu je spreten žepar izmaknil zlato uro z zlato verižico obrt-niuk Jakobu Jašiu iz Mislinja. Ura z vc-rižico je bila vredna 3000 Din, tako da se jc žeparju tatvina izplačala. Srebrno uro z zlato verižico je spreten žepar izmaknil tudi poštnemu nadkontrolorju A. Mrmolji, stanujočemu v Maistrovi ulici. Izvršenih je bilo nadalje več manjši!* žep nih tatvin, po večini denarnice in listnice z manjšimi zneski. V gramoznici pri Hajdini so izkopali človeški okostnak Ko je hlapec Josip Rus te dni kopal gramoz v gramoznici posestnika Karola Zima na Kpodnji Hajdini pri Ptuju, je našel človeški okostnjak. O najdbi je takoj obvestil orožnike, ki so odredili prevoz človeškega okostnjaka v mrtvašnico na Bregu prj Ptuju, kjer ga bodo pokopali. Posestnik Karol Zima je izjavil, da je pred 4 leti našel v omenjeni gramoznici Usoden padec z motocikla. Ko se je hotel sinoči na vogalu Trubarjeve in Gregorčičeve ulice izogniti nekemu tovornemu avtomobilu motociklist Adolf Him-ler, uradnik Mautnerjeve tekstilne tvor-nice, mu je na razmočeni cesti spodrsnilo zadnje kolo, pri čemer je padel z motornega kolesa tako nesrečno, da si je zlomil desno roko. Ponesrečenega Him-Ierja so poklicani reševalci takoj prepeljali v bolnišnico. Mesne cene. Volovsko meso I. vrste 8—10, volovsko meso II. vrste 6—8, meso od bikov, krav, telic 4—6, telečje meso I. vrste 8—10, telečje meso II. vrste 5—6, svinjsko meso, sveže, 8—12 dinarjev. Mariborski živinski sejem dne 23. t. m.: Prignanih je bilo 12 konjev, 12 bikov, 104 volov, 307 krav in 20 telet, skupaj 455 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od Din 3.70 do 4, poldebeli voli 2.75 do 3, plemenski voli 2.80 do 3.20, biki za kla-*jje 2.50 do 3.50, klavne krave, debele, 2 do 3, plemenske krave 2.25 do 2.70, krave za klobasarje 1.65 do 1.90, molzne krave 2.50 do 3.20, breje krave 2.80 do 3.50, mlada živina 2.50 do 3.25 in teleta 3.50 do 4 dinarjev. Prodanih je bilo 269 komadov. Vzrok. — Zakaj se je tvoja žena zaklela, da ne gre več v hribe?« — Radi odmeva, ker tam gori ne more imeti zadnje besede. j župan dr. Juvan, ravnatelj plinarne inž. I Tomšič in lastnik livarne g. Eilert. Sedaj neko glinasto posodo, ki jo še danes hra- pa objavlja »Službeni list« novo zani-ni in ki izvira iz rimske dobe. Ker so e!o- mivost tega podjetja: Za dne 30. junija veške kosti popolnoma izsušene, domne-. ^ je sklican izredni občni zbor delni-vajo, da gre za mrtveca iz davnih časov farjev tvrdke »Greinitz«, industrije že-zlasti ker zadnja desetletja niso pogre- jeza l(j_ ^ železarna Muta, na katerem šali v tamošnji okolici nobenega človeka. se ^ delniška glavnica znižala od Din Ali je ta domneva’ upravičena, bo dogna- ( 330O.OOO na golih Din 700.000. Nadalje la preiskava, ki se sedaj vrši. je na dnevnem redu sklepanje o zniža- nju članov upravnega sveta na 3 člane. ‘Kaj pa to pomeni?« NEMŠKI SAMOSTANI POD DRŽAVNIM NADZORSTVOM. / htev zveste 3 um tsmmi _ *, . .. Potek procesa proti redovnikom v S 1. julijem t. I. prične izhajati v na- Coblenzu je dal narodno socialističnemu šem listu nov roman, ki bo spričo tisku povod, da zahteva strogo državno napetosti dogodkov in dramatičnega ! nadzorstvo nad samostani. Kakor vse razpleta nudil našim naročnikom in! kaže, ni nobenega dvoma več, da pri-čitateljem precej zanimivo čtivo. Na- ‘ piravlja državna oblast stroge ukrepe, slov našemu novemu romanu je: | pri katerih se ne bo več ozirala glede na izvršena kazniva dejanja v raznih samostanih na določbe konkordata. Na merodajnih mestih se bavijo z načrtom, da Snov novemu romanu je zajeta iz postavijo samostane pod strogo nadzor-dobe španskih gverilskih bojev proti stvo državnih organov, ki bo pogoj za cesarju Napoleonu. Mlada žena, ki delo redovnikov v vzgoji mladine in 0-vzljubi Napoleonovega generala, po skrbi slaboumnih. "1 rdijo, da bo v goto-rodu Poljaka, postane žrtev gveril- vili okoliščinah mogoča tudi razpustitev skega vodje, ki ji vzame žensko čast. samostanov. V bodoče bodo smeli mladi Nastopijo dogodki, ki predstavljajo ljudje vstopiti v kak red šele. tedaj, ko višek ljubavne tragike in ki usode- ,"i" „ polno posežejo v usodo in življenje ljubeče mlade Španke in Napoleonovega generala. Naš novi roman je prepoln dramatičnih dogajanj. Pojav španskega gverilskega voditelja spominja na Fra Diavola, razvoj ljubezni in tragike je prikazan s preprosto enostavnostjo in prepričevalno neposrednostjo. Zato smo prepričani, da ga bodo vsi naši čitatelji prav radi prebirali. Obenem pa upamo, da bo naš novi roman mnoge spodbudil k temu, da si naš dnevnik, ki je najcenejši dnevnik v državi, pričenši s 1. julijem naročijo. bodo dovršili 21. leto starosti in tako do- Kino Union. Do vključno srede film prekrasne vsebine »Ave Marija«. Od sre de L julija nizke letne cene. segli po nemškem pravu polnoletnost. Prav tako bodo morali bodoči redovniki in duhovniki izpolniti prej obvezno delovno dolžnost in vojaško službo, češ, da morejo mladi ljudje le tedaj presoditi, če so sposobni za duhovnike, ako spoznajo prej *nekoliko življenja, ker ne gre, da bi bili 141etni in 151etni mladeniči na prigovarjanje župnikov prisiljeni od staršev k vstopu v .samostan. Glas mesarjev. Tuk. »Delavska politika« od 27. t. m. piše: »Mesarji se pritožujejo, da se jih ob raznih prilikah (ki so vedno češče) odriva z Glavurega trga na skriti Vojašniški trg, kjer jih malokdo najde in imajo radi tega občutno škodo. Tako-le mi je tožil mesar: »Da smo se morali umakniti na Telovo, bi še nekako pretrpeli, ker je to že prešlo nekako v navado, da pa smo se morali umakniti tudi v nedeljo, dne 21. t. m., ter tudi 28. in 29. t. m., je pa vendarle ■malo preveč zahtevano. Mesarji plačujemo stojnino za Glavni trg, ne za Vojašniški trg, kjer ničesar ne iztržimo. — Obiskovalec trga.« depmiki fta svetu Jltideoseuski murni fttituese in kotetskepa uttrtatia pjmenki j^ad Jfrs Vihravi značaj Mariborčanov. Res niso bili zadnji naši bolgarski gosti (sofijski akademiki) tako spretni v organizaciji svojega nastopa, kakor je potrebno, da se javnost pripravi k pozornosti, vendar pa tudi Mariborčani nikakor ni-bili zato v pravici biti tako hladni, če ne naravnost pasivni. Kdor je obnašanje naše javnosti opazoval v razmerju s prvim obiskom Bolgarov po društvu »Rodini« pred 2 leti, se je moral vprašati, ali Mariborčanom danes Bolgari niso več tako blizu kakor pred 2 leti ali so \pa Mariborčani nepreračunljivo vihravi ljudje. Izgovor so res zrniraj najde, vendar je nacijonalno izmikanje sramotna stvar. Dr. V. K. Čudo tiskarskega škrata. V včerajšnjem radikalskem glasilu Jugosloven-ske radikalne zajednice za Dravsko banovino s,mo Stali med mariborskimi vestmi neko opravičilo, ki se tiče volitev na izrednem občnem zboru Tujskopro-nietna zveze, v katerem se zatrjuje, da je »pri telefonskem prenosu poročila o občnem zboru škrat zamenjal imena.* Grška kronika je beležila te dni senzacionalen ljubezenski dogodek, kakršnega najdemo dandanes samo še v pripovedkah. Poroka iraške princese Aše s 261et-nim hotelskim vratarjem z grškega otoka Roda je spravila na nogo vso grško javnost in vznemirila celo diplomatske kroge. Ljubezenski roman 301etne iraške princese Aše, sestre sedanjega iraškega kra-lu Gazija I., ima svoj začetek pred nekaj meseci na otoku Rodu. Tu se je mudite na izletu princesa Aša v spremstvu svoje mlajše sestre. V hotelu, kjer sta stanovali, se je starejša Aša zagledala v mladega in simpatičnega vratarja Haralampisa, po rodu Grka. Iz tega poznanstva se je izcimila med mladim Grkom in iraško princeso vroča ljubezen. Nagovarjati ga je pričela k poroki im Očak »Slovenec« bi lahko svojo blamažo zakril n padla. Dragi ocKa, POKazi nam tistega da je JZV0j]eiiec njenega srca nižjega sta- skrata! Prav. rad, bi videli kakšen rep IH1, kakor tudi ne, kaj bodo o tem govorili ima, kakšna usesa, oci. Za nos nam m lljeni sorodniki. Ko je vratar obljubil, iz-treba ničesar povedati, ker lahko vsak- polni.ti princesino željo, se je bližal čas do razvidi iz te očkove smole, da je škra- siovesa. fe-Bagdada je princesa Aša vsaki tov voh bob slabo razvit...____________________|dan pj.s.a,]a svo,jeniu izvoljencu, zaljubljena pisma, prepletena z vročim in strastnim hrepenenjem. Ni še poteklo mesec dni, odkar se je princesa Aša vrnila s potovanja, že jo je zopet prevzelo hrepenenje, da se vrne v objem izvoljenega vratarja. Pregovorila je svojo mlajšo sestro, pred katero je skrbno čuvala skrivnost svoje ljubezni in hrepenenj, da sta odpotovali v Grčijo. V Atenah je zaljubljeni vratar nestrpno in m KAJ PA TO? »Del. politika« od 27. t. m. piše: »Od 3 milijonov na 700.000 Din. Zadnjič smo poročali, da so vstopili v upravni svet delniške družbe Železarna Muta s sedežem v Mariboru novi upravni svetniki, med njimi poleg inž. Bremca, advokat in s hrepenenjem pričakoval svojo zaljubljeno princeso. Skrivaj sta se sestajala, tako da tudi mlajša sestra ni ničesar slutila. Princesa Aša je prestopila v grško-pravoslavno cerkev in se kmalu nato poročila s hotelskim vratarjem. Nekaj časa sta mlada poročenca uživala neskaljeno srečo medenih tednov. Ko pa je za njeno poroko izvedela mlajša sestra Rabiča, ki je prijavila zadevo grškim oblastem, je na srečo mladega para padla temna senca. Ker oblasti niso ničesar ukrenile, saj se je izvršila poroka princese in vratarja po zakonskih predpisih, je Rahica poslušala na drug način porušiti srečo mladih zakoncev. Prijavila je svojo sestro Ašo, poročeno Haralampis, da ji je ukradla večji znesek denarja in razne druge dragocenosti. Toda tudi to prizadevanje je bilo zaman. Aša, poročena Haralampis, je imela diplomatski potni list. V za~evi je po nalogu iz Iraka interveniral celo angleški poslanik, da bi se zakon razveljavil. Ker pa je zakon med "kneginjo Ašo in vratarjem Haralampisean cerkveno pravilno siklenjeu, ni zalegla niti diplomatska intervencija. Iraškemu konzulu v Atenah je izjavila, da je srečna in da jo naj puste pri miru, ker je krščanka in ker ljubi moža, ki }i ljubezen vrača. Prvotno sta se mlada zakonca nameravala naseliti v Italiji, opustila pa sta to namero, ker je vratar Haralampis kupil na otoku Rodu hotel, v katerem sta se seznanila in v katerem hočeta izpiti do dna kupo srečnega življenja. Htfadasi m statast Mladost je bila in je vselej bojevito razpoložena napram starejši generaciji Ta bojevitost datira že iz pradavnih časov in se je znatno zaostrila s teorijo Williama Oslera. Sir Osler je imel namreč v Baltimoru leta 1905. predavanje, na katerem je skušal znanstveno dokazati mejo med ustvarjajočo mladostjo in duševno ter telesno nesposobno starostjo. Trdil je, da je človek na vrhuncu svoje duševne in fizične moči do svojega 40. leta, po 40. letu pa je že prestar, da bi ustvari nekaj velikega in popolnega. Oslerjeve trditve je mlajša generacija sprejela * navdušenjem, starejša pa je ob njih nevqljno zmajevala z glavo spričo dokazov, da so bili premnogi učenjaki in kulturni delavci na višku svojega ustvarjanja, ko so že davno preko-ičili starost 40 let. Pred leti pa je prof. A. Russel napisal zanimivo razpravo, v kateri popolnoma pobija Oslerjevo teorijo. Russel je napisal razpravo v obrambo znanstvenikov, ki so v svoji življenjski dobi po 40 letih ustvarili dela, ki se jim je čudilo človeštvo vsega sveta. Dokazoval je med drugim, da je povprečna starost članov največje znanstvene institucije »British Association« 76 let. Prav tako je prof. dr. Newmann Dor-land dokazal, da ni odvisna duševna sposobnost od števila let človekovega življenja in da je mnogo učenjakov in mislecev, ki v svojih »najboljših letih« niso dali ničesar iz sebe, mnogo pa so koristili človeštvu na svoja stara leta. Dr. Dorland je razdelil ljudi v dve skupini, v »delavce« In »mislece« ter skušal dognati, kedaj prvi ali drugi dosežejo maksimum svoje tvornosti, odnosno v kateri dobi življenja so ustvarili svoja »opera magma«. Po Dorlandovih nazorih spadajo k delavcem zdravniki, kemiki, izumitelji, komponisti, umetniki, fiziki, vojaki in igralci, k mislecem pa astronomi, pesniki, duhovniki, pisatelji, matematiki, prirodoslovci, v ožjem smislu pa tudi državniki, književniki, novinarji in celo humoristi. V svojih trditvah je hotel biti Dorland pravičen in je priznal, da jih je tudi med mladimi mnogo, ki so ustvarili dovršena in popolna dela, in sicer so dosegli višek tvornosti igralci v starosti 18 let, vojaki, umetniki, duhovniki in pravniki v dobi 22 let, dramatiki V 23. letu, pesniki, romanopisci, kirurgi in izumitelji v dobi 24 let, raziskovalci, prirodoslovci, zgodovinarji in državniki v starosti 26 let, filozofi v 27. letu; reformatorji v 28, satiriki in humoristi pa v dobi 32 let. Vendar pa so to le izjeme, ki se ne ponavljajo tako često. Zgodovina človeštva pozna ljudi, ki so ustvarjali in ustvarili največja in popolna dela, in sicer »misleci« v dobi 52 let, »delavci« pa v starosti 47 let. Kant je izdal svoje največje delo, ko je bil star 57 let. Verdi je komponiral »Otella« v 71. letu, »Falstaffa« pa celo v 80. letu. Goethe je napisal »Fausta«, ko je bil star 80 let, pisatelj Victor Hugo pa je dal človeštvu svoja največja in ogromna dela v dobi od 75. do 80. leta. Sloviti vojskovodja Moltke je bil še šef generalnega štaba pruske vojske v svojih 88 letih; Gladston je bil v 83. letu četrtič izvoljen za ministrskega predsednika; Tizian je naslikal »Bitko pri Le-vantu«, ko je bil star 84 let, Karl Ma-chin je igral glavno vlogo v »Macbethu« v starosti 84 let, Edison, ki je umrl v 84. letu, je delal in ustvarjal do svoje smrti. In zgodovina človeštva pozna še nešteto mož, ki so bili v visoki starosti na višku duševne in fizične moči. Pozna jih sedanjost, kakor Masaryka, Henrika Forda, Bernarda Shawa, ki je še pred nedavnim prepotoval ves svet. Spomnite se CND! Stran 'A. Marltiorsfi? s»VeSernt1r« Jotra V Mariboru, 8ne 30. VI. 193C Htvovi fkateka! Že naslednji dan so me odpeljali z oddelkom v Oran, kjer se je nahajalo vojno sodišče, katerega činitelji, so imeli pravico, da vodijo v tej zadevi nadaljno preiskavo. Dva dni pozneje sem že 'bil v utrdbi Sainte Therese. Vsi so pravili, da je tukaj za vselej zapečatena moja usoda. Pa vendar nisem izgubljal nad e, četudi sem vedel v slučaju, ako izvejo, da sem prešel na stran Beduinov, me obsodijo na smrt. Prepričan sem bil, da oblasti vendar ne bodo mogle sumiti v to možnost, kajti izglodala je gotovo neverjetna. Arabci pa zopet, ki so nekaj vedeli o tem, bi si prej dali iztrgati jezik, pr*edno b{ količkaj priznali. Pričelo se je podrobno zaslišanje. U-meviio je, da sodišče ni verovalo, da sem pobegnil ob priliki uničenja kolone. Neverjetno 9e je zdelo, kako bi mogel prevaliti to dolgo pot skozi puščavo tako sam in brez vsakih pripomočkov. Zato se je vršila preiskava v drugem pravcu. Že sta minula dva meseca, odkar se nahajam v celici utrdbe Sainte Thč-irese. Poleg vseh bridkih izkustev im težkih preizkušenj nisem izgubljal nade, niti nisem spremenil svojega vedrega razpoloženja. Pazniki so me zelo vzljubili in jako radi so tudi čezmerno ostali pri meni in se pogovarjali z menoj o raznih dogodljajih, oblekli so me celo v vojaško obleko, toda nanjo niso deli znakov čina, ki sem ga izgubil s tem, ker sem bil v preiskavi. Vendar pa v temnici nisem ničesar pogrešal. Zaplenjeni denar je bil shranjen v uradu jetnišnice in mogel sem z njim po mili volji razpolagati in si kupovati priboljške iz kantine, kolikor sem si jih zaželel. Najtežje je bilo bivanje v celici. Ta mala celica je bila nekdaj vse drugo kakor zapor. Preveč je bila mračna in zapostavljena od vseh. Jedva sem se lahko gibal v njej. Ležišče je bilo jako slabo in vzdihoval sem za drugim, ki bi bilo ugodnejše in bi vsaj nekoliko nadome-stovalo posteljo. Mnogo sem razmišljeval o begu. Ko smo se sprehajali, sem pazljivo spremljal čuvajeve kretnje in se oziral za položajem zapora. Opazoval sem prihod in odhod tujih ljudi in iskal tudi najmanjšo priložnost za beg. Dvorišče, na katerem smo se sprehajali, je bilo zelo malo in obkroženo z visokim zidovjem, na čigar vrhovih se je sprehajal stražar, Senegalec z nožem na puški. Spoznal sem, da bi se zelo težko izmikal njegovemu pogledu in če bi se od njega malo odmaknil, bi me v vsakem slučaju strel dosegel. Pa vse nade vendar nisem izgubil. Končno mi je bilo popolnoma vseeno, ako izgubim življenje v slučaju, da se mi beg ne posreči. Za vsako ceno pa sem se odločil, da poskušam pobegniti. Tretji junij 1924. leta je bil meglen, oblačen in deževen dan. Večji del dneva je padal dež in strele so naglo udarjale. Ob osmih zvečer sem imel napolnjeno nogavico s peskom. Ta pesek sem dan za dnem zbiral, ko sem se sprehajal po dvorišču, dokler končno nisem zbral nekaj več od kilograma. Ifse kafudke fioltdšme aa mladika faftaska id. Športne slovesnosti v Murski Soboti ob priliki svečane otvo ritve »Stadiona kralja Aleksandra Ujedinitelja" V nedeljo se je na svečan način predal svojemu namenu stadion viteškega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja, ki gaje -gradila SK Mura v Murski Soboti. S pomočjo nesebične požrtvovalnosti članov SK Mure ter s podporo mestne občine murskosoboške ter nekaterih meščanov si je SK Mura dogradila stadion, ki je po legi najlepši v naši državi, po ob segu pa ne zaostaja mnogo za stadionom SK Železničarja v Mariboru. Stadion v Murski Soboti je bil zgrajen po načrtih arh. Novaka ter obsega lepo urejeno nogometno igrišče, tekališče ter zidano tribuno, na kateri je prostori za 300 gledalcev, pod tribuno pa so lepo urejene garderobe za igralce. Celokupni stroški so znašali nad 160.000 dinarjev. Za svečano otvoritev se je vsa Murska Sobota že dolgo pripravila in je bila nedeljska otvoritev pravi narodni pra znik za mesto, ki je bilo ob tej priliki *vse v zastavah. Pokroviteljstvo otvoritvenih slavnosti je blagovolil prevzeti sam kralj Nj. Vel. Peter II. v častnem predsedstvu pa so bili člani vlade, ban dravske banovine, domačina gg. narodni poslanec Benko in predsednik občine Hartner. O otvoritvenih slovesnostih bomo še po ročali v jutrišnji številki. Športni spored prireditev pa se je pričel ob 11.30 s štafetnim tekom skozi mesto za prehodni pokal predsednika občine g. Hartnerja. Proga je bila dolga o-koli 1100, m. Startali sta le ASK Primorje in SK Mura in je vsak klub postavil po S tekačev. Zmagala je štafeta Primorje v času 2 minut in 4 petine sekund, štafeta Mure pa je prispela na cilj v času 2 minut in 6 sekund. Primorje: Šušteršič, Putinja, Csurda, Pleteršek, Skušek, Ska-ker F. in V. Cerar; SK Mura: Tručl, Abakumor, Vadnal, Debelak, Novak, Nemec, Kardož, Varga. Popoldne ob 14. pa so se pričele slovesnosti na samem stadionu. Pred vhodom je bila postavljena častna četa z godbo na čelu, na samem stadionu pa je bila zbrana množica gledalcev iz vseli slojev Murske Sobote. Po svečanih otvoritvenih slovesnostih, o <Čemer še bomo poročali, so nastopili najpreje lalikoatleti, ki so absolvirali obsežen razpored. Bil je to nekak lahkoatletski miting, na katerem so sodelovali atleti ASK Primorja, SK Ptuja, SK Drave in SK Mure, dočim drugih najavljenih atletov iz Maribora, Celja, Zagreba in Varaždina ni bilo. Ker ni bilo prave konkurence, niso bili doseženi rezultati, kakor na drugih mitingih in so skoraj v vseh disciplinah zmagali atleti ASK Primorja. V posameznih disciplinah so se dosegli naslednji rezultati: 100 m, ju-niorji razreda C: 1. Čisar A. (Mura) 12.5. 100 m, seijorji: 1. Pleteršek (P) 11.6 (v predteku 11.2), 400 m: 1. Skušek (P) 53.4, skok v daljavo: 1. Putinja (P) 6.29, skok v višino: 1. Pleteršek (P) 1.61, krogla: 1. Serše (P) 11.73, 1500 m: 1. Skrabar (P) 4.26. Na razporedu sta bili tudi dve nogometni tekmi in sicer se je prva med rezervo SK Mure in SK Dravo fz Ptuja pod vodstvom g. Bizjaka iz Maribora končala neodločeno 1:1, v drugi med rezervo SK Ljubljane in SK Mure pa je zmagala enajstorica SK Ljubljane s 3:0 (1:0). Sodil je g. Schneller.iz Maribora. Sarajevo: Slavija: Gradjanski (Skoplje) 10:1 (3:1). Novisad: NAK:Slavija (Osijek) 2:0 (2:0). Omenjene tri tekme so 'bile za državno prvenstvo. V semifinale se bodo srečali, in sicer prihodnjo nedeljo: BSK: SjK Ljubljana in NAK:Slavija (Sarajevo). Beograd: BSK Jugoslavija 6:1 (1:0). Zagreb: Hašk:Hajduk 4:1 (1:0). Hašk: Hajduk 2:2. Šibenik: Gradjanski (Zagreb) :Os*it 4:0, Osvit:Gradjanski 2:1. Tekme za srednjeevropski pokal. Prostejev; Admira : Dunaj : Prostejev 3:2. Dunaj: Vienna:Hungaria 5:1, Austria: FC Bologna 4:0. MHan: AmbrosianaiŽidenice 8:1. Rim: FC Roma:SK Rapid (Dunaj) 5:1. Budimpešta: Phobus:Sparta (Praga) 4:2, UjpeshFC Torino 5:0. V tretje kolo tekmovanja za srednjeevropski pokal vstopijo: Slavija, Sparta, Prostejevov, Roma, Ambrosiana, Vien-na, Austria in Ujpest. Mtejske M&tke Krasni uspehi mariborskega nogometa v Celju Jubilejni pokal celjskih Atletikov si je priboril SK Železničar. Štiri zmage mariborskih nogometašev. V nedeljo in ponedeljek je priredil Atletik SK ob priliki svoje 30 letnice nogometni turnir, na katerem so sodelovali SK Železničar in SK Rapid iz Maribora ter SK Celje in jubilant Atletik SK. Pirvi dan sta bili odigrani dve tekmi in sicer je SK Železničar zmagal nad SK Celjem z 11:1 (8:0), SK Rapid pa je premagal Atletik SK s 3:0 (1:0). Včeraj pa je SK Rapid premagal SK Celje s 3:2 (1:1), SK Železničar pa Atletike s 5:2 (3:0). Vse štiri tekme so bile precej napete in zanimive, dokazale pa so znova visoko kvaliteto mariborskega nogometa. Kot zmagovalec z najboljšo irazliko golov je izšel iz jubilejnega nogometnega turnirja SK Železničar, ki je tudi sprejel krasen jubilejni pokal. TEKMOVANJE ZA TENIŠKO PRVEN-STVO DRAVSKE BANOVINE. V nedeljo in včeraj je priredila SK Ilirija v Ljubljani letošnje tekmovanje za prvenstvo Dravske banovine v tenisu, na katerem so sodelovali igralci iz Ma- ribora. Ljubljane, Celja, Ptuja, Tržiča m Domžal. Skupaj je tekmovalo 24 junior-jev, 32 gospodov in 8 dam. V tekmovanju poedincev si je priboril prvenstvo Ilirijan Sivic, ki je v finalu zmagal nad Banokm s 6:4, 6:1, 6:4. V disciplini dame posamezno je zmagala gdč. Lirzer-jeva (Rapid, Maribor), ki ie v finalu premagala Muhleisenovo s 6:0, 6:0. V doublu sta postala prvaka Ilirijami Sivic in Banko, v mešanem doublu pa Sivic-Lirzerjeva. Tekmovanje za prvenstvo juniorjev je bilo iziazita mariborska zadeva in sta se za finale plasirala Blanke (Rapid) in Adbaneže ISSK Maribor). Finale se bo vršil v Mariboru. Lahkoatletski dvomatch Dunaj:Zagreb 102:76. V Zagrebu se je vršil v nedeljo in ponedeljek lahkoatletski dvoboj medj Zagrebom in Dunajem,.ki se je končal z j zmago dunajske reprezentance v razmerju 102:76. Na omenjenem •mednarodnem mitingu so bili postavljeni trije novi jugoslovanski rekordi, ki so jih dosegli slovenski lalikoatleti, ki so ojačili zagrebško reprezentanco. Junaki noža zopet na delu. Beležimo žalostno vest pokolja, kt JČ bil IZVtSen V nedeljo 28. trn. v Sp. Pristavi. Pri posestniku Jakobu Zemljaku, ki ima vinotoč, se je zbralo večje število fantov. Približno ob 22. uri, ko so bili gostje že precej vinjeni, je ptrišlo med 22-letnim posestniškim sinom Francom Tušekom in pos. sinom Janezom Vidovičem do prepira in pretepa. Vidovič je svojemu nasprotniku Tušeku zasadil nož v desno stran hrbta s tako silo, da se je Tušek zgrudil s smrtno nevarno poškodbo in obležal v mlaki krvi. Spravili so ga v ptujsko bolnišnico.... kjer se trudijo, da bi ga ohranili pri življenju, vendar je 'e malo upanja in se nesrečni mladenič bori s smrtjo. Sresko sodišče je odposlalo v bolnišnico preiskovalnega sodnika, da Tušeka zasliši predno umre. Ta tragedije je povzročila precejšnje razburjenje med ondotnim prebivalstvom. Napadalca iščejo orožniki. Samomor. V vasi Brstje pri Ptuju je končal svoje življenje s samomorom 72 letni občinski revež Firanc Arnuš. V svojem stanovanju si je privezal vrv za tiam in se obesil. Ko so prišli domači in prerezali vrv, je bil že mrtev. Vzrok samomora jfc iskati najbrže v neozdravljivi bolezni. te Huijestja m sveta SKRIT TALENT V MLADEM PASTIRJU. Na gimnaziji v Sisku je položil te dni z odličnim uspehom izpit privatni učenec Stepan Repac po rodu iz Like, po poklicu pa pastir iz Cerkvenega Boka. Repac je končal letos prvi in drugi razred gimnazije in bo prihodnje leto polagal malo maturo. Profesorji so se čudili fenomenalnemu spominu mladega pastirja, ki je z neverjetno lahkoto in točnostjo odgovarjal na vsa vprašanja. Sam je povedal profesorjem, da je pred leti našel neko zemljepisno knjigo, ki se jo je naučil na pamet in mu je ta knjiga dala pobudo za nadaljnje učenje. Tudi je dejal, da ima kot pastir dovelj časa za u-čenje, nima pa namena, postati gospod, ker se počuti pri čredi svojih ovac srečnega in zadovoljnega. ZA NOVIM REKORDOM. Znani ruski letalec Kantakuzena bo še v tem mesecu po dogovoru s tvornico Renault poletel z letalom okrog sveta, da potolče sedanji svetovni rekord znanega letalca Viljema Posta, ki si ga je priboril lani z letom v 7 dneh, 18 urali in 32 minutah. Odletel ‘bo iz Pariza preko Moskve, Aljaske, Kanade in Severne Amerike ter pristal zopet v Parizu. TRINAJSTLETNI JUNAK. V Toulunu so odkrili spomenik Kletnemu dečku Desiru Biancu, ki je leta 1915 padel kot dobrovoljec v boju proti Turkom na Galipolju. Deček se je neopaženo vkrcal na ladjo in se z vojaškim transportom podal iz Marseja na Galipolje. Udeležil se je napada na nož s Turki in padel na bojišču. Na cesti. »Skoraj bi me bil povozil, pa še tako predrzen je, da vpije za menoj — osel!- »Kako? Ali te pozna?« Razno V dobro domačo oskrbo sprej meni 1 do 2 mlajši DIJAKINJI. Lepa, sončna soba. velik vit, kopatiica, na željo nemška konverzacija. Bližina vseli šol. Naslov v upravi 3253 DIN 18.— beli Crepe de Chine se prodala pri Trpinu, Vetrinjska 15 2261 Pouk Ostale nogometne tekme za praznike. Ljubljana: SK Ljubljana:SK Krajišnik 4:1 (0:0). ZA POPRAVLJALNE IZPITE iz francoščine dobro pripravlja Madame Kamenova. Ob jarku 6-1. soba 3. 3151 Kupim RIBIZEL lep, zrel, kupuic vsako količino Adalbert Gusel. Maribor, Aleksandrova c. 39. 3152 KUPIM HRANILNO KNJIGO Mestne hranilnice, izplačam 100%. Ponudbe na upravo »Vcčernika« pod »30.000«, 3157 Sobo odda SEPARIRANO SOBO z dvema posteljama in vso oskrbo oddam. Koroška 27, desno.__________________325’ LEPO SOBO s štedilnikom oddam s 1. avgustom. Betnavska cesta 29. Maribor. 3259 SOBO s štedilnikom oddani. Pobrež je. Zrkovska 7. 3257 Sobo lile SOBO s štedilnikom za takoj, najraje v Studencih. Ponudbe na upravo »Vcčernika« pod »Sta novanje«. 3249 Stanovanje SOBO IN KUHINJO oddam mirni dru/mi brez otrok. Studenci, Pušnikova ul. 5. 3247 LEPO STANOVANJE. soba, kuhinja, steki, veranda, klet, vrt, oddam s 15. Ju'ijem Studenci, Ciril-Metodova 17. 3248 STANOVANJE. sobo in kuhinjo, oddam. E* spielerjeva 26. 5^? DVA ŽELEZNIČAR 1A sprejmem na stanovanje m dobro hrano. Studenci. Ki a-Ija Petra c. 12. Č254 ODDAM SOBO IN KUHINJO Cankarjeva Studenci. 3252 Kupt*Jte svoje po* trobi One pri nailb 'nserentlh i ;f§ NC t -; m M ■S - .....*****—.................i. i, - "-■■■ ■ ■ ■ - - ' Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN.’''-^ msenHni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d., orestavnik ravnatelj t^ANK.0 DETfciLA, vsi v Maribora