Tjaša Rant1 Balet in ruske umetnice v Ljubljani po letu 1920 Izvleček: V prispevku so predstavljene izbrane ruske umetnice na področju baleta, ki so od leta 1920 do 1925 ustvarjale v ljubljanskem gledališču. Obravnavane so ruske baletne plesalke, koreografinje in pedagoginje, ki so s svojim delom na slovenska tla položile zna- nja 200-letne ruske baletne tradicije. Pri sami predstavitvi baletnih ustvarjalk, avtorica pokaže na izjemen pomen ruskih umetnic, s ka- terim so utrdile majave začetke slovenskega baleta in v večji meri vplivale na poznejši razvoj baletne ustvarjalnosti v Sloveniji.  Ključne besede: Jelena Poljakova, Marija Tuljakova, Alisa Nikitina, Vera Kalčenko, ruski emigranti, ruske umetnice, ruski balet, ruske baletne plesalke UDK: 792.82(497.4Ljubljana):314.151.1(47)“1920” Ballet and Russian Women Artists in Ljubljana after 1920 Abstract: The article presents selected Russian women artists in the field of ballet, who worked in Ljubljana’s theatre from 1920 to 1925. They include Russian ballet dancers, choreographers, and teachers, whose work planted the skills of the 200-year-old Russian ballet tradition in the Slovenian soil. In addition to out- lining their contributions, the article highlights the role of Russ- ian artists in consolidating the unstable beginnings of Slovenian ballet  and  influencing  the  subsequent ballet development  in Slovenia.  69 1 Tjaša Rant, profesorica ruščine, hrvaščine, srbščine in makedonščine. E- naslov: tjasarant@gmail.com. Moni tor ISH (2016), XVIII/1, 69–86 Pregledni znanstveni članek Review article 04 - TjasaRant 20.10.2016 13:45 Page 69 Keywords:Yelena Polyakova, Maria Tulyakova, Alisa Nikitina, Vera Kalchenko, Russian emigrants, Russian artists, Russian ballet, Rus- sian ballet dancers 0 0 0 Preseljevanje Rusov se je začelo že po koncu prve svetovne vojne in doseglo svoj vrhunec konec leta 1920.2 Leta 1917 in 1918 so se v Kraljevino SHS najprej preselili bogatejši posamezniki in družine, ki so se pozneje preselili v druge evropske države. Z zlomom ruske vojske in evakuacijo Krima, pa je število ruskih beguncev doseglo svoj maksimum.       Z emigracijo in s prihodom iz vrst ruskih gledaliških ljudi je pri- dobila, ne samo Ljubljana, pač pa celotna Jugoslavija. Ene umetnike bolj, druge manj, je Ljubljana privlačila v tolikšni meri, da so ostali. Drugim je slovenska prestolnica predstavljala začasni postanek, od koder so potem šli naprej v Zagreb, Beograd, Skopje ali druga ev- ropska mesta, kot so Berlin, Pariz in Praga, ki so takrat veljala za centre javnega in kulturnega življenja ruskih priseljencev.       Poleg ruske literature so svetovnega pomena tudi druge veje ruske umetnosti: likovna umetnost, gledališče, glasba, arhitektura in, malo pozneje, še filmska produkcija. Največ ruskih ustvarjalcev in umetnikov v Sloveniji je bilo na področju opere in baleta. Neko- liko manj jih je bilo v dramskem gledališču, saj je bilo prav v dram- skem gledališču obvladovanje jezika na prvem mestu. Bolj kot samo znanje tujega jezika pri baletu ali operi, je bilo bistveno obvladova- nje umetniškega področja, na katerem so umetniki delovali.  Tjaša Rant 70 2 Jovanović, 2006, 139.  04 - TjasaRant 20.10.2016 13:45 Page 70      Leto 1918 zaznamuje rojstvo poklicnega slovenskega baletnega ansambla v Ljubljani, takrat je slovensko gledališče znova odprlo svoja vrata. Medtem ko se je v Mariboru balet dvignil šele po drugi svetovni vojni, ko so obnovili slovensko gledališče.3       Jelena Dimitrijevna Poljakova (1884–1972) Poljakova je bila baletna umetnica, ki je povsod, kjer je bila, pustila viden pečat za razvoj baleta. Rojena v Ribinsku, v Rusiji, je leta 1902 diplomirala na baletnem oddelku Peterburške gledališke šole. Takoj je bila sprejeta v baletni zbor Mariinskega gledališča in se kmalu povzpela do mesta prve solistke. Leta 1908 so jo skupaj z manjšo sku- pino drugih plesalcev izbrali za prvo mednarodno gostovanje pri- znane ruske baletne plesalke Ane Pavlove v Helsinkih, Stockholmu, Köbenhavnu in Pragi. Po tem je leta 1910 postala prva solistka pri skupini Ballets Russes v Parizu pod vodstvom svetovno znanega Sergeja Djagileva, od koder je izšlo mnogo znanih plesalcev in ko- reografov. Do leta 1918 je ostala v Peterburgu in plesala v številnih baletih. Potem se je poročila s sekretarjem predsednika skupščine (Dume) Vladimirjem Sadikovim in dobila sta hčerko. V Rusiji so se začela nemirna leta. Leta 1920 jim je Rdeči križ pomagal, da so dobili potne liste in z ladjo šli čez Črno morje, se ustavili v Skopju, nato pa v Ljubljani, kjer so preživeli svoja prva emigrantska leta.4      Izjemna nadarjenost in pridobljeno znanje je Poljakovi, pri nas in drugod, prineslo nastope v prvih vrstah. V Ljubljani so jo takoj nastavili v opernem gledališču kot baletno mojstrico in prvo ple- salko. Sadikovi so skupaj z učenko Poljakove, Aliso Nikitino, živeli v stanovanju na Rimski cesti. Poljakova je plesala in koreografirala balete, mož pa je, sicer odvetnik po stroki, šival plesne copate za 71 Balet in ruske umetnice v Ljubljani po letu 1920 3 Neubauer, 2008, 6; Neubauer, 1997, 41. 4 Dokumenti, 111. 04 - TjasaRant 20.10.2016 13:45 Page 71 balet po vzorcu ženinih iz Peterburga.5 Sadikov je v Ljubljani sode- loval tudi kot scenograf in kostumograf.6      Leta od 1919 do 1922 štejemo za obdobje prvega vzpona lju- bljanskega baleta. Prvo delo, kjer je Poljakova plesala in ga tudi koreografirala, je bil balet Gozdne vile ali Les Sylphide, ki je bil na sporedu 29. maja 1920. Oceno njenega prvega dela in nastopa je zapisal Marij Kogoj v Domu in svet:  “Kolikor sem videl,  je bila njena režija zelo umna, grupacija slikovita in učinkovita, njen ples prožen in lahak. Iz njenega nastopa bi sklepal, da ima ritmično gimnastiko v glavi in v kretnjah.”7      V Ljubljani je prvič predstavila balet Rimskega-Korsakova Šehe- rezada. Pravljični balet po pripovedkah iz Tisoč in ene noči so pre- mierno  uprizorili  9.  junija  1921.  V  sezoni  1920/21  je  bil  baletni ansambel zelo številen. Imel je 24 članov, med temi so že dve tretjini zasedale slovenske plesalke in plesalci.8 Stanje baleta je v tej sezoni prihajalo na zeleno vejo, saj izvemo, da uprava za Šeherezado “ni štedila z denarjem za kostume in scenerijo, ki je bila res razkošna. Vse je bilo novo. Naše balerine, posebno Poljakova in Nikitina, so imele priliko, da so se izkazale.”9      Med najodmevnejše po plesu in režiji, spada balet Plesna legen- dica, kjer je Poljakova plesala glavno vlogo Muze. To je bil prvi balet na poklicnem baletnem odru na glasbo slovenskega skladatelja Rista Savina.10 O uspešnosti baletne predstave so v časopisu Jugo- slavija zapisali, da je “občinstvo delo sprejelo pohvalno ter sta se Tjaša Rant 72 5 Gresserov-Golovin, 1985, 24. 6 Razgovor z dr. Henrikom Neubauerjem.  7 DS, 1920, št. 7-8, 202. 8 Neubauer, 1997, 64 – 65. 9 J, Prosveta, 7. 10 Neubauer, 1998, 8. 04 - TjasaRant 20.10.2016 13:45 Page 72 morala skladatelj in glavna plesalka ga. Poljakova opetovano zahva- liti za živahne ovacije.”11      Bolj kot nastopi pa je Poljakovo zanimal pedagoški poklic. V se- zoni 1920/21 je Poljakova, “članica Narodnega gledališča v Ljubljani in profesorica Jugoslovanskega konservatorija”12 odprla zasebno šolo za balet in moderno plesno umetnost. V njej je poučevala kla- sične, karakterne in moderne plese, plastiko in lepo vedenje ter mi- miko. Za svojo šolo je pripravila dva razreda učencev. V prvi razred je sprejemala otroke od 8. do 14. leta starosti, v drugi razred pa od 15. leta naprej.13 Šole pri Poljakovi se spominja znamenita baletna plesalka Lidija Wisiak, kjer jih je Poljakova učila stilnih plesov in splošnega obnašanja v družbi. In doda: “Škoda je res, da nas je tako hitro zapustila, veliko bi bila lahko še marsikomu posredovala. Po- sebej tistemu, ki se je želel posvetiti temu vzvišenemu poklicu, če je bil ta na taki stopnji in nivoju, kot se je pričenjal z nepozabno Je- leno Poljakovo.”14 Seveda pa dela kot plesalka, režiserka in koreo- grafinja,  ni  opustila.  Še  več,  skupaj  z  Nikitino  sta  v  tej  sezoni “omogočali hitrejši razvoj našega baleta”.15      Februarja 1922 so na upravi Narodnega gledališča Kraljevine SHS v Ljubljani sklenili, da “odpovedo angažma določenim umet- nikom in ‘vsem Rusom razen Putjate’.”16 Čeprav je Poljakova maja 1922 po odhodu Vaclava Pohana začasno prevzela umetniško vod- stvo baleta, je odpoved veljala tudi zanjo. Ni ji preostalo drugega, kot da je, zaradi nepremišljene odločitve tedanje gledališke uprave, zapustila Ljubljano. Odzvala se je povabilu za stalni angažma in 73 Balet in ruske umetnice v Ljubljani po letu 1920 11 JG, Gledališče in glasba, 3. 12 GL, 1920/21, št. 15, 23. 13 Prav tam.  14 Neubauer, 1998, 16. 15 GL, 1956/57, št. 2, 20. 16 Neubauer, 1997, 81. 04 - TjasaRant 20.10.2016 13:45 Page 73 odšla v Beograd, kjer je poleg tamkajšnjih, vzgojila tudi naše po- membne soliste: Slavka Eržena, Štefana Suhija, Borisa Pilata in Erno Mohar, ki so se učili pri njej.17      Poljakova je iz Beograda odšla 1943, najprej na Dunaj, kjer je še vedno poučevala in nato v Salzburg, kjer je Vladimir Sadikov umrl. Iz Salzburga do Kitzbühla, od tam v Innsbruck in leta 1949 v Čile, kjer je ostala.      V Čilu je poučevala najprej v svojem studiu, nato v Narodnem baletu Čile in pozneje v opernem Mestnem gledališču v Santiagu. Tako je delala še naslednjih 20 let, ko je odšla v pokoj. Vsekakor je Poljakova baletna plesalka, ki je svetu pustila poseben pečat. Po njej nosi ime Baletni arhiv mesta Santiago “Archivo Internasional de Ballet ‘Elena Poliakova’”. Tedanji župan Santiaga je Poljakovo na- gradil z zlato medaljo mesta.       Julija 1972 je zbolela in po vrnitvi iz bolnišnice umrla na svojem domu. Pokopali so jo na ruskem pokopališču v Santiagu.18 Alisa Nikitina (1900–1978) Rodila se  je  leta 1900 v bogati družini  intelektualcev v Peter- burgu. Od majhnega je živela za ples in petje. In čeprav se je petju posvetila pozneje v svoji karieri, je bil ples njena največja ljube- zen. Pri komaj šestih letih je lahko stala na prstih, brez pomoči baletnih copat.19      Obiskovala  je Carsko baletno šolo v Peterburgu pri učiteljici Olgi Preobraženski. Poleg Preobraženske so Nikitino učili tudi Po- ljakova, Leonid Leontiev in Nikolaj Legat. Po oktobrski revoluciji je zahvaljujoč možu Poljakove zapustila Rusijo. Takrat je zaradi špan- Tjaša Rant 74 17 Dokumenti, 112. 18 Kosik, 2007,  225. 19 Nikitina,  9 – 14. 04 - TjasaRant 20.10.2016 13:45 Page 74 ske gripe Nikitini umrl oče in ker tudi mame in brata ni bilo na vkrcanje na ladjo, je Nikitina odšla sama.20      Sprva je z družino Sadikov živela v veliki vaški hiši v Kamniku, od koder sta se do središča Ljubljane s Poljakovo peljali z vlakom. Takoj po prihodu, ko so ju nastavili v opernem gledališču, se je dru- žina preselila v stanovanje na Rimski cesti. Nikitina se v svojih spo- minih spominja predstave Šeherezada in baleta Les Sylphides, kjer je plesala solo. Po svojih plesih je doživljala takojšen odziv publike, namreč, veliko staršev je po predstavi prišlo k njej in jo je prosilo, ali bi lahko plesa učila njihove otroke.21      V Ljubljani je 1920 debitirala in pritegnila pozornost z nastopa- njem v družbi Jelene Poljakove. Kjerkoli se je v predstavah ljubljan- skega baleta pojavila Poljakova, je plesala tudi Nikitina. V prvem Gledališkem listu sezone 1920/21 pišejo o večjem številu opernega in baletnega zbora, kjer prvič omenijo Nikitino: “Baletno osebje šteje med svoje nove člane gospo Jeleno Poljakovo in gospodično Alico Nikitino, bivši članici petrogradskega državnega gledališča.”22      Prvi zapis o njenem plesu po prihodu v Ljubljano najdemo v ja- nuarski številki Gledališkega lista, kjer zapišejo: “Soloplesalka našega baleta gospodična Alisa Nikitina je nasto- pila dne 9.  t. m.  v družbi bivšega  soloplesalca petrogradske opere in sedanjega baletnega mojstra dunajske Državne opere gospoda Jurija Kjakšta pri plesnem večeru na Dunaju (Grosser Konzerthaus – Saal). Elegantna publika, ki je napolnila velikan- sko dvorano do zadnjega kotička, je odlikovala našo umetnico z navdušenimi dokazi priznanja. Po zadnji točki njenega z okusom izbranega in z znano gracijoznostjo zvršenega programa se plo- 75 Balet in ruske umetnice v Ljubljani po letu 1920 20 Prav tam, 11. Mama in brat sta prišla 18 mesecev za Nikitino. 21 Nikitina, 25–26. 22 GL, 1920/21, št. 1, 14. 04 - TjasaRant 20.10.2016 13:45 Page 75 skanje ni hotelo poleči, tako, da jo je gospodična Nikitina morala ponoviti. – Gospodična Nikitina nastopi na našem odru v drugi polovici tega meseca v Massenetovi operi ‘Thaïs’.”23      Dobivala je mesečno plačo, ki je zadostila njenim vsakdanjim po- trebam. Kot dodatek pa je takratna jugoslovanska vlada oskrbovala emigrante še z mesečno subvencijo. Sezona je bila uspešna, pred- vsem njen nastop v baletu Labodje jezero, za katerega je na novo po- stavil koreografijo takratni baletni mojster Čeh Vaclav Pohan.24      Nikitina je v Ljubljani, tako kot Poljakova, ostala dve sezoni. V tem času je nastopila v veseloigri Eugeneja Scribeja Kozarec vode, v pantomimi Schnitzlerja Pieretin Pajčolan25, v operi Thaïs in dru- gih, za katere je plese priredila Poljakova.26 Kot plesalka je “A. M. Nikitina”27 sodelovala v baletu Les Sylphides (z naslovom Gozdne vile), ki ga je Poljakova uredila in koreografirala po glasbi Chopina. Zelo uspešen in obiskan je bil t. i. Ruski umetniški večer aprila 1921 v Ljubljani. “Program petkovega umetniškega ruskega večera je bil zelo pester in lep. Obe balerini Poljakova in Nikitina sta podali lepe dokaze svoje plesalske umetnosti. Želi sta mnogo pohvale, na odru je bilo cele kupe rož in šopkov in par točk se je moralo ponoviti. /… /Gdčna. Nikitina je v svojih liričnih točkah eterična in lahna, da se v nji zliva pesem in ples v sanjavo enoto.”28      Čeprav je bilo o Nikitini v slovenskih časopisih malo napisa- nega, pa v Jutru, v članku Rada Kregarja Slovenski balet, najdemo zelo zanimivo primerjavo Nikitine in Poljakove: Tjaša Rant 76 23 GL, 1920/21, št. 18, 12. 24 Nikitina, 26. 25 GL, 1920/21, št. 36, 6. 26 GL, 1920/21, št. 30, 6. 27 S, Narodno gledišče, 4. 28 J, Prosveta, 2. 04 - TjasaRant 20.10.2016 13:45 Page 76 “Poljakova je bila resnično izmed prvih plesalk Carskega teatra v Petrogradu,  iz katerega  jo  je pregnala revolucija. Žal, da  je ostala v Ljubljani le kratek čas. Toda tudi ta kratek čas je zado- stoval, da je usmeril naš balet v pravo smer, v kateri se je razvijal od okostenelih francoskih form osvobojeni ruski balet. Znala je članice baletnega zbora navdušiti ter je vtisnila vsem plesnim večerom res umetniški pečat. Baletni večeri s “Šeherezado” in “Gozdnimi vilami” so dosegli stopnjo umetniške višine, katere žal pozneje naš balet ni več prestopil. Prepričan sem, da bi se pod veščim vodstvom gdčne. Nikitinove razvil naš balet do stopnje, katero zavzemajo baletni zbori v Zagrebu in Beogradu. Najbolj nadarjena učenka, res ro- jena umetnica plesalka, z vsemi pogoji, je bila nežna gospodi- čna  Nikitinova.  Šla  je  v  svoji  umetnosti  korak  dalje  od Poljakove. Poljakova je bila zastopnica ruskega klasičnega ba- leta in ni mogla dati svojim kreacijam povsem svobodnega raz- maha. Nikitinova je bila bolj moderna in je dala svojim plesom življenje, pestrost in svobodo, slednjo temelječo na dovršeni tehniki, izvirajočo iz ustvarjajoče umetniške sile. Njen nastop je bil vedno svež, siguren ter vseskozi decenten. Nepozaben je njen “Labudji ples”.29      Ljubljana je kmalu spoznala, da je izgubila že veliko dobrih umet- nikov, ki  so dvignili kulturo na višjo  raven. Tako  tudi Kregar v članku nadaljuje o odhodu velikih plesalcev v tujino, ko za ruski umetnici napiše: “Ga. Poljakova je odšla v Beograd, kjer je bila an- gažovana kot prva plesalka, sedaj pa poučuje v dramatični šoli. Tudi Nikitinova je odšla v Berlin ter plesala nekaj časa na ruskem roman- tičnem  teatru,  a  kmalu  postala  znana  in  priljubljena  umetnica. 77 Balet in ruske umetnice v Ljubljani po letu 1920 29 J, Slovenski balet, 11. 04 - TjasaRant 20.10.2016 13:45 Page 77 Danes je soloplesalka znane baletne družbe Draghilev ter ljubljenka londonske in pariške publike.”30      V Berlin, kamor je prišla učit Olga Preobraženska, znamenita ba- letna plesalka, je Nikitina odšla leta 1921. Nastopala je z velikimi imeni v Berlinu, Bruslju, Parizu, Londonu. Leta 1933 je nastopala v baletnih predstavah Sergeja Lifarja, enega najboljših francoskih (po rodu Ukrajinec) baletnih plesalcev in koreografov, ki je znan kot najboljši moški baletni plesalec 20. stoletja. Nastopala je tudi s sku- pino De Basila Ruski balet Monte Carla. Po upokojitvi, leta 1937, je v Italiji nadaljevala kariero s petjem, nato pa 11 let pozneje odprla svojo baletno šolo v Parizu. Umrla je leta 1978 v Monte Carlu.      V tako kratkem času, kolikor sta v Ljubljani nastopali, tako Po- ljakova kot tudi Nikitina, sta pustili za seboj vidno sled. Zato je to- liko večja škoda ob predpostavki, koliko znanja bi še lahko prenesli na ostale baletne umetnike, če bi ostali. “Nikitina, ki so jo Ljubljan- čanje jedva opazili in jo v brezbrižnosti pustili oditi, je danes v naj- večjih kulturnih centrih senzacija. Njene slike prinašajo v celih serijah najuglednejši nemški, angleški in francoski tedniki.”31 Vera Aleksejevna Kalčenko32 (1903–1924) se je skupaj z mamo in s Petrom Gresserovom-Golovinom33 odpravila na dolgo pot do Ljubljane, ko jim je Golovin uredil prepustnico za na ladjo.34 Tjaša Rant 78 30 Prav tam. Pravilno je Diaghilev. op. a.  31 J, Ruski umetniki v Ljubljani, 10. 32 Tudi Kaljčenko se ponekod pojavlja. Op.a. 33 Peter Gresserov Golovin je baletni plesalec, koreograf, režiser, inženir, ki je kot ruski emigrant prišel v Ljubljano leta 1922 in vodil baletni ansam- bel najprej v Ljubljani do leta 1946, nato še v Mariboru do leta 1951, ko se je z družino preselil v Kanado. Glej: Obrazi slovenskega baleta, Neubauer, 21 – 22.  34 Rokopisna zbirka NUK, zapuščina Peter Gresserov Golovin, inventarna številka 15/1983/10, 147–151. 04 - TjasaRant 20.10.2016 13:45 Page 78      Potovali so skoraj dva meseca, od Konstantinopla do Boke Ko- torske, kjer  so preživeli naslednjih  14 mesecev, preden so se za stalno preselili v Slovenijo. Emigranti  so se med seboj  izjemno dobro obveščali. V pismih so drug drugega spraševali o pogojih bi- vanja v državi, ki je emigrante sprejemala. Sprva so Kalčenkovi ho- teli v Beograd, na kar  so se po priporočilu prijatelja odločili  za Ljubljano, saj je bil Beograd že prepoln ruskih emigrantov. Slišali so, da je v Ljubljani dobro poskrbljeno tudi za študente, saj jim da- jejo štipendijo ter da živijo v gradu na nekem hribu.35      Kalčenkova je že v Rusiji obiskovala šolo klasičnega baleta, v Ljubljani pa je najprej nastopila na prireditvi t. i. Tatjaninega večera, ki so ga pripravili ruski študentje. Takratni direktor opere Rukavina ji je takoj ponudil angažma in še dodal: “V našem baletu so vse ple- salke začetnice, skoraj še učenke, vas sem pa videl v vašem kitaj- skem plesu v zapletenih gibih na prstih. In kolikor jaz poznam balet, boste vi najboljši med njimi.”36 Kalčenkova je bila uradno nasta- vljena 1. decembra 1922,37 kar je zelo pomagalo pri preživljanju njeni materi in njej.      Bili sta nastanjeni na Ljubljanskem gradu, dokler mama Sofja Andrejevna ni več zmogla hoje navzgor zaradi slabega srca. Preme- stili so ju v barake na Resljevi. “Oprema je bila enaka kot na gradu: v sobi dve postelji, miza, dva stola in predalčnik, v kuhinji pa šte- dilnik, večja miza, stoli in za mizo ob zidu še ena postelja.”38 Sofja Andrejevna je delala v študentski kuhinji, Vera pa je plesala pri lju- bljanskem baletu in se vpisala na študij francoskega jezika na Filo- zofsko fakulteto.39 79 Balet in ruske umetnice v Ljubljani po letu 1920 35 Prav tam, 1–75. 36 Prav tam, 26. 37 Neubauer, 1997, 101 in 82. 38 Gresserov-Golovin, 1985, 31. 39 ZAMU, Univerzitetna matrika zim. sem. 1919/20 - 1924/25, I 1-405. 04 - TjasaRant 20.10.2016 13:45 Page 79      O nastopanju Kalčenkove iz slovenskih časnikov najdemo le ob- javo, da je nastopila na proslavi ob stoletnici rojstva slavnega sklada- telja Bedřicha Smetane. Gledališka uprava je uprizorila dve predstavi, in sicer operi Poljub ter Prodano nevesto, ki je bila 1. marca 1924. Poleg drugih članov baletnega zbora iz Jutra izvemo, da “v tretjem dejanju pri prizoru komedijantov” pleše tudi Vera Kalčenko.40      Bolj  odmevno  svojega  talenta,  da  bi  o  njej  več  poročali,  ni mogla pokazati, saj je kmalu po nastopu v Prodani nevesti prišla domov z bolečino v trebuhu. “Ugotovili so hitro jetiko, postajala je vse bolj bleda in suha in po nekaj mesecih je oddala svojo svetlo dušo bogu.”41 11. aprila 1924 je tragično umrla v deželni bolnici, stara komaj 21 let.42 Golovin se v svoji knjigi spominja: “Kako je šla pogrebna procesija do opernega gledališča, kako je pel operni zbor in igrala godba in kako so jo spustili v grob, a v mojih prsih je ležal kamen.”43 Marija Aleksandrovna Tuljakova, žal, pri nas premalo časa de- lujoča plesalka in pedagoginja, ki jo je k nam zavel ruski veter. V prvem desetletju ljubljanskega baleta je bilo značilno pogosto me- njavanje baletnih mojstrov. Tako je ljubljanski balet nekaj časa vo- dila tudi Rusinja Marija Tuljakova.44      Leta 1925 jo je iz Osijeka v Ljubljano povabil takratni ravnatelj Opere Mirko Polič. “Baletko iz šole ruskega klasičnega baleta”45 je uprava  takoj angažirala kot soloplesalko  in učiteljico baletnega zbora. Svoje delo je jemala zelo resno in že v novembru in decembru Tjaša Rant 80 40 SN, Prosveta, 2. 41 Gresserov-Golovin, 1985, 34. 42 J, Domače vesti, 4. 43 Gresserov-Golovin, 1985, 35. 44 Neubauer, 1998, 7. 45 J, Slovenski balet III., 12. 04 - TjasaRant 20.10.2016 13:45 Page 80 pripravila pet krajših baletov in v času sezone še nekaj koreografij v operah in operetah: v Verdijevi operi Aida, Mozartovi operi Figa- rova svadba, opereti Kalmana Grofica Marica, kjer je tudi sama ple- sala.46 Za Aido so v časopisu Jutro napisali: “Balet pod vodstvom gdč. Tuljakove je prinesel nekaj novih plesov ter se vobče držal prav dostojno.”47 Ko so Aido naslednje leto ponovili, so v Slovenskem narodu zapisali: “Efektne balete je izvajala prima balerina Tuljakova z velikim elanom in tehnično sigurnostjo.”48      Morda bolj kot plesi, so bile pomembne njene koreografije bale- tov. Novembra 1925 je zase in Golovina pripravila baletno sliko v enem dejanju Svatovac. Tuljakova je igrala vlogo neveste, Golovin pa ženina. Istega večera je pripravila še predstavo pantomimične burleske Faunova noč.49 1. decembra 1925 so v ljubljanskem gleda- lišču pripravili proslavo “ujedinjenja” opernega gledališča, za katero je Tuljakova naštudirala balet v treh slikah Licitarsko srce.50 Tej predstavi, ki so ji pozneje dali slovenski naslov Srce iz lecta, so za božične praznike decembra priključili še baletno pantomimo C. M. Webra Poziv na ples in baletno karakterno sliko Rimskega-Korsa- kova Capriccio espagnol ter vse združili v Večer pantomimičnih baletov.51 Pri pantomimah je plesala Tuljakova skupaj z Golovinom in baletnim zborom. Golovin je bil redni partner Tuljakove, “saj sta oba izhajala iz ruske šole klasičnega baleta in se zato gotovo dobro ujemala. Tuljakova je plesala vse prve vloge”, kar Neubauer razlaga z dejstvom, da slovenske plesalke takrat temu še niso bile kos.52 81 Balet in ruske umetnice v Ljubljani po letu 1920 46 Neubauer, 1997, 107–108. 47 J, Kulturni pregled, 3. 48 SN, Naša opera v Splitu, 2. 49 Neubauer, 1997, 107. 50 SN, Prosveta,  3. 51 GL, 1924/25, št. 8, 11. 52 Neubauer, 1997, 109. 04 - TjasaRant 20.10.2016 13:45 Page 81      Kot pri plesu in koreografijah, je svoje uspehe Tuljakova dose- gala tudi v pedagoškem poklicu. Plesno društvo Atena je odpiralo plesno šolo in vabilo deklice in dečke, naj se s plesnim tečajem “pri- uči mladina stopnjevaje bontonu, plesu, oziroma ritmičnim plesnim vajam. Plesno šolo vodi gospa Tuljakova, prva moč letošnjega oper- nega baleta.”53 Fran Govekar v članku Baletni večer v ljubljanski Operi v Jutru zapiše, da zaradi nenehnega menjavanja vodstva ba- leta, napredek ni bil mogoč. Sčasoma pa je “nova prva plesalka in obenem učiteljica našega zelo skromnega baleta, gdč. Tuljakova po- lagoma vendarle doseza uspehe./…/ Gdč. Tuljakova je sama dobra plesalka, je očividno spretna in vztrajna v poučevanju in kaže tudi kot režiserka dosti okusa.”54 Rado Kregar je o prvih plesih Tuljakove v sezoni zapisal, da je “vestna in marljiva učiteljica. Iz plesov, ki jih pleše sama sklepam, da obvlada kot plesalka tehniko baleta. Je tem- peramentna ter se v nekaterih plesih individualno izraža.”55      Za Tuljakovo je veljalo, da je v baletni skupini, ki jo je poučevala uvajala strogo disciplino. V času njenega poučevanja se je povečalo število ur, namenjenim učenju baletnih osnov, kakor tudi potreba po baletnih umetnikih.56 O njenem pomenu za ljubljanski balet so v Jutru zapisali: “Kot prvo plesalko in učiteljico našega skromnega baleta imamo v Ljubljani tudi Tuljakovo, mlado plesno umetnico res- nih umetniških ambicij, vzorne vestnosti in velike pedagoške spos- obnosti. Pod njenim vodstvom se naš balet vidno izpopolnjuje.”57      V Slovenskem narodu v članku Slabo znamenje za umetniški okus Ljubljančanov pišejo o uspešnosti baletnega večera, ko so uprizorili Licitarsko srce in dva manjša baleta. S stališča baletne Tjaša Rant 82 53 J, Iz Ljubljane, 4. 54 J, Baletni večer v ljubljanski operi, 3. 55 J, Slovenski balet III, 12. 56 Kosik, 2010, 308. 57 J, Ruski umetniki v Ljubljani, 10. 04 - TjasaRant 20.10.2016 13:45 Page 82 umetnosti in estetskega vidika je bila predstava posrečena. Avtor ne pozabi omeniti pomembnega vložka dela Poljakove in Niki- tine, kakor tudi ne Tuljakove za ljubljanski balet. “Dostojno nada- ljuje  tradicijo,  ki  jo  je  ljubljanska  opera  prekinila  pred  leti  s sijajnimi vprizoritvami Šeherezade Rimski Korsakova in Labud- jega jezera Čajkovskega. Kar je tedaj storila gdč. Nikitinova sku- paj  z  go.  Poljakovo,  je  sedaj  vsaj  stilistično  in  posnemalno nadkrilila gdč. Tuljakova, nova primabalerina  in učiteljica  lju- bljanskega baletnega kora./…/ Gdč. Tuljakovi čestitamo, da  je znala razmeroma ugoden material izvežbati skoro brezhibno in z domačimi silami vprizoriti  težko skladbo. Z veseljem ugota- vljamo, da baletni zbor napreduje in da kaže zlasti podmladek prav dopadljivo znanje.”58      Tuljakova je vodila baletni ansambel od 1925 pa vse do julija 1927, nato pa “nepričakovano pustila delo v Ljubljani in odšla v Beo- grad”,59 je v svojih spominih zapisal Peter Gresserov Golovin. Dodal je še, da je baletna solistka, koreografinja in učiteljica baleta “dala baletu več kot kdorkoli drug in da je pustila v baletni mladini trdne osnove klasične tehnike.”60 Baletne predstave, ki jih je koreografi- rala, Svatovca Zajca in Baranovića, Favnovo noč Sygietynskega, Srce iz lecta Baranovića, Poziv na ples Webra in Capriccio espagnol Rim- skega-Korsakova, so samo nekatere, v katerih je sama tudi nasto- pala.  Kot  koreografinja  je  sodelovala  tudi  pri  operah,  in  sicer Halevyjevi Židinji, Smetanovi Prodani nevesti in Granichstaedte- novi opereti Orlov ter Strausovi Terezini in drugih.61 Ob odhodu je uprava v potrdilu za Tuljakovo napisala: “’Ves ta čas ste posvetili vse  svoje  sposobnosti  razvoju  našega  baleta,  dosegli  z  njega 83 Balet in ruske umetnice v Ljubljani po letu 1920 58 SN, Slabo znamenje za umetniški okus Ljubljančanov, 3. 59 Gresserov-Golovin, 1985, 38. 60 Prav tam, 38. 61 Repertoar, 216, 218, 219. 04 - TjasaRant 20.10.2016 13:45 Page 83 skromno sestavo razmeroma jako lepe uspehe. Vaše službovanje je bilo v vsakem pogledu neoporečno.’”62      Ruski emigranti so po oktobrski revoluciji v različna evropska mesta prinesli nove vidike in nova pojmovanja umetnosti. Prav oni so bili v drugi domovini večinoma vodilni baletni plesalci in kore- ografi, prav tako vodilni operni pevci in režiserji. Tako drugod, kot tudi v slovenskem okolju, so razširjali svoje estetske vzore in vpli- vali na programske smernice baletnega gledališča.       Jelena Poljakova je prva postavila odlične temelje šole ruskega baleta pri nas, ki jo je za njo nadaljevala Marija Tuljakova. Obe ped- agoginji in mladi baletni plesalki Vera Kalčenko ter Alisa Nikitina so bile v Ljubljani malo časa, pa vendar dovolj, da je mlad baletni ansambel znova začel delovati. Zahvaljujoč ruskim baletnim umet- nicam se je na slovenskih tleh začela razvijati baletna umetnost, ki jo je nato od leta 1928 do 1946 uspešno vodil moški predstavnik, prav tako ruski emigrant, Peter Gresserov-Golovin. Bibliografija Dokumenti slovenskega gledališkega  in filmskega muzeja,  letn. XIX, št. 40–41, 1983, Ljubljana. Gledališki list Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, sezona 1920/21, št. 1.  Gledališki list Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, sezona 1920/21, št. 15.  Gledališki list Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, sezona 1920/21, št. 18.  Tjaša Rant 84 62 Neubauer, 1997, 114–115. 04 - TjasaRant 20.10.2016 13:45 Page 84 Gledališki list Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, sezona 1920/21, št. 30.  Gledališki list Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, sezona 1920/21, št. 36.  Gledališki list Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, sezona 1924/25, št. 8.  Gledališki list Opere SNG v Ljubljani, sezona 1955/56, št. 2.  GRESSEROV-GOLOVIN, P. (1985): Moja ljuba Slovenija, Ljubljana: Državna založba Slovenije. JOVANOVIĆ, M. (2006): Ruska emigracija na Balkanu: 1920–1940. Beograd: Čigoja štampa.   KOSIK, V. I. (2010): “’Летит, как пух от уст Эола’”, v: Русские краски на балканской палитре. Художественное творчество русских на Балканах (конец XIX – начало XXI века). Москва, Институт славяноведения РАН. KOSIK, V. I. (2007): “Русский балет”, v: Что мне до вас, мостовые Белграда? Очерки о русской эмиграции в Белграде. 1920–1950-e годы. Москва, Институт славяноведения РАН. NEUBAUER, H. (2008): Obrazi slovenskega baleta: biografski lek- sikon, Slovensko komorno glasbeno gledališče, Ljubljana.  NEUBAUER, H. (1997): Razvoj baletne umetnosti I, Ljubljana: Dru- štvo baletnih umetnikov Slovenije: Forma 7. NEUBAUER, H., POTOČNIK, V. (1998): Proslava ob 50. obletnici ustanovitve baletne šole v Ljubljani: SNG Opera in balet.  NIKITINA, A. (1959): Nikitina, By herself, London: A. Wingate. RANT, T. (2014): “Slovenska igralka ruskega rodu – Marija Nablo- cka”, Monitor ISH, XVII/1, 79–101.  Razgovor Henrik Neubauer, 16. december 2014, razgovor opravila Tjaša Rant, raziskovalna sodelavka ICK.   Repertoar slovenskih gledališč 1867 – 1967 (1967), Slovenski gleda- liški muzej v Ljubljani.  85 Balet in ruske umetnice v Ljubljani po letu 1920 04 - TjasaRant 20.10.2016 13:45 Page 85 Rokopisna zbirka NUK, zapuščina Peter Gresserov Golovin, inven- tarna številka 15/1983. ZAMU, Univerzitetna matrika zimski semester 1919/20 - 1924/25, I 1-405. Dom in svet (DS) (1920): Glasba, letn. XXXIII, št. 7-8, str. 202.  Jugoslavija (JG) (1922): Gledališče in glasba, letn. 5, št. 36, 14. 2. 1922, str. 3. Jutro (J) (1921): Prosveta, letnik II, št. 138, 12. 6. 1921, str. 7. Jutro (J) (1921): Prosveta, letnik II, št. 90, 17. 4. 1921, str. 2. Jutro (J) (1924): Domače vesti, letn. V, št. 90, 13. 4. 1924, str. 4. Jutro (J) (1925): Iz Ljubljane, letn. VI, št. 233, 8. 10. 1925, str. 4. Jutro (J) (1925): Baletni večer v ljubljanski operi, letn. VI, št. 301, 30. 12. 1925, str. 3. Jutro (J) (1925): Kulturni pregled, letn. VI, št. 203, 2. 9. 1925, str. 3. Jutro (J) (1926): Ruski umetniki v Ljubljani, letn. VII, št. 4, 6. 1. 1926, str. 10. Jutro (J) (1926): Slovenski balet, letn. VII, št. 25, 31. 1. 1926, str. 11. Jutro (J) (1926): Slovenski balet III., letn. VII, št. 34, 11. 2. 1926, str. 12. Slovenec (S) (1920): Narodno gledišče, letn. XLVII, št. 120, 29. 5. 1920, str. 4. Slovenski narod (SN) (1924): Prosveta, letn. LVII, št. 51, 1. 3. 1924, str. 2. Slovenski narod (SN) (1925): Prosveta, letn. LVIII, št. 273, 29. 11. 1925, str. 3. Slovenski narod (SN) (1926): Naša opera v Splitu, letn. LIX, št. 103, 8. 5. 1926, str. 2. Tjaša Rant 86 04 - TjasaRant 20.10.2016 13:45 Page 86