Posamezna številka 1 K. Slev. 86. Poštnina plalana v gotovini. v imm, v m flae 6 oprlla m Leio HLVIll. »SLOVENEC« velja M poš« u vsa »treni Ji»oo° alavljo to t Ljubljani; M oalo leto napraj. h 1W— n Ml toto „ .. „ M Mrt toto . ... 43— _ ... 15- EatoMNoatTo Mlototno K 240-- ■B Sobotna izdaja: s Za Mls toto ..... K 30"— i » » . _ 3S'— i Inserati: ttaostolpna potlivraln (48 mm Jlroka In 3 mm visoka ali n|a proator) *a enVrat . . . no K 4 51 aradot rasglasl, podana Itd.....po K 8*—• rrl vo6|om naročilo popnat Najmanjši oglas j 9/9 mm KI«. lakaja vsak dan livssmšl po« nodellek tn dan po nraznlkn, ob 5. ort »JotraJ. M" Oradalitro Jo v Kopitarjevi utloi štor. 3/111. Bokoplal so no vračajo; nofrcnktrana pisma ao ne ■projemajo. TJrofa. tolef. štv. 50, npravn. itv. 323. Političen list za slovenski mM. Uprava |o v Kopitarjevi ni. S. — Rafinn poštne hran. ljubljanska št. 650 ia naroSnlno In št 349 ia oglato, avstr. In češro 24.797, o|jr. 23.511, boan.-boro. 75M. OtverM IiiridiCne fahnIM, Včeraj, dne 15. aprila, jo bila ob 11. (Kapoldne v deželnozborski dvorani svečano otvorjena juridična fakulteta slovenske univerze v Ljubljani. Proslava je bila dostojna, brez vsakega hrupa, primerna domu tihe in globoke znanosti. Dolgoletna želja po sžovenski univerzi je z včerajšnjo otvoritvijo po zaslugi vlade dejansko uresničena. Ob tej priložnosti se s hvaležnostjo spominjamo bivšega ministra prosvete g. Ljube Davidoviča, ki je z veliko vnemo pospešil vprašanje ljubljanske univerze in sedanjega mini sira. prosvetc gosp. Trifunovič a , ki je. tako dolgo zavla-čevana imenovanja univerzitetnih profesorjev hitro izvršil, in naših poslancev. Proslave so se udeležili predsednik deželne vlade g. dr. Janko Brejc, general g. S m i 1 j a n i č, poverjenik za uk in bogočastje g. dr. Karel Verstovšek, ljubljanski župan g. dr. Ivam Tavčar, predsednik višjega deželnega sodišča g. K a v č n i k , predsednik deželnega sodišča g. dr. Papež, predsednik odvetniške zbornice g, dr, Danilo M a j a r o n , zastopniki vseh poverjeništev in oddelkov deželne vlade i, dr. Slavnost je otvoril rektor univerze g. dr, P1 e m e 1 j s pozdravom vsem kulturnim delavcem, ki so se trudili za uresničenje ljubljanske univerze. Svetovne revolucije so bile s stremljenjem Slovencev po lastni univerzi v tesni zvezi. Napoleonova doba je dala Slovencem akademijo v Ljubljani, ki jo je sledeča reakcija udušila; revolucija 1G48. 1. je rodila Slovencem juridična predavanja v Gradcu, ki jih je Bachov absolutizem ukinil. Prevrat po svetovni vojni je končno prinesel Slovencem popolno kulturno in politično svobodo. Nato je predaval dekan juridične fakultete g. prof. dr. Leonid Pitamic o veleaktueini temi »pravo in revolucija«, Vodilne misli tega znanstvenega, sijajnega predavanja so bile: Pojma pozitivnega prava in revolucije se medsebojno izključujeta; revolucija pa ni v nasprotju s pravom sploh; pač pa je nasprotna pravu sploh anarhija. Anarhizem stremi za popolno svobodo človeške družbe, torej za svobodo brez pravnih pravil. Pojm družbe je pa bistveno združen s pojmom pravila; družba pomenja nekaj nadindividuelnega, namreč združitev ljudi v svrho skupnega zmotra, ki je za vse obvezen, ta obveza pa mora biti le norma (pravilo). Neomejena svoboda se ne da združiti ne z družbo, ne z državo, ne z moralo in tudi ne z logiko, ki je princip normalnega mišljenja. Pod vidikom etičnih idej je revolucija pro- ti državnopravnemu sistemu opravičena, vendar so s to ostro operacijo združene mnogokrat tudi slabe posledice, predvsem z ozirom na pravno ureditev po razdoru. Raditega so v Franciji, kjer je sledila revolucija revoluciji, uveljavili teorijo, da ostanejo tudi zakoni predrevolucionarnega režima v veljavi, v kolikor niso izrecno razveljavljeni. Po tem vzgledu se je tudi pri nas v Sloveniji izdala takoj po prevratu novembra llJ18 naredba narodne vlade, po kateri so ostali avstrijski zakoni v veljavi, v kolikor se ne izpremene^ Nato je predavatelj razmotrival razna aktuelna juristična vprašanja državnega in mednarodnega prava, ki so se pojavila pri nas vsled neurejenih lcom-petenc; izvor tem težkočam je dejstvo, da še nimamo ustave. V drugem delu svojega govora je g. predavatelj obravnaval vprašanje, ki ni samo s praktično legislativuega stališča važno, temveč je tudi velikega spoznavno-teoreličnega pomena, namreč kako se da kršitev upravnega reda ustavnim potom legitimirati, kako sta revolucija in pravo združljiva. To je mogoče vsled antinomije (nesoglasnosti med zakoni), ki vlada v pravem redu ravnotako kakor v vsakem znanstvenem sistemu. Osebam, ki imajo materijalno pravo razlagali in objavljati, jc do gotove meje podeljena moč nao zakonom. Potom interpretacije (razlage) morejo pravo izpreme-niti in reformirati. Vendar je po evropskem kontinentalnem sistemu sodnikom glede interpretacije stavljena meja, ne glede toliko glede načina, kolikor glede predmeta interpretacije; zakone smejo interpretirati, ne pa njih veljavnosti. Drugače je v Severni in deloma v Južni Ameriki. Tam ima najvišje sodišče pravico in dolžnost presojati zakone na njih ustavnosti, seveda le v konkretnih slučajih. Kadar presoja ameriški sodnik ustavnost kakega zakona, mora interpretirati zakon i n ustavo. Torej ima tudi glede ustave ono reformativno moč, ki jo ima evropski sodnik samo glede zakona, Amerikanskemu sodniku je logično podvržen ves pravni red, evropskemu sodniku pa je odtegnjen ravno temelj pravnega reda, to je ustava. Po ameriškem sistemu je torej že vnaprej legalizirana revolucija ustave po sodiščih, kar se je tudi že dejansko zgodilo; n. pr. so hoteli razni delavski zakoni v Ameriki omejiti svobodno sklepanje delavskih pogodb v prid delavcem. Ameriška sodišča so smatrala v začetku te zakone protiustavne, češ da kršijo ustavno garancijo svobode za sklepanje pogodb. Črez nekoliko let pa so smatrala te zakone za ustavne, spoznavši njih soci- alno potrebnost. Po tej interpretaciji se je torej pojm svobode izpreraenil, vsledtega pa tudi ustavna določba o pogodbeni svobodi. To je sicer logično nekaj nepojmljivega, da naj ustava v določenem smislu velja, da pa naj eventualno ne velja. Pravni red je v tem smislu podoben staroindijskemu simbolu filozofije: kača, ki sama sebe v rep grize. Ženijalno je, to logično nepopolnost uporabljati na tak način, ki preprečuje razval človeške družbe. To se je do gotove meje posrečilo ameriškim državo-tvorcem, predvsem v Washingtonu. S tem, da je ameriška ustava vnaprej legalizirala eventualno revolucijo po sodniku, je mogoče preprečila revolucijo po drugih ljudeh. Tudi v tem se kaže velika modrost ameriške ustave, da je to veliko moč podelila oni oblasti, ki je izmed vseh državnih oblasti politično na j slabotne j š a , namreč sodni oblasti, in ki je najmanj nagnjena, da bi svojo moč izrabljala po nepotrebnem oziroma v zgolj strankarske namene. V Evropi je ta suverena pravica, ki ni nič drugega kakor rimski pojm o »le-gibus solutus«, podeljena parlamentu. — Sankcija kraJja ali predsednika republike pa postaja čimdalje zgolj formaliteta. Pa še ta formaliteta odpade pri notranjem poslovanju parlamenta, na pr. pri izreku o izidu glasovanja ali po konstataciji k v o -ruma. Pri tem sistemu je pravzaprav le nedolžna zabava govoriti o protiustavnih zakonih, kajti nihče nima pravice na pravno-veljaven način izreči tako sodbo. Obveza parlamenta napram ustavi je samo moralnega značaja (obljuba poslancev). Psihološka razlika med ameriškim in evropskim sistemom je jasna. Parlamentarni zbori se-stojajo iz poslancev, ki bodo svojo veliko moč glede ustave vsaj v dvomljivih slučajih navadno uporabili na neobjektiven, marveč na strankarski način, dočim je sodniku, ki velja že izza prastarih časov kot simbol pravičnosti in ki je neodvisen, dobro plačan in dobro izvežban, blagobil človeštva in države več kakor napredek kake stranke. Da bi 6e ta suverena moč nekako razdelila, so državni filizofi uvedli princip ločitve oblasti, ki pa pravzaprav ni toliko ovira proti zlorabi, temveč ovira proti zakoniti uporabi pravice do revolucije. Vendar se mora tudi pri tej ločitvi oblasti dati pravica interpretirati ustavo. Vsem sitnim vprašanjem, ki so zvezani z izpremembo in interpretacijo ustave, so se izognili An g 1 e ž i na zelo enostaven način. Angležisploh nima jo ustave. Pri njih ni razlo5ka med tem, kar mi imenujemo ustavo, in navadnimi zakoni. Največja izprememba v državnem ustroju, celo prenos krone na drugo rodbino so se vršili tam potom navadnega zakona. Parlament jc suveren, v konkretnih sodnih slučajih pa jc zadnja sodna instanca tudi suverena. Revolucija ustave v prej navedenem smislu potom interpretacije sodnika ali parlamenta na Angleškem ni mogoča, kajti predmeta revolucije, to je ustave, ni. Vse to pa je le mogoče, ako vlada med ljudstvom veliko zaupanje do teh dveh oblastev in ako se ti dve držita v narodu ukoreninjenih principov pravičnosti. V Evropi se ne zaupa nobeni oblasti: Ne administrativi (upravi) — zato so uvedli upravno sodišče — ne sodiščem — zato so delili pravo v javno in privatno in so prepovedali sodiščem presojati ustavnost zakonov; ne parlamentom — zato so upo--stavili pojm ustavnih zakonov, v tem pogledu seveda nesposobno sredstvo. V takih državah, ki nimajo skupne politične tradicije in kjer so politični boji zelo ostri, bi bilo treba upostaviti za kontrolo parlamenta neko ustavno sodišče ali po ameriškem vzgledu ali pa vsaj po vzgledu državnega sveta po srbski postavi, seveda z razširjenimi kompetencami. Od moralnih kvalitet imenovanih organov je odvisno, v kateri smeri uporabljajo svojo neizmerno moč, in od. moralnih kvalitet ljudstva je odvisno, komu podeli to moč in kakšne žrtve hoče sploh doprinesti ideji kontinuitete prava. To je posetj-no važno v sedanjih časih, ko stojimo pred ureditvijo naše nove, osvobojene, združene domovine. Vrhovno načelo za vsakega in vse pa velja: Ne bomo ustvarjali, ne bomo delali in ne bomo dobili pravice, če ni previdnosti v nas samih. Sijajnemu predayariju g. profesorja, ki je med drugimi porok, da bo slovenska univerza popolnoma kos svojim velikim nalogam in bo pr v o v r s t n a , je sledilo živahna odobravanje. Vse navzoče kapacitete so mu čestitale. Vivat, crescat, floreat alma mater Sloveniae! Šteti*«*. Komunistični železničarji so včeraj zvečer na javnem shodu pred Mestnim domom sklenili, cla stopijo o polnoči v stavko. Že način, kako so komunisti zvabili množice na shod, žarko osvetljuje njih na-mene. Vabili so »vsi> pošteno in trpeče prebivalstvo«, naj se udeleži shoda v kar najmočnejšem številu. Zahrbtno in namenoma so hoteli varati prebivalstvo, da gre za zboljSanje življenjskih razmer vsega trpečega prebivalstva, ko je šlo za to, da gre prva bojna četa komunizma na delo, da omaja temelje reda in države. LISTEK. Spomini starega dakSsfa. Francoski spisal Renč Bazin. Prevel F. P. Hrast (Dalie.) »Gospod župan!« Šel sem mu naproti. »Gospod župan, pojdite brž na kar-feunsko pristavo; nesreča se je zgodila!« »Kaj pa vendar?« »Mater so ubilil V skednju leži; videl sem jo, ubožico: niso se je še dotaknili, ka-kot ;e trefca in mož mi je rekel: teci mu povedat, mora priti!« Odšel Eem takoj s selom, ki je bil v kraju poznan meSelar in prekupčevalec živine in rvinj in odšla po drevoredu nazaj, da odideva na drugem koncu po staži ki je vodila tja. Karleunska pristava leži kaka dva kilometra od moje hiše, ravno na meji moje zemlje. Med potjo ni govoril meSetar, ves zasopljen in sicer pameten kakor vsi kmetje, kadar vedo za kako slabo skrivnost, skoro ničesar in ko sva /a zagledala karfeunsko bukvo, 6e jc izgovoril, da una opraviti na bližnjem kolodvoru is me pustil samega. Izvedel sem bil samo, da je udaril nekdo staro ženo, ko je prišla s sejma, na domačem dvorišču in da je padla na kup suhe detelje »ri vhodu na skedenj. Kdo jo je ubil? Moja in naloga sodnije ie bila odkriti morilca, Šel sem mimo bukve, ki je stala na poteptani zemlji, kamor so kdrieunski gospodarji spravljali že od njega dni slamo in dračje, na dvorišče, ki ga je razsvetljeval mesec in ki je bilo čisto zapuščeno. Pred menoj je ležalo poslopje, ki tvori pravi kot, hiša na levi in hlevi na desni, Na koncu hlevov pod isto slamnato, od mahu porastlo streho, sem zapazil skedenj, kjer so bila vrata odprta na stežaj. Toda pristava je bila kot izumrla Slišati ni bilo drugega kot mukanje živine, ki so jo mučile muhe; po oknih niti ene luči, Klical sem in počakal par sekund, Čakali so name. Po oknih družinske sobe se je prikazala luč, na kraju, kjer se je odtikala hiša hlevov in prišel je vun gospodar Jobic z laterno v rokah, ki je pa ni bilo treba. Korakal je pokoncu. Bil je v polni luči. Videl sem dobro njegov dolgi, obriti obraz, obrnjen proti meni, njegosa majhna, zaprta usta in dolgi nos, njegove oči, senene barve, ki so se izogibale mojih, in njegove rdeče, kratko ostrižene lase, na katerih je čepel širok klobuk, pomaknjen nazaj. Jobic jc imel na ramah še kratko bluzo iz modre tkanine, kakor jih imajo Bretonci i.e*>!.o po vrhu telovnika, j kadar gredo na potovanje. 'Popelji me k njej!« Položil je levico na čelo, zakril oči in 1 prsa lo se mu dvigala, kot da hoče sto- kati. Toda ko je dejal roko dol, ni jokal; le obraz je bil skremžen, »Ti si bil tudi na sejmu, Jobic, in pil si tudi?« »Skoro nič, gospod župan, prisegam Vam!« Torej, poveš mi vse. Pojdi naprej!« Obrnil se je proti skednju, čisto počasi, in ker so bila vrata odprta, je stopil na desno od kopice detelje, se skloni! in potegnil v stran cunjo — neko staro po-grinjalo ali staro luknjo, ne vem več natančno — s katero je bilo pokrito truplo njegove matere. Telo stare ženske je bilo nagnjeno naprej, roke iztegnjene in dlani odprte, obraz zakopan skoro ves v suhi detelji. Na vrhu glave so bili lasje zmešani in strnjeni od krvi. Jobic je opazoval to prikazen smrti nc da bi se omehčal in brez groze. Zdelo sc je, da je zamrl pri njem ves naravni čut in ves spomin in vse razumevanje tega, kar je bila zanj ta uboga stvarica, ki je ležala tu med nama. Ena sama skrb je zavzemala njegovega duha: skrb, da se ne bi izpremenilo nič v položaju trupla, predno pride sodnik. Ko sem pomaknil v stran eno roko, da bi bolje videl obraz, je prijel tudi on, brez vsakega, čuta, lo roko, u;i- __t-Jil ----J 1 I— M ga ju UlIdL ILOdld, lil ju puiu&u uaittj, je bila prej. Vendar si je oddahnil, ko sva bila zunaj, v mesečini, v vetru, daleč od kopice detelje. Stavil sem mu vprašani.^ Pravil mi je in namigni!, da sta se na poti s sejma, kamor je bil šel z materjo in sestro, dekla je ostala za pažnjo doma — ženski začeli na dvorišču prepirati. Ko sem vprašal; »Kdo jo je udaril?« je stegnil roko v smeri proti kamri, čisto na koncu hiše. »Dekla?« Odkimal je z glavo. »Torej je tvoja sestra morilka? Ali je tam? Popelji me tja!« 1 Ali on se ni zganil. Šel sem torej sam do hiše, odprl vrata pri kamri, ki jo je razsvetljevalo samo malo luči od zunaj in ko i sem dvignil laterno, ki sem jo bil iztrgal j Jobicu iz rok, sem zapazil dvoje žensk, i ena, dekla, se je skrila vsa preplašena v | najtemnejši kot v kamri in sc potuhnil«, ; in druga, je ležala, pijana do omoti, na postelji, z razkuštranimi lasmi, bledimi lici ' in vsled preobilega alkohola razmaknjeni-i mi usti. To je bila gospodarjeva sestra, ona, ki je ubila mater in ki se skoro gotovo ni zavedala zločina, pozna hči degeneriranega, slabotnega očeta, čigar živinski, zabuhli in zavratni obraz sem bil srečaval zelo pogosto na potih !n njivah okoli Kar-| feuna. Poiskal sem zopet Jobica. »Vi ste odgovorni za svojo sestro,« ■ —____1..1 >. .L,.ji j«, JV.HI iUU I rrvci, »V.C £UUVi>, »IC pua.ii« , ua bi ušlu. Obvestit grem prokuratorje republike • Večina slovenskega delavstva je pre-trezna, da bi ga mogla komunistična strankina birokracija, — komunistični strokovni tajniki, uradniki bolniških blagajn in fanatični voditelji -- pognati v stavko z gesli o revoluciji in diktaturi proletarijata. Pretežni del delavcev ne vidi v tej stavki politične akcije, zato ker so komunisti spretno mali dati stavki ozadje mezdnega gibanja. Neprestano poudarjajo: Trditev, da je stavka. političnega značaja, je le »laž buržoaz-nih listov«. Za povod sedanje stavke so izrabili dejstvo, da je železniško ministrstvo razveljavilo »Protokol sporazuma«, in je uvedlo začasen pravilnik za profesioniste in delavce v železniški službi. Ta »Protokol sporazuma« je pogodba, sklenjena med bivšim ministrom železnic g. Draškovfčem in med komunističnim »Savezom saobračaj-nih in transportnih radnika«. Osnoven znak te pogodbe je bil, da je dopašSafa in plačevala korupcijo in lenobo. Samo en primer: Če je imel vlak zamudo, so dobili uslužbenci za nadure dvojno premijo. In doga jali so se številni slučaji, da so gotovi brezvestni uslužbenci izrabili to priliko za lahek zaslužek in da so nalašč delali zamude. Namesto te pogodbe, ki je zapeljevala korupcijo in je otežkočila delo vsem res poštenim delavcem, je vstopil v veljavo nov začasen pravilnik. Ze pridevek »začasen« kaže, da je vlada že v naprej pripravljena urediti plače draginji in razmeram primerno v sporazumu z delavstvom. Nikdar pa nobena vlada, ne ta in ne drnga, ne bo smela dopustiti, da ji njeni uslužbenci diktirajo svojo voljo z grožnjo, s stavko, ki ogroža državo, prehrano, gospodarstvo, vse ljudstvo, In slednjič tudi delavstvo samol Prizna vama vsakemu stanu .vsaki kategoriji delavstva pravico, da se bori za izboljšanje svojih življenjskih razmer. Če pa dela to tako, da se ne ozira ne na finančno moč države, ne na prehrano drugih še revnejših kategorij delavstva, ki bodo radi stavke morda tudi stradale, — potem je to zločin na državi in zločin na družbi. Pribiti je treba: V letaku, ki so ga izdali komunisti, si niso upali povedati, za kakšno ,vsote bodo po novem načrtu oškodovani železniški uslužbenci. Niso si upali povedati javnosti, kake plače imajo železniški uslužbenci, koliko bodo po novem načrtu pridobili. Hujskajo! Kličejo v boj. Uprizarjajo generalni manever svoje armade. Poštenemu delu pošteno plačilol Po fako poti kot. jo gredo komunisti, pa ne bomo utrdili teh dveh temeljev družbe, prišli borno do razsula države in vsega gospodarstva. To je srčna želja komunističnih pre-vratnikov. Vsi oni pa, ki jim jugoslovanska država, blagostanje ljudstva, mirno in pošteno delo niso prazne besede, ampak predpogoj, da zgradimo nov, bolj socialno pravičen red, — vsi ti naj gredo drugo pot! Diplomatske vesti. LDU Belgrad, 14. aprila. Naš poslanik v Varšavi g. Jevrem Slmlč je v četrtek od potoval v Varšavo. LDU Belgrad, 14. aprila. Naš poslanik v Pragi Ivan Hribar je danes odpotoval iz Belgrnda, Spomenik dv. Pavlovtou. LDU Belgrad, 14. aprila. Vlada je sklenila, da se na državne stroške postavi spomenik pokojnemu predsedniku narodnega predstavništva dr. Dragoljubu Pavloviču. Končana stavka visokošolcev. LDU Beligrad, 14. aprila. Stavka diskov se je včeraj končala in so se pričela predavanja na vseučilišču. Tehniška fakulteta je pričela včeraj z novim semestre-'— Reklih c3 grajskega vseučilišča odlikovan. LDU Belgrad, 14. aprila. »Pravda« poroča, da je dolgoletnega rektorja belgraj-skega vseučilišča dr. Jovana Cvijiča odlikoval angleški kralj a največjim angle-škim zlatim redom, patronsko svetinjo. Odlikovanje je visoko priznanje angleSkega kralja za študije v geografiji in geologiji. Ta red podeljuje angleški kralj vsako leto samo enemu učenjaku. Londonska kraljeva geografska družba priredi povodom tega odlikovanja g. dr. Cvijiču 31. maja t. 1. velik diner. Ekspresna družba za prevoz zavojev. LDU Belgrad, 14. aprila. Londonska angleško - srbska družba za industrijo je poslala ministrstvu za trgovino predlog, naj se osnuje ekspresna družba za prevoz zavojev do 20 kg teže med Jugoslavijo in Anglijo. ministrskega sveta In v smislu Izjave, ki I sporazuma za 120 do 200 Jo je vlada podala v zadnji seji narodne skupščine, da smatra vlada s trenutkom, ko bo narodna skupščina dovršila svoje delovanje, tudi svojo nalogo za končano in da vsled tega celokupni kabinet podaja svojo demi8ijo. 1 1 .......... ii m ,, i« .i . Rusija, Brezuspešna pogajanja. LDU Berlia, 15. aprila. (DKU) »Berli-ner Tageblatt« javlja iz Bazla: Po poroči, lih iz Pariza pogajanja med sovjetsko Rusijo m zavezniki v Kodanju niso imela uspeha. Ruski delegat je odklonil, pripoznati dolgove starega režima in dobavljati sirovtne. Avstrijska republika. Povratek dr. Rennerja. LDU Dunaj, 15. aprila. (DKU) Državni kancelar dr. Renner je s svojim spremstvom davi dospel semkaj. Regent ozdraveL LDU Belgrad, 14. aprila. »Pravda« poroča, da si je Nj. kr. Vis. regent prestolonaslednik Aleksander opomogel od bolezni in da je včeraj dopoldne sprejel v avdi-jenci vojnega ministra. Pašlčevo stanje. LDU Belgzad, 14. aprila. »Pravda« poroča, da se je zdravstveno stanje predsednika naše mirovne delegacije Nikole Pa-Siča izboljšalo in da so odstranjene vse komplikacije. Posvetovanje ministra. LDU Belgrad, 14. aprila. »Pravda« poroča, da sta včeraj imela daljše posvetovanje minister za notranje stvari in minister za prehrano. Trgovski odr.ošaji z Italijo. LDU Belgrad, 14. aprila. »Trgovinski Glasnik«, ki se bavi v daljšem članku z brošuro, ki jo je napisal g. Ivežič o trgovinskih odnošajih med kraljestvom SHS in Italijo, piše med drugim nastopno: Sodimo, da nam mora biti ta mala knjiga o naših trgovskih odnošajih napram Italiji v prid, in sicer nc samo našim strokovnjakom, ki jim je namenjena, temveč tudi našim poslancem in ekonomom, kajti kakor znano, je načelnik italijanskega ministrstva za prehrano pred nekaterimi dnevi javno trdil v rimskem parlamentu, da potrebuje Italija v tekočem letu do bodoče žetve 14 milijonov meterskih stotov žita, medtem ko ga ima samo 6 milijonov in da je Italija letos doplačala 31/2 milijarde samo na razlikah v prehrani svojega prebivalstva. Na ta način leže v iv !i rokah močna sredstva, ki rnoreio v bodočnosti in sedanjosti pri koncu reševanja jadranskega vprašanja nuditi našim zastopnikom zelo veliko korist. Koliko so ta sredstva za nas važna, se najbolje vidi v zadnjih dosti pomirljivih izjavah italijanskega mi- rtmAcarln ih" o Nlitfiio .. cnnn l., XII JU oni^gu p, v v katerem pravi, da se bo takoj med nami in Italijo sklenila trgovinska pogodba, ko se bo rešilo vprašanje. LDU Belgrad, 14. aprila. »Politika* poroča v članku o jadranskem vprašanju nastopno: Na seji ministrskega sveta se je dovršilo posvetovanje o rešitvi jadranskega vprašanja. Delegat g. Andrija Radovič je pri tej priliki razložil ves potek pogajanj v Londonu in Parizu za rešitev tega važnega vprašanja. Pri tem je zlasti nagla-šal, da ni bilo med delegati nikakega nesoglasja, niti razlik v mišljenju o načinu rešitve reškega in skaderskega vprašanja. Od opozicije je prisostvoval tem posvetovanjem Milorad Draškovič. Vlada bo še tekom tega tedna izročila nova navodila g. Radoviču, ki se vrne v Pariz. Ker je gospod Pašič resno obolel, bodo ostali naši delegati na mirovni konferenci v Parizu odpotovali v San Remo, da prisostvujejo pogajanjem za rešitev jadranskega vprašanja. LDU Pariz, 14. aprila. Rimski poročevalec »Tempsa« brzojavlja svojemu listu, da je italijanski ministrski predsednik Nitti imel v ministrskem svetu daljši ekspozč o reškem in jadranskem vprašanju. Poročevalec pravi nadalje, da se v italijanskih diplomatskih krogih trdi, da je med Italijo in Jugoslavijo došlo v načelih do sporazuma glede reškega vprašanja. Na ta način bi ostala Reka neodvisna državica, za to pa bi Italija dobila od Jugoslavije večje trgovske koncesije. Mirovni posvet. San Recio. LDU Pariz, 14. aprila. (DKU) »Stam-pa« javlja iz San Rema: Ministrski predsednik Millerand in maršal Foch dospeta v soboto v San Remo. Grški delegaciji, ki se pričakuje tudi za soboto, bo predsedoval rimski poslanik Koromilas. Konferenca se bo v prvi vrsti pečala z dogodki na Nemškem. Nato bodo sledile razprave glede jadranskega problema in glede meničnega tečaja. Pri tem se bodo delegati mogli izjaviti o predlogih Luzzattija, ki dosedaj še niso objavljeni. Po mnenju italijanskih političnih krogov jadransko vprašanje ne bo delalo nobenih težkoč, ker bo konferenca le še ratificirala že sklenjen kompromis med Italijo in Jugoslavijo. Grška delegacija bo zahtevala, naj konferenca odobri zasedbo Smirne. Italija bo zahtevala izročitev gotovih rudnikov v Mali Aziji in kolonialne kompenzacije v Afriki. Vatikan dementira vest, ki jo je objavil list »Idea Nazionale«, po kateri bi Tcdes-chlni zastopal papeža pri konfercnci. LDU Pariz, 15. aprila. (Brezžično.) »Temps« poroča, da bo ministrski predsednik Nitti predsedoval konferenci v San Remu. Turška mirovna pogodba. LDU Lyon, 13. aprila. (Brezžično.) Listi poročajo, cla pride okrog 25. aprila turška mirovna delegacija v Pariz, da podpiše mirovno pogodbo. Odstop vlade. LDL Praga, 15. aprila. (ČTU) Ministrski predsednik Tusar se je danoe dopoldne odpeljal v Piano ob Lužnici k predsedniku I Masaryku. da mu naznani y smislu sklepa Mažarska. Vprašanje mirovne pogodbe. LDU BndimpeSta, 14. aprila. (ČTU) V parlamentarnih krogih se govori, da bo ljudsko glasovanje odločilo, ali se mirovna pogodba sprejme ali ne. Na smrt obsojeni poverjenik, LDU Budimpešta, 15. aprila. (OKU.) Bivši politični jpoverjenik in obtožbeni komisar Aeksander Kramer je bil danes zaradi zločina umora kot povzročitelj v treh primerih in zaradi izsiljevanja v dveh primerih obsojen na smrt na vešala. Anglija. Poslnnska zbornica. LDU London, 15. aprila. (DKU, — Reuter.) Pri drugem branju zakonskega načrta glede mirovnih pogodb z Avstrijo in Bolgarijo je izjavil državni podtajnik za zunanje posle Harmsworth: Mirovna pogodba z Avstrijo je docela zadovoljiva, v gotovem oziru celo popustljiva. Državni Eodtajnik je hvalil državnike zaveznikov, i so sestavili pogodbo, in je dejal: Razkosanje Avstrije je opravičeno po načelu samoodločbe, po katerem so se določile meje, izimši posebne primere, kakor gleda Tirolskega, kjer se je uporabljalo drugo načelo, namreč strategične potrebe v korist Italije. Zadeva jugoslovanskih meja je sedaj tako kočljiva, da ne bi bilo koristno, sedaj o tem razpravljati. — Asquith, ki jc nato povzel besedo, je odobraval izvajanja državnega podtajnika, zahteval pa je, naj zavezniki hitro določijo odškodnino, ki se mora terjati od Avstrije, in naj zavezniki takoj zahtevajo razorožitev novih držav. Robert Cecil je govoril v istem zmislu. Po kratkem govoru Bonar Lawa je bil zakonski načrt v drugem branju sprejet s 188 proti 34 glasovom. Stavka sa Irskem. LDU Pariz, 14. aprila. (DKU) Po londonskih poročilih iz Irske nameravajo nadaljevati stavko, dokler se ne izpuste na svobodo v Montjoieju zaprti sinfajnovci. Bonar Law je zavzel v poslanski zbornici odklonilno stališče proti izpustitvi aretiranih sinfajnovcev. LDU London, 15. aprila. (Brezžično.) Vsled stavke na Irskem je promet med Anglijo in Irsko popolnoma ustavljen. Bonar La\v je v včerajšnji seji poslanske zbornice izjavil, da se je odredilo, dovoliti olajšave aretiranim Ircem od aretacije do obsodbe. PoSIfične novice. -(- Stavka železničarjev. Včeraj ob 6. popoldne se je vršil na Krekovem trgu shod socialističnih železničarjev, ki se ga je udeležilo precejšnje število železničarjev, delavcev in tudi mnogo radovednežev. Shod je otvorfl kot sklicatelj komunist Ma~ kuc, ki je bil tudi izvoljen za predsednika. Govorila sta po dva govornika naenkrat. Glavna govornika, tajnik komunistične že-lezničarske organizacije Petrič in strojevodja Perdan, sta proglasila v imenu Saveza transportnih i saobračajnih radnika i služb enika Jugoslavije, da se prične o polnoči splošna stavka komunističnih železničarjev. Povdarjala sta, da stavka ni političnega, ampak strogo strokovno-stanov-skega značaja. Ostro so napadli narodno-socialistično »Zvezo«, češ da ruši slogo. Govorniki so tudi pozivali stavkujoče železničarje, naj vzdrže mir in red in se ogib-Ijejo vsake sabotaže, ki bi jih mogla spraviti v nasprotje s kazenskim zakonom. Komunistični železničarji zahtevajo popolno uveljavljcnjc *Protokola sporazuma«, ki je bil podpisan meseca oktobra med Savezom transportnih in saobračajnUi radnika ter železniškim ministrstvom, nadalje odpravo poslovnika, izdanega mcscca marca, zvišani« prejemkov, določenih v protokolu , ------ v razmer,u i med tem časom narastlo draginjo, spoštovanje Burnega delavnika in uvedbo zaup-ntških svetov. _ pD zaključenem shodu so se zborovalci mirno razšli. — Navdušenje na zborovanju je bilo precej maihno. + Samostojni pretepači so se tudi na shodu Kmetske zveze v Dolenji vasi pri Vidmu proslavili s atfojo surovostjo in nasilnostjo, ki jih na vseh shodih diči, kjer se pokažejo. -f Priprave za rešitev jadranskega vprašanja. Belgrajska »Tribuna« poročaš največjo resnostjo pripravlja vlada gradivo in osnovni načrt za sporazum, s katerim naj bi se rešilo jadransko vprašanje o priliki konference na italijanski Rivieri Vlada je glede tega vprašanja stopila v svrho izmenjave misli v stik z vodilnim politiki našega kraljestva neglede na njih strankarsko pripadnost. Končne odločitve niso padle, ker je bolezen regenta in predsednika naše delegacije g. Pašiča onemogočila, da se na sejah razpravlja o potankosti^ tega prpbfjp.ma. Stališče vlade je v popolnem Soglasju s celim našim javnim mnenjem, ki' ni zastrupljeno s strankarsko demagogijo in je obramba naših interesom na Adriji popolnoma zajamčena.* -f Pogajanja v Belgradu. »Politika« piše o sestavi nove vhide, da še niso doVis. šena uradna pogajanja za sestavo konceni tracijske vlade. Dosedanja pogajanja med ministrom Markom Trifkovičem ln zastopnikom Demokratsko zajednice niso imela uspeha. Demokrati vztrajajo pri svojem prejšnjem sklepu, da mora vlada domišlja-nirati predn6 se nadaljujejo pogajanja za sestavo nove vlade. Na to pa nočejo pristati radikalci, ki žele, da bi bil novi mi-nistrski predsednik Stojau Protič, ali pa Nikola Pašič. Pristali so pa ua to, da bi bil bodoči minister za notranje stvari Milorad Draškovič, ali pa Ljuba Davidovič. Isto* tako nimaja radikalci ničesar proti temo* da bi Svetozar Pribičovič prevzel kak drug portfelj v novem ministrstvu. Ker Jo regent ozdravel, je verjetno, da se bodo na dvorit nadaljevala posvetovanja za rešitev parlamentarnega položaja. + Stališče vlade. »Tribuna« piše, da stoji vjada na stališču, da njen položaj ne more nuditi povoda za pogajanja, dokler ne izgubi zaupanja v parlamentu, iz katerega je svoječasno izšla, in dokler ni dvomljiva vladna večina, na katero se danes naslanja, kakor tudi, dokler drugi ustavni činitelji z zaupanjem spremljajo njeno delo. Drugačno pojmovanje bi spravilo naše kraljestvo v težko krizo ler onemogočilo vse državne posle in povoljno rešitev akutnih vprašanj, kompromitiralo bi pa tudi parlamentarno delo v kraljestvu. Ako jc opozicija voljna voditi račune poslovanj? v interesu države, bo spravila v sklad s tem položajem svoje zahteve in iako bo sporazum mogoč. -f Hrvatski demokrati snubijo kmete. Potem ko so demokrati doživeli na Hrvatskem uničujoč poraz, so spremenili svojo taktiko. Videč, da s pravim imenom in licem ne morejo med narod, so osnuli novo neodvisno kmetsko stranko, ki so jo krstili »Seljački. Savez«. Pravila in program je izdelal bivši damokratski mmistor dr, Poljak, ki stoji v ozkih denarnih zvezah z znanim zagrebškim vojnim milijonarjem Hafnerjem, Ti »samostojni kmetje« izdajajo svoj list »Naš snaga«, ki ga financirajo demokrati. Za agitacijo so izrabili demokrati tudi *Hrv, slavonsko gospodarsko društvo«, po katerem razpošiljajo okrožnice in nabiralne pole za nove pristaše. Za temi »samostojnimi kmeti« stoje s svojim kapitalom židje-izvozničarji. Naši samostojneži so dobili v hrvatskih demokratskih neodvisnežih vredne brate. Slovenski krčmar-oderuh in hrvatski feri-vonosi demokrat vodita »samostojne« kmete, -f Nov zemnnskl župan. Kakor poroča mitrovlška »Srbija«, je bil 7. aprila izbran za župana v Zemunu advokat dr. Vladimir Nikollč-Žemuriski, ki pripada zemunški radikalni organizaciji. Protikandidata ni bilo. Od 30 zastopnikov je bil samo eden odsoten, od 29 oddanih glasov je bilo 17 za dr. Nikoliča, 12 je bilo praznih, od teh M komunističnih- Radikalci, demokratje ln Nenlci so vsi glasovali za dr. Nikoliča. — Umrl je dne 10. aprila v Monakovem gosp. Marija Oton baron Apfaltfern, graščak na Križu pri Kamniku. Pokojni je bil do prevrata deželni poslanec in deželni odbornik kranjski ter član odbora Kmetijske družbe. Vedno 90 je zanimal za gospodarski razvoj Kranjske in je tudi v deželnem zboru v gospodarskih zadevah edini izmed Nemcev glasoval s Slovenci. Naj v miru počiva! — Podružnica Slomškovo zveze za novomeški in črnomeljskl okraj priredi v četrtek 22. t. m. ob 13. uri v Novem mestu svoj občni zbor, katerega naj se zanesljivo udeleže prav vsi člani. Od osrednjega odbora nas posetita tudi g. predsednik in p. urednik. Zadeva ie važna, zato vsi na noge) — Odbor. — Davek na vojne dobičke. V 80. številki »Službenih Novin« jc objavljen sklep, da stopa predlagani zakon o davku na vojne dobičke takoj v veljavo. V isti številki je objavljen predlagani zakon, ki ie bil predložen narodnemu predstavništvu dne 10. aprila 1919. Podružnica »JugosJovanske ce« v Kranju uljudno vabi slavno občinstvo, zlasti že vpisane člane na ustanovni občni zbor, ki se vrši v nedeljo 18. aprila ob 11, uri dopoldne v posvetovalnici občinskega odbora. Na mnogobrojno svidenje! — Izpretnemba imena poštnega urada. Ime poštnega urada Sv. Ana na Krem-bergu se izpremeni v Sv. Ana v Slovenskih goricah, — Za poŠtarico v Ribnici na Pohorju le imenovana poštna odpravnica Matilda Ferenčakova iz Loke pri Zidanem mostu. — Novomesto. Dne 13. aprila je proti večeru neznana oseba ukradla v tukajšnji frančiškanski cerkvi altami križ in dva svečnika- Pred nakupom svarimo. — Slovenec — župan v ameriškem mesta. V mestu Keewatiu v severni Minne-sotj je zopet izvoljen za župana Slovenec Juriij Matekovič. Pod njegovim uspešnim županovanjem se je mesto jako visoko povzdignilo. — Kako je z našimi predicatni? Ta članek je gotovo razveselil naše prijatelje-rodoljube. Tako je! Naj se da v prvi vrsti prednost našemu poštenemu domačemu delu! Članek potrdimo v celem obsegu, skrbi nas samo to, da bi nc ostalo samo na papirju, naj bi se torej nasveti g. dopisnika tudi upoštevali in prav kmalu izpeljali, obenem pa poskrbelo za imena tistih, ki še znajo izdelovati kolovrate, ker bo starih gotovo premalo. — Rodojjubna slovenska dekleta želijo božjega blagoslova in pošiljajo pozdrave »staremu prijatelju kolovratov«. Gorenjka. — Svarilo pred izleti skozi Vintgar. Generalni komisarijat za tujski promet v Sloveniji, Ljubljana, nas opozarja, da so mostovi in galerije v Vintgarju v tako slabem stanju, da je naravnost smrtno nevarno hoditi preko mostu čez Šum in po galerijah skozi Vintgar. Občinstvo in izletniki se opozarjajo, naj do 10. majnika, ko bodo poprave izvršene, nikari ne hodi skozi Vintgar, kjer se lahko pripetijo nesreče. Okrajno glavarstvo v Radovljici in pa županstvo v Gorjah je iz ravno navedenih vzrokov prepovedalo do izvršene poprave prehod skozi Vintgar. Svarilne tablice, ki so bile ondi postavljene, so se žali-bog po zločinskih rokah podrle, tako da izletniki ne slutijo, v kako nevarnost se oodajo. Kadar bodo poprave gotove, se bo to pravočasno naznanilo po časopisih. — Krajevni ogled lovskih psov, določen za 18. t. m. v Novem mestu se ne bo vršil, ker je tu razglašen strogi pasji kontumac, vršil se bo pozneje, — Slov. lovsko društvo. (k) ss A lj Neznosnemu pomanjkanju, ki vlada tned najrevnejšimi ljubljanskimi sloji, lahko vsaj deloma odpomore vsak, ki obišče dobrodelno prireditev, ki se vrši v nedeljo 18. aprila v Unionu. Na sporedu je koncert vojaške godbe in pevske zveze »Ljubljana«. Po koncertu srečolov in prosta zabava. Vstopnice po 6 K za osebo v predprodaji v trgovini Češnovar, Stari trg in Ničman, Kopitarjeva ulica. Večer priredita Vinžencijeva in Elizabetna družba. Ker družbi izdata vsakoletno ogromne vsote (na desettisoče) med uboge, pričakujeta od meščanstva, da jim s posečenjem prireditve gmotno pomaga. (k) lj Opozarjamo si. občinstvo na prireditev šentpeterskih Orlic, II. odd., v soboto, dne 17. t. m. v Ljudskem domu. Na sporedu je telovadba, telovadni plesi, šaljivi prizori, prosta zabava, šaljiva pošta, srečolov. (k) lj Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okrajn Ljubljana razglaša, da se vrši redni letošnji občni zbor dne 28. aprila 1920 ob 17. uri v sodni dvorani St. 15 (sodnijsko poslopje, pritličje na levo) s tcm-lo dnevnim redom: 1. Poročilo odbora in računskih preglednikov. 2. Volitev sedem odbornikov in dveh namestnikov. 3. Volitev dveh računskih preglednikov. -i. Slučajnosti. Ako ta društveni zbor ne bi bil sklepčen, vrši se po! ure pozneje drugi občni zbor, ki je pa sklepčen ob vsakem številu navzočih društvenikov. lj Klub slovenskih kolesarjev in mo-tociklistov »Ilirija« priredi v nedeljo 18. t. rn. izlet v Lukovico. Odhod točno ob 14. uri. Zbirališče pred kavarno »Evropo«. K obili udeležbi se vabijo vsi člani in pri-jatelii kolesarskega šnorta. Reditelj. (k) lj Umrli so v Ljubljani: Sonja Jakopič, hči železn. poduradnika, 18 mcsccev. — Alojzij Škoberne, hiraln. uslužbenec, (JO let. — Primož Rems, cestar, 72 let. — Lovro Demšar, vodja tržne straže. 56 let,. — Ivan Činkole, ljubljanski meščan in posestnik, 77 let. — Anton Cvet., uradnik Zadružne zveze, 31 let. — Jakob Resman, zasebnik, 68 let,. — Sigfrld Lorbck, rejenec, 16 mesecev. — Josip. Habifi, posestnikov sin, 13 mesecev. — Fran Vrstovžek, kočarjev sin, 20 let. — Ivana Pianinšek, posest-nikova žena, 36 let. lj Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od i. do 10. aprila 1920. število novorojencev 36, mrtvo-rojencev 3, umrlih 33. Od umrlih jo domačinov 18, tujccv 15. Umrli so za ošpicami (vmes 3 tujci) 5, za grižo (tujec) 1, za vra-tico (davico) 1, za jetiko (vmes i tujci) 7, vsled mrtvouda 1, vsled nezgodo 1, za različnimi boleznimi 17. Za nalezljivimi boleznimi so oboleli in sicer: za osepnicaml 2, za ošpicami (vmes 1 tujec) 2, za tifusom 1, za grižo 1, za vratico 1, za gripo 1. lj Zanimivi tožbi. Bivši predsednik pokrajinske vlade za Slovenijo ;e vložil dve tožbi zaradi razžaljenja časti. Toži Jožeta Simončiča iz Kladezne ulice, ker je 19. marca v gostilni pri Anžiču baje rekel, da je dr. Žerjav goljufal in prigoljufal pet milijonov kron, katere sta mu plačala dva iuda za izvoznico; dalje toži Antona Žitnika iz ČuŠperka., ki je nekje trdil, da je hotel Žerjav »r^—bati« blagajno. lj Izgred v Gosposki uHoi. Žagar Štefan se je pripeljal s svojo prijateljico Elizabeto Razem v Ljubljano, kjer je popival, nato pa v Gosposki ulici napadel Raze-movo, ji grozil s kamnom in rekel, da jo bo zaklal. Razemova je zbežala, Žagarja so aretirali in dognali na policiji, da ga čakajo na Novem Žabjcku, kjer mora presedeti še tri mesečno ječo, katero je zaslužil zaradi »težke telesne poškodbe«. lj »Prosim, bom šel rajši k vojakom služit, kakor v r~?or!« pravi Jurij Jesih, katerega jc aretirala državna varnostna straža, ker je gospej Amaliji Pleško prodajal jermena. Juro je na policiji začetkoma tajil, toda nato se je udal pričenši s stavkom v nadpisu, da jc v torek ukradel gonilni jermen mlinarju Jurju Banetiču na Vinici, ga razrezal v sedem kosov in ga prinesel v Ljubljano, da ga proda. . MAJNIK — DAN DELA 7 OBČNO BLAGINJO. LDU Moskva, 15. airila. (DKU — Brezžično.) Urad izvršujočega centralnega odbora jo odredil, da hodi praznik 1. maja narodni praznik skupnega dela. Dan 1. maja naj se posveti najmanj Šesturneinu skupnemu delu v občno blaginjo. Zvečer bodo shod! in gledališke predstave. STAVKA ŽELEZNIČARJEV. Zagreb, 15. aprila. Danes se je tudi tu proglasila železničarska stavka. Železničarji so stavili na železniško ministrstvo svoje zahteve ter sa pričakuje do polnoči odgovor. Ako odgovor ne pride, stopijo tudi tu železničarji v stavko. JADRANSKO VPRAŠANJE. Belgrad, 15. aprila. Naša delegacija v Parizu javlja, da je dementirala vest »Piccola« iz Trsta o sporazumu med Nitti-jem in Pašičem, po katerem naj bi nam pripadel Sušnk, Riječina, Skader in luka Baroš; Italija pa bi dobila Reko, Volosko in Opatijo. KRONSKI SVET. Belgrad, 15. aprila. Z ozirom na to, da je Pašič že precej ozdravel, sodijo, da bo še tekom tedna prevzel zopet svoje posle ln da sc bo tudi obenem vršil kronski svet. Demokratsko časopisje poroča, da sta bila brzojavno pozvana v Belgrad tudi bivša ministra Pribičevič in Draškovič, ki bosta istotako sodelovala v kronskem svetu. USTAVNI NAČRT DOVRŠEN. Belgrad, 15. aprila. Odbor za izdelavo ustave, ki bo predložena konstituanti, je dovršil svoje delo ter je bil načrt včeraj zjutraj predložen min. predsedniku Proti-ču. Ministrski predsednik bo proučil načrt in ako bo potrebno, predlagal potrebne iz-premembe. Za tem bo načrt predložen vladi v razpravo, pri čemur bo sodeloval tudi regent. RATIFICIRANJE MIROVNIH POGODB. Belgrad, 15. aprila. V ministrstvu za zunanje stvari je dovršena naredba, po kateri more vlada tudi brez narodnega predstavništva ratificirati že sklenjene pogodbe z državami, ki so nam bile doslej ne-prijateljske. Motivacija za to novo nared-bo jc ista kot za nekatere naredbe, ki so bile že objavljene kot ukazni zakoni. RIBAR ZA DVA PARLAMENTA. Belgrad, 15. aprila. »Pravda« javlja, da bo Ribar, ako bo vlada poizkušala oi>sfru-irati kvorum, zapustil parlament ter sklical opozicijo k posebnemu sasedanju, tako da bi imeli dva parlamenta. BIVŠI MINISTRI NA AGITACIJI. Belgrad, 15. aprila. Poslanca in biv ministra Milorad Draškovič in Kosta Sto janovič sta odpotovala na agitacijo v svoja volilna okraja. Posl. Radoslav Agatonovič so nahaja že od prej v Nišu. BSMOKRATI SE PRIPRAVLJAJO. Bolorod, 15. aprila. Zdi se, da demokrati nekaj pripravljajo za pbstrtikcijo parlamenta, ker so vsi poslanci demokratske zajednice pozvani, naj pridejo v Belgrad lan pred parlamentarno sejo. DEMOKRATI MED SEBOJ. Split, 15. aprila. Med demokrati Je do-šlo zopet do razkola. »Nova Doba» je v ostri polemiki z demokratskim kmetskim listom »Težaška Sloga«. Nekateri delničarji »Nove Dobe«, ki so pristaši »Težaški Slogo«, so došli v upravo »Nove Dobe« In zahtevali, naj se jim vrne denar. VOLITEV ZAGREBŠKEGA ŽUPANA. Zagreb, 15. aprila. Jutri bo seja mestnih zastopnikov, na kateri bo izvoljen novi župan. Doslej še ni znano, iz katere stranke bo župan izvoljen, toda meščanske stranke &o pripravliene, da prepuste to mesto komunistom. Zdi se, da se komunisti obotavljajo prevzeti tako važno mesto radi velike odgovornosti in je zato verjetno, da bi prevzel župansko mesto kak demokrat ali mogoče član hrvatske zajednice, KOMUNIST — ŽUPAN. Karlovec, 15. aprila. Tu se je vršila volitev mestnega župana ter jo bil izvoljen komunist Schneider. PRIJETI TIHOTAPCI ZLATA. Eelgrad, 15. aprila. Iz Bitolja poročajo, da je na jugoslovanski-grški meji uspelo izslediti tihotapsko družbo, ki je hotela iz-tihotapiti iz naše države 1000 kg zlata v napoleondorjih in turških lirah. Zlato so zaplenili, tihotapce pa zaprli. DR. MAGDIČ IN KORUPCIJA URAD* NIŠTVA. čakovec, 15. aprila. Izšel je proglas dr. Pera Magdiča, v katerem ostro napada uradništvo vsled korupcije, ki je bila vzrok slabemu razpoloženju med prebivalstvom proti naši državi, kar so izkoriščali mažarski agitatorji. Demokratski uradniki, ki so se takoj po izidu proglasa spstali, so protestirali pri banu. BORZA. LDU Zagreb, 15. aprila. Devize. Berlin 290 305, Bukarešta 290, Italija 695 -750, Nevv York 16000, Pariz 1050-1150, Praca 250-255, Švica 3000, Dunaj 70-71. Valute. Ameriški dolarji 14.700—15.000, avstrijsko krono 66 -68, levi 200-220, carski rublji 200 -206. ameriški funt 620, francoski franki 1000, napoleonclor 565-580, nemške marke 265—292, leji 267—273, italijanske lire 685-700. LDU Belgrad, 14. aprila. (Borza.) 20. dinarski zlati 0—23.40, angleški funti 0— 165, franeorki franki 265—280, lire 190— 192, dolarji 38—39. leji 69.50—69.50, nemške marke 72—72,50, levi 0—55, čehoslovaške krone 54—55, avstrijske krone 0— 17.50. STAVKA V AMERIKI. LDU New York, 15. aprila. (DKU — Reuter) Položaj zaradi stavke je na vzhodu jako resen. Okoli 10.000 mož je ustavilo delo Na zapadu se je položaj izboljšal. V Chicagu se je 10.000 skladiščnih delavcev vrnilo k delu. Železniški promet v okolici Ncw Yorka se deloma vzdržuje. ŽELEZNIČARSKA STAVKA V GORENJI ŠLEZIJI. LDU Berlin, 15. aprila. (DKU) »Berli-ner Tageblatt« poroča iz Beuthna: Položaj v Gorenji šleziji se je vsled sklepa splošne stavke železniških uradnikov in delavcev poostril. Tudi poštni in občinski uradniki so se solidarno pridružili železničarjem. Mednarodna komisija je izjavila, da vztraja pri odredbi glede uporabe obeh jezikov kot uradni jezik. MAŽARSKE ZAHTEVE ODBITE. LDU Pariz, 15. aprila. (DKU) Na današnji konferenci se bo končnoveljavno določil odgovor na noto Mažarske. Kakor javlja »Chicago Tribune« sc pri mirovnih pogojih niso izvršile nobene bistvene iz-premembe, zlasti pa so bile odklonjeno po mažarski delegaciji stavljene izpremembe, kakor tudi njene zahteve po ljudskem glasovanju. BOJI V SIBIRIJI. LDU Moskva, 15. aprila. (DKU — Brezžično.) Japonci so dno 5. aprila zasedli Nikolajev in obstreljujejo sedaj Chabarov. Pokrajina v okrožju 75 milj okoli mesta je pod ognjem. Kmetje in čete prostovoljcev se upirajo. DOGODKI V NEMČIJI. LDU Frankfurt, 14. aprila. (DKU — Wolff.) (Zakasnelo.) Danes popoldne je dospel belgijski bataljon na glavni tovorni kolodvor v svrho ojačenja tukajšnjo posadke. LDU Berlin, 15. aprila. (DKU) Kakor poročajo listi, smatrajo nevarnost puča še vedno za jako resno. Vendar pa menijo vladni krogi, da bodo obvladali položaj. Zlasti višji vojaški poveljniki izjavljajo, da nikakor ni nobenega povoda za bojazen. LDU Berlin, 15. aprila. (DKU — VVolff.) O aretaciji generala von Luttwitza in majorja Bischoin. doslej na pristojnih mestih ni so nič znanega. Narodno gledišče. Stavka v operi končana. Ker se je dosegel sporazum med člani in upravo, se otvori zopet gledališče danes 16. t. m. z opero »Faust« za abon. B. Opera. 16. aprila petek: »Faust«. Abon. B. 17. aprila sobota: »Mignon«. Izven ab. 18. aprila nedelja: »Ksenija« in »Pagli-acci«. Izven abon. 19. aprila ponedeljek: Zaprto. Drama. 16. aprila petek: »Golgota«. Abone-ment E. 17. aprila sobota: »Saloma-Slepci«. Abonement A. 18. aprila nedelja popoldne: »Trnjul-čica«. Abonement izven. 18. aprila nedelja zvečer: »Saloma-Slepci«. Abonement izven. 19. aprila ponedeljek: »Golgota«. Abonement 13. 20. aprila torek: zaprto. Povišane cene vstopnic v operi In drami. Z ozirom rta to, da je uprava vsled rastoče draginje morala angažovanim članom po mogočnosti zvišati gaže, je prisiljena zvišati tudi cene vstopnicam za opero in dramo. Glede abonementa so objavi pozneje. Marijonetno gledališče. V nedeljo 18. aprila ob 5. uri popoldne: »Obuti maček«, zadnja predstava v tej sezoni. pr »Narodni gospodar«, revija za narodno gospodarstvo, socialno politiko in sorodne stroke. Izšle so prve tri številke tega prepotrebnega lista, ki ima namen, biti ognjišče vsem resnim socialnim in gospodarskim kulturnim delavcem, V uvodu je urednik krepko začrtal smer lista. »Socializem vstaja! In mi? Ali naj stojimo na bregu in čakamo, kdaj nas vedno naraščajoči socialni valovi zgrabijo in potegnejo s seboj v vrtinec? Pionirji in saperji hočemo in moramo postati, ki bomo ta hudournik sedanje dobe zagradili in napeljali v pravo smer, da nam ne bo poplavil in opu-stošil rodovitnih poljan, vkleniti hočemo in moramo njegove sile k produktivnemu, socialno koristnemu delu, da bodo prinesle blagostanje vsem članom naše družbe, našega naroča. To je naša dolžnost, dolžnost nas vseh, nasproti družbi in Njemu, ki nam je dal zapoved do bližnjega.« — Cilj listu je v prvi vrsti, dati jasnosti, spoznanja, razbistriti pojme v socialnih in gospodarskih vprašanjih. Potrebno jc to predvsem danes, ko stoji pred nami naloga, graditi novo socialno druži v boju z nesocialnimi idejami marksizma. — V članku »Naše zlo in naša rešitev« obravnava dr. ...r naše gospodarske in politične razmere. Državo imamo, — nove uslave, ljudske uprave ni. Iinamo živil in surovin dovolj, — glad je in valuta pada. Politika in gospodarstvo propadata, vzporedno propada tudi notranja vrednost družabnih uredb: korupcija je začela od zgoraj in zastrupila tudi mase. Iz te krize nas bo rešil edinole socializem, t, j. nova socialna organizacija družbe, predvsem pa gospodarstva. — V članku »Ruski boljševizem v politiki, gospodarstvu in armadi« je Ivan Avsenck kratko in jasno očrtal ustavo sovjetske Rusije, socialistično organizacijo gospodarstva in armade. V veliki revščini, ki vlada glede točnih informacij v sovjetski Rusiji, Je članek za nas dragocen donesek, najsi je tudi mestoma enostranski. — Dr. A. Gosar določi v članku »Politika« pojem in predpogoje politike, bivstvo političnih strank in smeri, v katerih se politično delo udejstvuje Potem oriše vpliv, ki ga ima politika na gospodarsko življenje in socialne preuredbe, kakor tudi v veliki meri na kulturno življenje. Sledi kritika našega političnega življenja, ki je brez dvoma ostra, a upravičena. Pisatelj jc postavil tu ideal, ki sc mu moramo z vsemi silami približevati s polno zavestjo, da trenutno ne bo mogoče vsega doseči, Članek izzveni v težko obtožbo proti metodam, ki se jih poslužuje politično časopisje v svojem boju, omalovažujoč pri tem vzgojo ljudstva, kar '-i morala biti prva naloga časopisja. Te hibe sedanje politike nam kažejo, kakšna bodi prava politika, ki ni nič drugega kot delo za splošno blagostanje. — Isti pisatelj osvetli poljedelstvo v luči socialncga vprašanja. Karakteristika socialnih razmer na deželi v nasprotju z mestom je: Zdrav, krepak rod, — duševno jak in značajen rod, — lasten dom, beg z dežele in decentralizacija industrije. Članek je opremljen s statistiko in se ozira predvsem na domače razmere, kar je pri nas redkost. — Rubrika »Narodno gospodarstvo« aam nudi več kritik o novejših domačih gospodarskih delih, rubrika ^Socialna politika« nam odpre t./ za-plankanc Slovenije okno v oni svet, kjer »e socializem, ki ie ori nas do sedaj medla teoi ja, žc praktično na delu. Toplo pisani sertavel; o zadružništvu črta novo pot zadružništvu, katerega tcž šče se premika s kreditnega polja na polje preskrbe z življenjskimi potrebščinami. — Cel list diha s?mo voljo, graditi trezno in postopno n a d o m ač i zemlji novo, socialno družbo. Najsi ni tudi nikjer v listu to zapisano, vendar zveni iz vsega klic: Osamosvoj'mo se gospodarsko in socialno! In to je prava pot, po kateri naj hodi tudi naš človek. K. pr Sa koncerta u Ljutomera. Na 5. aprila te godine pozvalo mc slov. pjeva-čko društvo u Ljutomeru na svoj dobro-tvorni koncerat, pa se prema tome uoslo-boLodjujem izreči svoje misli o uspjehu tog koncerta. Opčenito promatram ispao je koncerat vrlo dobro i protiv svakog oče-kivanja, da bi 6e u tako malenom gradiču moglo što tako lijepa čuti. Sto se pako po-bliže pojedini točaka tiče, slobodan sam izjaviti slijedeče: 1. točka. Dvorak: »Slc-vanski plesi«, za glasovir četveroručno izvedena, je dobra, a bila bi: bolja, da je pratioc u basu izvadjao svoju partiju mal-ko energični je. 2. točka. A. Leban: »Slovenska deklica«, za šesteroglasni mješo-viti zbor izvedena je vrlo lijepo i precizno i bez svakog prigovora. 3. točka. O. De v: Koruški narodni za muški zbor: a) »Čej so tiste stazice«; b) »Dcčle, to mi povej« bila bi prilično dobra, da je bilo bolje razmjerje izmedju basa i tenora, koji se je više puta gotovo izgubio po radi svoje manjine. 4. točka. Hladnik: »Hrepenje pomladi*, ženski dvopjev uz pratnju glasovira, izvedena je na opce zadovoljstvo vrlo lijepo. Neda se upravo izreči, koji je glas svojoj ulozi bolje udovoljio. — Pratnja takodjer vrlo dobra. 5. točka. Andjel: Hrvatski narodni za mješoviti zbor: a) »Dragi je da-leko«; b) »Igra kolo«, otpjevana je radi svoje živahnosti dva puta, akoprem bilo na nekim mjestima i znatni manjaka, osobito što se tiče muškog zbora. 6. točka. Iv. pl. Zaje: »Pjesma slavuJja« za ženski zbor uz pratnju glasovira izvedena je potpuno i korektno. Osobito su dobro pjevali soprani. 7 .točka. Dr. Schwab: »Zdravo Marijo« bila je malko premrtva, inače dobra. 8. točka i glavna. P. H. Sattner: »Jcftcjeva prisega« za mje?oviti zbor sa solima i gla-sovirom izvedena je poprečno dobro. Po-četak je bio sjajan. da se je svaki upravo tnorao diviti, pak je bilo upravo šteta, da Je onaj dio za murki zbor »Slavite Izrael Vesel« itd. tako slabo uspio; no taj se je ir^r.jko i/Tubio, kad je nastupio barito-nista, koji je svojim krasnim glasom t'.pr?vo zadivio slu^aoce. Mirnoča je i ponos kotim je pjevao, podvostručfo je usr:?h. Svršctak bio je dobar. samo su =e alti na r«kim mjestima malko previSe istl-cali. — Pratnia bila je rnalkc preslaba za trki ogroman zbor. inače po«=ve korektna. — Cijeli uspjeh koncerta imade se u glav-nr>me pripisati, g. dirigentu, na kojeg se na Hcu čitalr/. da pozmje svaki komad u tančine, te mu se ujodno čestitati na uspjehu, kojeg je postigao ovim koncertom, a i od sveg srca zahvaliti, što ie pružio svima tako lijepi užitak. I. N. Gužvjnac. pr Splitsko muzično društvo »Zvoni- mir« priregjuje početkom maja ove godine turne ju sirom Jugoslavije. Koncertirače u Mostaru, Sarajevu, Beogradu, Zemumu, Novom Sadu, Osijeku, Zagrebu, Ljubljani i; Mariboru. Na koncerlima izvagja muški zbor od 32 člana skladbe'najmodernije sla-venske glazbe pod dirigentom društvenog kapelnika maestra č. M, Hrazdira, Potanji program biče objelodanjen. pr Marija Remec: Varčna kuharica. To knjigo je izdala znova Jugoslovanska knjigarna v lepi moderni vezavi in je zelo priporočljiva. To je drugi pomnoženi natis, sestavljen za »dobre in slabo čase«. Vsem našim gospodinjam knjigo toplo priporočamo. pr llenrik Mann: Srce. To zbirko novel znanega nemškega naturalista Man-na je poslovenil Ivan Albreht in napisal prolog v verzih. S tem stopa ta pisatelj Slovencem — čo se ne motimo — prvič pred o^i. V knjigi, ki obsega 174 strani, je sedem novelic. Knjigo je izdala Umetniška propaganda in stane 12 K izvod. pr A lo j z i j J i r tev. 8. Pjinda rn častn. uniforma in iUUU Su vpo aioia za pla«?., ctvil, brivski aparat, tlamsKi čevl i S'. 3ti, fine zavese. srebiniTafelaufSiiU, kuhinj-ka tehtnica in razna drobil nva. Prisojna i.itica 3, I. vrata št. 4 od 15 do IV ure. izurjeno ^^ ^ ^'gp sr>rejmct» dr.Vmdlm r Kreč in dr. Josip fmiaa, odvetnika v Ljuh jani, bodna uuca X. Reflektira se samo na prvo višino moč. Ravnateljstvo gra]£$lne Križ pri Kamnika Javlja tužno vest, da je naš visokorodni in blagohotni gospod Mvll komornlk, deželni odbornik ln poslanec, odbornik Slov. Kmetijske družbe, grajičak 1.1, d. i.«. d. dne 10. aprila t. L v Monakovem preminul. Blagemu pokojniku bodi časten spomin! 85836 Vzgoiiieiiico, Lm^s^fmo-ilep Ee.o e:< tnn tiirli vnanln rrloDnuir a uo unroimn ' cn dobi *» liter po K i, pri od-, - - -- jemu 10 litrov K 3 — fcno tudi znanjo giasovir,a se sprejme se dobi v trgovini s semeni . Sever & k dvema otrokoma od 6 i i 7 let. Naslov ----- — — - pove iz prijaznosti uprava pod St. 11/2 SizuSaa kontoristinja ki je zmotna stenogiaf je in knjigovodstva. One, ki so zmožne lašfino. imaio prednost. Nastop takoj proti d ibri plači in celi o-«kri>i v hiž*. Ob-jednem se sprejme tudi izurjen iroovsn mtm, s\krUr Ponudbe na tvrdlso Mihael Oraahen, Višnjagora. ornji., Ljubljana, Wo>lova ulica J2, C3HHJB srbečico, hraste. liSaie nniči pri £lo-veko in živin1 mazilo zooet srbečico Brez duha m o« maže perilo I lon