183 Naši dopisi. V V Gorici 4. junija. — Se en dan (6. t. m.) in m e s t n e volitve so pri kraji. Stari Rimljan je pel: Beatus vir, qui procul negotiis paterna rura bobus exercet suis". Jez pa si mislim: Blagor mu, kedor z visocega doli — znad strank — gleda volitne homatije. Naši časniki niso ta pot skoraj nič govorili o volitvah in kandidatih, tudi po mestu ni bilo nič videti tiste gorje, tistega lora kakor pred leti, tem živejša pa je bila skrivna borba v volitnih shodih in zunaj njih. V 3. volilni skupščini so bili dveh strank kandidati prilepljeni po voglih stranke „Insonzove" in nove liberalne — „Goriziano-ve", kateri ste enega skupnega kandidata imeli, 2 druga pa vsaka svoja. Izid je bil ta-le: glasovalcev 261, ,,Isonzo-vci" izvoljeni se 104 glasovi, „Gorizianovci" so imeli le ostalih 57 glasov. ,,L' Eco" pravi, da je imela „Isonzo-u" nasprotna stranka izprva zagotovljenih 250 glasov, pa da jih je 200 odpadlo in se volitve zdržalo, ali pa k „Isonzovcem" ubežalo. Manjkalo je ljudem te stranke zavednosti, stanovitnosti, pravih kolovodjev in agitatorjev. Klerikalna stranka se je večidel zdržala volitve. — Nekaj novega nam je pokazala 2. skupine volitev. Po voglih so bili priporočeni ti-le 3 možje (ki so že bili tudi prej v starešinstvu): dvorni svetovavec vitez Bo-sizio, Pr. dr. Dellabona, notar, in H. bar. Ritter, ud više zbornice Dunajske. In ta 3 imena je priporočal — cvet stare lieberalne stranke (ali recimo „Isonzo-ve"), druzih plakatov ni bilo po voglih, pač pa so se od dru-zih strani priporočali gg. major vitez C a tinel li (bivši starešina), vitez Ritter in naš dr. Ton k li, izmed katerih se je bil g. Catinelli se za časa kanditature odpovedal. Kar se tiče stranke, ki je poslednje 3 kandidate postavila, obsoja jo današnji „Isonzo" prav ostro, kakor se njemu spodobi. Pravi, da -- potem, ko so vsi nekdanji podporniki vlado zapustili — hotela je s pomočjo policije in uradnikov omenjene 3 gospode v starešinstvo spraviti; da to je nezaslišano, da bi bil kedaj kak S o ve ne c, in sicer tak Slovenec, kakor dr. Tonkli, sedel v mestnem zboru, da zato so se meščani oklenili „Isonzo-vih" priporočencev i. t. d. L1 Eeo" ni tako hud; on pravi, da se je borila z „Isonzovci" neka druga stranka, katero so podpirale vladne oblasti in Slovenci Goriški. Povdarjaje „liaško" te stranke se baha „Isonzo" se svojo zmago; izvoljeni so namreč njegovi kandidatje se 176—178 glasovi; druga trojica kandidatov je imela tedaj samih 106 giasov. — Za pojutranjem so „Isonzovci" nemalo v zadregi, nimajo pripravnih mož; nadejajo se pa vendar zmage tudi v I. vol. razredu. Nasprotna stranka kandiduje tudi to pot spet enega Slovenca. — Glede tega, kar trdi „Is." da ni bil še nikdar kak Slovenec v starešinstvu, naj mu smem jez spomin okrepčati. Pred letom 1860. je bil skoz več let ranjki gimn. profesor J. Budal v starešinstvu; znabiti so bili tudi še drugi slov. možje, ki se jih pa jez večne spominjam. To je tedaj košček naše Goriške zgodovine. Zdaj paše drobtinico staro-avstrijske. Pokopali smo 29. pr. m. gimnazijskega direktorja v pokoji duhovna g. Iv. K. Restani-a, kateri je od 1. 1866. v Gorici bival in že 2 leti bolan bil. Rajnki — učen mož — je bil steber nekdajne Avstrijske vlade v Italiji. Pričel je bil svojo kariero v muzičnem korservatoriji v Milanu, bil potem podprefekt gimnazijski v Paviji in Milanu in licealni prof. v Lodi-h. Potem, ko smo bili Lombardijo zgubili, prišel je za profesorja v Benetke, postal je pozneje začasni gimn. ravnatelj v Veroni in poslednjič v Vidmu (do 66. leta). V Milanu je bil cenzor giediščnih iger, državni epigraflst; pod Radetzkvem pregledovalec vnanjih tiskovin; v Benetkah ud pregledovalne komisije za tisk in urednik vladnega lista ,,Gazetta di Venezia". L. 1849. je bil v Milanu od službe odstavljen, ali vsled ojstre preiskave spet na prejšnje mesto postavljen. Služil je cd J. 1828. —66, Rojen je bil v Villanovi pri Bergamo-u. Pri pogrebu smo videli tudi nekaj tukaj bivajoČih nekdanjih Avstr.-italijanskih uradnikov. — Sviloprejke gred6 tod pri Gorici skoraj vsem pod zlo.*) — Tisti služabnik gr. A. v Podgori, o katerem sem uni pot pisal, da gre govorica, da je svoji ženi zavdal, izpuščen je iz zapora, ker mu niso mogli nič dokazati. Zastran unega dozdevnega umora (Karminca), o katerem sem poročal, ni mogla sodnija dosedaj še nič izvedeti; vendar pa je tisti, ki je bil truplo v vodnjaku našel, še zrairaj zaprt. — Vreme imamo zdaj krasno; ljudi vnanjih je danes vse polno v Gorici. Iz Celovca 31. maja. = Ker so „Novice" poročale o prvi" letošnji volitvi mestnih odbornikov, naj povedo še nekoliko o drugi, ki je 27. dne t. m. bila zato, ker o prvi volitvi v 3. razredu voljena gospoda Pam-peri in Rieder nista hotela biti odbornika. Brali smo sicer v Vašem listu, kaj so liberalci in njim na čelu Dežman počenjali pri vaših mestnih volitvah; al ko bi bili videli, kaj so počeli tukajšnji, rekli bi, da Dežman in njegovi pomočniki so le „lehrfantje" proti našim mojstrom. Izduhtali so najprej že to, da je, vkljub protestu prof. Einspielerja, volitev bila v soboto, ker *) Res nesrečna je sviloreja že mnogo let. Vred. so vedeli, da ta dan mnoge volivce rokodelskega stanu zadržuje k volitvi priti. Vrh tega so cel teden vsake baze društva imela svoje zbore, med katerimi avantgarda bila jje tukujšnja „feuenvehr". „Fortschrittlerji" so dali natisniti poziv k volitvi, kateremu se je na obrazu bralo , kakosen strah so imeli liberalci, da ne bi padli pri volitvi; ta poziv so razpošiljali križem po mestu in — dodali mu kar glasovnico, na kateri ste natisnjena bila imeni Stipperger in Luggin, ki naj ju volijo. Na dan volitve pa so vpregli vsa kolesa, da so od hiše do hiše dirjala po volivcih in na magistratu zunaj pred hišo in notri od stopnice do stopnice so stali pionirji liberalizma in pritiskali na volivce, da je bilo groza! Govorilo se je tudi in menda ni bilo zlagano, da je pred volitvami nekoliko feuerwehrcev celo v Inspruk se podalo na študije, kako osnovati agitacije za srečen izid volitev. In res zmogli so s svojima dvema kandidatoma: Arhitekt Stipperger je dobil 127, dr. Luggin pa 118 glasov memo naših kandidatov, od katerih je Dorrer dobil 90, baron An-kershofen pa 87 glasov, kateremu 28 glasov zato niso šteli, ker je na glasovnici stalo samo ime A n-kershofen. Gledite, kako „korektni" so liberaluhi l Zdaj je zopet Celovec miren. — Ce tudi 27. dan maja o tem oziru ni bil vesel za nas, bil je vendar dan velikega veselja v drugem oziru za našo škofijo: pre-častiti nas knezoškof dr. Wiery ostal nam je vladika. Bali smo se namreč zgubiti ga, ker bila je oni dan volitev knezoškofa Saleburškega, kamor so mnogi želeli ga dobiti. Pri ponovljeni volitvi (kajti Salcburški kap i tel j ima starodavno pravico, škofa voliti) bil je za škofa Saleburškega izvoljen^dr. Albert Eder, opat samostana Benediktinskega v Sentpetru pri Salcburgu. Iz Starije pri Vipavi. (Javna zahvala.) Podpisani šteje si v sveto dolžnost trojnim dobrotnikom tukajšnje šole v svojem , svoje šolske mladine, krajnega šolskega sveta in imenu občine najtoplepše zahvaliti se* Ti trojni dobrotniki so: a) SI. vodstvo deželne sadje-in vinorejske šole v Mariboru, katero je tukajšnji šoli 400 dveletnih jabelčnih in hruševih divjakov, 60 kosov cepičev različnega žlahnega sadnega drevja na prošnjo podpisanega poslalo in brezplačno prepustilo. b) SI. kmetijska družba Kranjska, katera je za vrejenje tukajšnje šolske drevesnice svoto 25 gold. podelila in poslala, c) SI. vodstvo deželne sadje- in vinorejske šole na Slapu pri Vipavi, katero je za tukajšnjo šolsko drevesnico 36 vrst različnih cepljenih sadnih drevesc brezplačno podelilo. Ti trojni darovi so pripomogli, da se je v začetku tekoče spomladi tukajšnja šolska drevesnica v dobri stan spraviti in osnovati mogla. Edini pripomoči imenovanih treh dobrotnikov je tudi pripisovati, da se tukajšnja šolska mladina že letos v glavnih opravilih sadjerejskih vsestransko in dejansko poduče-vati more. Toraj še enkrat rečem: presrčna zahvala! Vodstvo enorazredne ljudske šole v Sturiji pri Vipavi 31. maja 1876. Matija Rant, učitelj in vodja. Iz spodnje Idrije 3. maja. — V 17. listu „Novie" 1. 1. str. 144 se je bralo, kako da je komisija pravično pripoznala, da zares škoduje dim Idrijske topilnice, ker živega srebra vsacih 24 ur izpusti 3*17 funtov itd. Tudi je v poročilu na 5. vprašanje nasvetovala pripomočke in naredbe, da bi se škodljivo delanje arzenikovega prahu (Hiittenrauches) odstranilo ali vsaj zmanjšalo. V tem odgovoru je med drugim tudi svetovala, naj bi c. k. rudarstvo od kmetov od Idrije do spodnje Idrije vsa zemljišča pokupilo, in potem drugim s to pogodba prodalo, da bi ne smeli za škodo se nikoli več kaj pritožiti, ali pa naj bi jih z lesovim semenom zasejali, da bi sčasoma gozd izrast-1. To je bilo od c. kr. rudar- 184 skega glavarstva v Celovcu dne 17. aprila 1875 št. 905 potrjeno, — al, žaiibog, naši gospodje nočejo od tega nič vedeti! Ce se pomisli, koliko škode da nam je že storjene od 100 let sem, lahko se razvidi, da bodo skoraj zemljišča, kar bi škode od tega časa plačati morali, zastonj dobili. Kupili so kravo za skušajo („Probekuh"), katero neki rudar redi in oskrbuje. Storila je 20. dae maja t. 1. mrtvo tele, katero je bilo 1'/2 čevlja dolgo in tehtalo kakih 10 do 12 funtov. Pokazali so ga gosp. Jan. Leskovcu; on mi piše, da naj grem to lele h ko-njedercu pogledat, kakošno da je, in naj ga popišem, da ga ne bodo mogli vtajiti. Ker pa sem ravno ta dan v Logatcu bil, gre moj zet to tele pogledat in pupisat, kateremu je konjač Štefan Hamberger o tej škodi pravil, da je slišal govoriti, da je krava tudi lansko leto mrtvo tele storila, pa da ga je rudar zakopal. Ravno tisti dan na večer pride pa konjačeva žena in pripoveduje, da so Idrijski gospodje konjaču prepovedali, o tem komu kaj povedati, da se to ne razglasi. Čemu to skrivanje, če gre za to, da se resnica odkrije? *) Naj tudi to „Novicam" naznanim, kako da so nam škodo spoznali in popisali: hišni štev. 1 — 1286 gold. 30 kr., hiš. št. 32 — 324 gold. 40 kr., hiš. št. 36 — 1076 gold. 10 kr., hiš. št. 34 — 3437 gold. 40 kr., hiš. št. 30 — 186 gold. 20 kr., hiš. št. 52 — 99 gold. Te hišne številke spadajo v spodnjo Kanomljo. V spodnji Idriji pa hiš. št. 1 — 96 gold., hiš. št. 7 — 22 gold., hiš. št. 13 — 82 gold., hiš. št. 15 - 98 gold., hiš. št. 18 — 74 gold., hiš. št. 20 — 22 gold., hiš. št. 30 — 126 gold., hiš. št. 34 — 22 gid., hiš. št. 35 - 74 gld., hiš. št. 36 — 46 gold., hiš. št. 37 — 22 gold., hiš. št. 39 _ 34 gold., hiš. št. 43 — 22 gold., hiš. št. 24 -62 gold., hiš. št. 4-22 gold., in hiš. št. 29 — 22 gold. — V Idriji hiš. štev. 164 — 34 gold., hiš. štev. 166 — 34 gold., hiš. štev. 165 — 34 gold., hiš. štev. 163 — 62 gold., in hiš. štev. 385 — 122 goldinarjev, tistega pa, kateremu največ škoduje (hišna štev. 33 v spodnji Katfomlji), še vpisali niso. Ali je to pravično? Ko sem dne 30. septembra 1875. leta to razdelitev pregledal in podpisal, čudil sem se taki razmeri razdelitve za servitutno odvezo, po kateri so nasproti enemu 1174 gold. 83 kr., drugemu 1085 gold. 88 kr. spoznali, to je, enemu samemu več kakor trem drugim. Mislil sem in mislil: ali je ii to prav ali je to pravično, da so kmetje tako malo odškodvani bili? Mislil sem še marsikaj , pa ker vse misli ne smejo v tisek priti, da pi-savec ne pride v stisko, zato ohranim misli v svoji glavi. Boštjan Leskovic. Iz Senožeč 3. junija. (Redko meznarjevo službovanje in njegova starost] liberalna županija Senozeska.) Pred mesecem dni je tukaj mežnar Matevž Kolar v 91. letu svoje starosti umrl. Bil je orjaškega, vedno zdra vega života; služil je od svojega 20. leta, s pretrgom enega leta, do leta 1874., dokler ga niso jele moči zapuščati; osem fajmostrov je služil, od katerih jih je šest, ki so dosegli visoko starost mrtvih, eden: častni korar častiti g. Anton Ukmar v 83. letu svoje starosti živi v Tomaji na Goriškem in drugi: sedanji častiti g. fajmošter v Senožečah. Ker je ranjki bil priljuden in pošten človek, naj so mu te vrstice v spomin. — Nasproti prejšnjemu, zvesto narodnemu županstvu sedanje tukajšnje ,,liberalno" županstvo čedalje bolj svojo nemškutarsko barvo na dan spravlja: vse njegovo občevanje s cesarskimi in drugimi uradi je nemško, celo njegovo pismenske marke so bledožolto črne p03tale. *) Vsaj smo že pred mnogimi leti v ,,Novicah" brali, da je gosp. dr. Bleiweis c. k. vladi sami poročal, da so splavi pri kravah navadna prikazen v Idrijski okolici in da je kriv $ega strupeni dim živega srebra. Pis. Kmalu utegne priti čas, da županov župan, recte sekretarij, ki je ob zadnjih volitvah za kupčijsko zbornico v družbi druzih Gutmansthalu služil in volilne liste po svojej navadni metodi za „reichs^-nemškutarje, „K aruzo" itd. nabiral, bo še naslov „die Wacht am Rhein", v županijske pečatnike spravil. — Mi sicer dobro znamo, da ni pristojno, umazano domače perilo po časnikih prati; al, kakor stvari zdaj pri nas stojijo, ne moremo si kaj, da ne bi še omenili nekaj. Občinski kal, v katerega se je razen onih 200 gold., katere je prejšnji župan za plemeniti namen od si. c. kr. kmetijske družbe pridobil, še do 1000 goldinarjev vrednih soseskinih moči pogreznilo, se dan za dnevom bolj vdira; tukajšnja nova šola, katera je bila pretekli teden kolavdirana, je pod načelstvom županovim vsestransko umetno in trdno dodelana ; treba bo vsake kvatre zidarjev, mizarjev in ključarjev rabiti ter plačevati; občinske in druge poti so vse v slabem stanu; z gozdovi se tako gospodari, da je gorje; les se zdaj ne bo, kot dosedaj, ceio leto po gozdih, deloma po milosti županovi, deloma po vsakaterega volji sekal; vsi oni, kateri so bili izrecni sovražniki individuelne razdelitve gozdov, zdaj najbolj na razdelitev silijo, ker so prepričani, da najslabejši gospodar ne more slabeje z gozdom gospodariti, kakor zdaj županija gospodari. Z Vrhniške okolice 4, junija. — Kakor vsled dopisa iz Dolenskega v zadnjem listu „Novic" ondi radovedno pričakujejo osode spomenice Ljubljanskemu stolnemu dekanu gosp. Zupanu izročene, tako tudi mi tukaj. Stvar je neizmerne važnosti, kajti omenjena spomenica je izraz vse duhovščine Kranjske, izvzemši kopico onih, ki se ne zavedajo , da se za katoličana skoro nič hujšega misliti ne dade nego je nepretrgana hvala narodu sovražnega in bogokletnega „Tagblatt-a". Povdarjam tedaj še enkrat, da duhovščina hrepeni zvedeti: ali se je izročila ona spomenica na mesto, kamor gre? Odkritosrčna mora biti beseda in možata, kedar gre za svetinje naroda našega, in ni se zamere bati nikomur, kdor jo govori za to, da se poravna, kar ni bilo prav, in povrne mir med vznemirjene. — „Novice" s krepko, pa „propter scandalum pusilorum" — s spodobno besedo pobijajo „Tagblattove" zagovore, zavrnile pa dozdaj niso še njegove pajdasice „Neue fr. Presse", ki se drznila zaupanje izreči, da sedanji knezoškof bode po vsem, kakor je podoba, stopil v stopinje škofa Ljubljanskega grofa Herbersteina. Mar „Pressini" ta pisec ni čutil, kako j« s tem izrekom vsi duhovščini naši udaril v obraz? Ce ni vedil, kaj je pisaril, naj mu povem jaz. Ravno 100 let je, kar je Herberstein sedel na prestolu Ljubljanske škofije. Bil je poln joze-finskega duha; kot takošen bil je malo prijazen sv. apostolskemu sedežu in je med druzimi naredbami na pr. z a branil frančiškanom v god porcijuokule spovedo-vati; da — še celo zvoniti je prepovedal ti3ti dan cerkvi njihovi. Kapitelj ga ni imel moža, ki bi bil nepremišljenega škofa opozoril, da ta Čin je v protislovji s katoliško cerkvijo; menda so bili vsi korarji takrat ali tudi jozefinarji ali pa preboječe dušice. Kaj se zgodi? — Bilo je 1. dne avgusta 1787. 1. popoldan. Pri frančiškanih zazvoni slovesno prazniku vkljub škofovi prepovedi, in Herberstein pade v Slonovih ulicah, kjer je ravno šel, mrtev na tla. Herberstein je neki malo prej zagotovljal, da svoje jozefinske ideje hoče in mora izpeljati, če tudi bi imel razburiti s tem tudi ves svet. Pa Bog je nad nami, ki pristriže perute prevzetnemu ravno takrat, ko bi mislil sfrČati najbolj visoko. Iz Ljubljano. — Banka „Slovenija" je imela včeraj občni zbor. Zbralo se je mnogo delničarjev iz vseh krajev slovenskih; razprava je bila sem ter tje jako živahna. Danes ni prostora poročati o vseh obravnavah, 185 tedaj poročamo samo o najvažnejši 5v točki zboro-vega programa, v kateri ravnateljstvo predlaga drugo doplačanje na akcije. Pri tej točki poprime dr. J. Bleiweis besedo in stavi sledeči motivirani predlog: „Sklep: ali se doplača ali ne doplača, naj se odloži za danes in skliče naj se po pravilih bankinih izvanredni občni zbor v teku meseca julija t. 1. — danes pa se v smislu §. 54. voli pregledovalni odbor, ki ima stan banke obširno in temeljito iz ozirov v današnjem zboru navedenih preiskavati in dotične predloge staviti, katere ravnateljstvo prihodnjemu izvanrednemu zboru v obravnavo in sklep predloži." Ta predlog je bil enoglasno sprejet, in tako tudi dostavek železničn. kontrolorja gosp. Voš-njaka: „da izvoljeni pregledovalni odbor ima pravico, o naročeni mu preiskavi privzeti izvedencev v bankinih zadevah." V ta izvanredni pregledovalni odbor so bili voljeni gospodje : Karol Žagar, deželne blagajnice kontrolor, Ivan Vilhar, posestnik, Jož. Jerič, župnik v pokoji, — za namestnika pa Luka Robič, deželni poslanec. — Po dopisu si. ministerstva kmetijstva od 18. dne p. m. je gosp. profesor Povše na deželni kmetijski šoli Goriški dobil nalog, da lani na Gorenskem pričete preiskave o veči ali manjši koristi različnih rodov goveje živine za deželo Kranjsko na Notranjskem in Doleaskem nadaljuje. Ker si. ministeratvo želi, da družba kmetijska gospodu profesorju o naročenem mu važnem poslu kolikor moči na roko gre, zato razglasa odbor družbe kmetijske to naročilo vsem našim živinorejcem, še posebno pa odbornikom podružnic kmetijskih in udom naše družbe s prošnjo, naj častitega našega rojaka, ki je le na korist domači govedoreji dobil navedeni nalog, na potovanji njegovem blagovoljno podpirajo s poročili o vsem , ki jih potrebuje, da temeljito more dovršiti častni svoj nalog. — (Iz deželnega odbora.) Predlogu dotičnih šolskih svetov, naj se Jakob Petrič imenuje za definitivnega učitelja v Grahovem, je deželni odbor pritrdil. — Glede jako važne naprave mostii čez Savo pri S t. Jakobu poleg Ljubljane, je zopet pričeti obravnava, da bi se ta na več strani koristni most z večstransko pripornočjo kmalu napravil. — Danes gre po mestu glas, da bivši stolni kaplan gospod Karol Klun je prejel od knezoškofijstva ukaz, da do 9. dne t. m. mora nastopiti vikarijat v Zagorji, sicer je suspendiran „a ministerio in magisterio". — Mi na dvojno stran živo obžalujemo ta nemškemu „kul-turkampfu" podobni ukaz, ki po naših mislih (vsaj g. Klunu tudi najhujši antikierikalci ne najmanjše krivde v dubovskem njegovem poslu očitati ne morejo), utegne dimenzije dobiti, o katerih se dandanes še ne ve izid. — Za nesrečne m aha rje v „besedi" čitalnični nabranih 288 gold. 37 kr. je izročil čitalnice predsednik gosp. Martinu Perući ju, posestniku v Lipah, gosp. M. Remškarju, županu na Brezovici in gosp. Jan. Gamsu, posestniku v Iški Loki, ki so po dogovoru z druzimi kmetovalci nasvetovali, naj se ta denar obrne za živo potrebno iztrebljenje močvirnih grabnov v okolici Ljubljanski, da se, ako zopet utegne priti nesreča povodnje , po odtoku vode odvrne nova Škoda kmetom posestnikom, ki so največ škode dozdaj trpeli. Ker je ta nasvet v resnici hvale vreden, so gori navedeni možje dobili ta denar v omenjeni namen in prosili, naj se po „Novicah" topla zahvala izreče si. čitalnici za lepo pripomoč v imenu poškodovanih kmetov. 186