Naročnina
Dnevna Izdajo
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za Inozemstvo
mesečno 35 Din nedellslca lzdnla celoletno v Jugoslaviji eo Din, za Inozemstvo 100 D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp, petlt-vrsia mali oglasi po 150 ln 2 D,večji oglnsl nad 45 mm vl&lne po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Din, v urednUkem delu vrstica po IO Din o Pn već[em □ naročilu popust
Izide ob 4 zjutraj
razen pondeljKa ln dneva po prazniku
Uredništvo le v Kopitarjevi ulici jI. e/III R okopisl se ne vraCa/o, nef ranici rana pisma se ne sprelemalo ^ Uredništva telefon St. 2050, upravnlštva Al. 2328
Političen list sa slovenski narod
llprava le vKopttarlevl ul.il.6 ^ Čekovni račun: Clubllana itev. I0.050 In 10.349 xa lnserale. Saralevo.it.7563. Zagreb it. 39.011, Praga In Dima/ it. 24.797
o vodilni vlogi Nemštva, ki ga čaka po svetovni vojni. V Avstriji sami so imeli Nemci odločujočo, prvo in zadnjo besedo. Na umeten' način so si znali z izigravanjem malih narodov ustvariti večino v parlamentu. Nemščina, je bila državni jezik, uradništvo je bilo pretežno nemško, šolstvp je bilo nemško, nemščina je bila poslovni jezik parlamenta. Kot svoj bodoči program so hoteli Nemci ustvariti dohod do Egejskega in do Jadranskega morja.
Leto 1917. je napravilo čez te račune križ. Kakor češki in poljski poslanci, tako so nastopili tudi jugoslovanski poslanci vsi enotno. Že leta 1916. so se pričeli tesni stiki med Jugoslovani in Čehi. Z njimi smo ustvarili skupno fronto v parlamentu in izven parlamenta.
Pričeli so se protesti proti oktroaju, kakor n. pr. proglas čeških književnikov in zborovanje v praškem Narodnem divadlu dne 17. maja.
Novi avstrijski vladar Kari je bil povsem nesposoben. Pod Ciam-Martinicem in Seidler-jem se je pričela gnjusna igra z ustavo.
Po proglasu majske deklaracije so Nemci pričeli z ostudno gonjo proti Slovencem. Dr. Krek in dr. Korošec sta bila stalno pod policijskim nadzorstvom, enako tudi druge odlične politične osebnosti.
Tudi Jugoslovani v inozemstvu niso mirovali. Dne 1. maja 1915. se je osnoval Jugoslovanski odbor, ki je pričel z živahno akcijo proti avstro-ogrski monarhiji. Delo Jugoslovanskega odbora se najbolj izraža v krfskem paktu, dne 20. julija 1917, ki je zahteval združitev vseh Jugoslovanov pod žezlom dinastije Karadžordževićev.
V	potek svetovne vojne je odločilno posegel vstop Amerike v svetovno vojno. Že spomladi 1. 1916. je dejal Wilson: »Nemčiji sporočam, da če ne konča te vojne strahote, bodo Združene države pretrgale zveze z njo.
27. III. 1917 so Združene države napovedale Nemčiji vojno. Wilson je objavil svojih znamenitih 14 točk, ki so vzbudile velik odmev v vsej naši domovini.
V	nas je bila zavest, da pomenjajo ideje majske deklaracije minimum in ne maksimum naših zahtev. Smrt dr. Janeza Ev. Kreka dne 8. oktobra 1917, ki je tako kruto zadela ves naš narod, pomenja obenem tudi začetek vsega gibanja za majsko deklaracijo, ki je objelo ves naš narod. Prvi, ki je podpisal majsko deklaracijo, je bil naš vladika dr. A. B. Jeglič. Njemu so sledile naše občine, nato pa ves narod brez izjeme stanu, starosti in strank. Pričeli so se veliki tabori v Žalcu, Št. Vidu, Postojni in drugod. Vseh velikih taborov za majsko deklaracijo je bilo osemnajst. Dne 24. III. 1918 je izročilo naše ženstvo dr. Korošcu v Ljubljani 200.000 podpisov za majsko deklaracijo. Vladni protiukrepi, kakor poostrena cenzura, prepovedi in preganjanja, so bili brezuspešni.
Odločilno besedo pa so povedali slovenski in slovanski politiki na velikem slovanskem shodu v Št. Janžu na Dolenjskem ob priliki odkritja spominske plošče dr. Kreku. Ustanovil se je Narodni svet z dr. Korošcem na čelu, ki ga je narod kmalu priznal za svojo vrhovno instanco.
Toda dnevi robstva v Avstriji so bili že šteti. Oktobra meseca 1918 so verige padlel Med nas je prijahal v znamenju Svobode dolgo pričakovani kralj Matjaž in prvič v zgodovini so postali Slovenci državen narod.
Govornik nato govori o naši novi državi, Zgradba države Srbov, Hrvatov in Slovencev ni trhla. Njena konsolidacija napreduje vedno bolj in bolj. Problem treh bratov, ki jih ločijo razlike v govoru, kulturi in veri, premaguje za Jugoslovane značilen smisel za solidarnost in vzajemnost.
Pomen Slovenije za državo je velik, kajti Slovenija tvori prirodna vrata na Balkan. V novi državi imajo Slovenci posebno vlogo: kulturno in gospodarsko.
Govornik zaključi: Prisego, ki smo jo dali ob majski deplaraciji, to prisego bomo držali. Zavedamo se, da smo v lastni državi, zavedamo pa se tudi, da imamo brate, ki jih še ni med nami. Naša samoodločba bo šele tedaj popolna, ko jih dovedemo v skupno domovino Slovencev, Hrvatov in Srbovl
Govoru posl. Jarca je sledilo burno odobravanje vse dvorane. Poseben kvartet je nato zapel nekaj krasnih koroških pesmi, nakar je. povzel besedo:
NARODNI POSLANEC SMODEJ,
ki ie izvajal:
Nenadoma in nepričakovano so prišli težki in veliki dogodki svetovne vojne; dolgo prej pa jih je že slutilo uho ljudske duše in
jih v vsej njihovi grozoti in razdejanosti v prerokbah pričakovalo. Prišli so ti dogodki in glasno potrkali na male narode: Ali ste pripravljeni? Ali bo slovenski narod razumel, -da je; prišel zanj zgodovinski trenotek, ki se .morda nikdar več ne povrne, ako se enkrat .zamudi? Če narodi ne umejo svojega časa, jih kolo časa stre. Veliki narodi svoje zgodovinske napake lažje popravijo kakor mali ; narodi. Za slovenski narod je prišel čas odločitve: Ali se bo: dvignil k solncu svobode in osamosvojil, pripravljen na nadaljnje težke borbe, da si obvaruje zadobljeno svobodo ali pa se'bo udal v usodo počasnega in nevzdržnega umiranja, kakor ga je Ivan Cankar označil s klasično-tragičnimi besedami:
»Obsojeni na smrt — ves trud, prijatelj, je brezuspešen in zato neumen; preobleči jih na zunanje, v srcu so hlapci in obsojeni na smrt!..,«
Da, kdor je razmišljal o preteklosti našega naroda v dobi zadnjih dvajset let pred svetovno vojno, je videl, da se je naš narod v tej kratki dobi z nesluteno silo silno dvignil v narodni zavesti in napravil tak orjaški kulturni korak kakor noben od drugih malih narodov, da pa bi, razdeljen na pet pokrajin, vsaka s svojim posebnim raznarodovalnim sistemom, ne mogel vzdržati. Kos za kosom bi se oddrobil ob meji in notranjo odporno silo naroda bi dušil med vojno sklenjeni načrt o nemškem državnem jeziku in absolutni nadvladi nemškega naroda. Dne 19. aprila 1917 so bili Nemci pri cesarju in jim je tedaj cesar dejal: »Računam na Nemce v Avstriji, ki jim kot sigurni opori državne enotnosti, zasnovani že tekom vojne in ki se mora po koncu vojne dosledno izvesti, pripada velika naloga.«
V ponižanih in potlačenih narodih se je zbiral strašen srd. Slovenski narod je ob pravem času imel prave voditelje, ki so imeli dovolj poguma in razuma, da so »magno chaiv to« slovenskega naroda, majsko deklaracijo, razvili v dunajskem parlamentu kot minimum v zahtevi slovenskega naroda. Potlačeni narod se je dvignil, ves njegov zbrani srd je buknil v urejeni obliki na dan, celo polmrliči so se budili k vstajenju, kakor da bi bil zarožljal pred goro Peco speči kralj Matjaž s svojo sabljo. Ves narod je slišal to znamenje njegovega poziva in mali narod je vstal mogočen kot orjak, samozavesten, odločen in v strnjenih vrstah kakor še nikdar prej v vsej svoji zgodovini. Tak narod ne more umreti, ker mu polje zdrava kri po njegovih žilah, ker je srčen in odporen!
Deset let je minilo od tedaj in skoro se nam zdi, kakor da so bile to samo sanje, ki smo jih nekdaj sanjali in so se razblinile, ko nas je prebudilo novo realno življenje, ki nam je prineslo toliko razočaranj, toliko trpljenja in novih borb. In vendar se smemo z zadovoljstvom in s ponosom ozreti nazaj na dobo majske deklaracije. Noben drug narod na našem jugu v svoji celoti ni tako živo doumel in doživel ideje in smisla majske deklaracije kakor slovenski narod, ki je bil nositelj osvo-bouune ideje avstro-ogrskih Jugoslovanov. Naš narod je stal na čelu gibanja za to veliko idejo, ves narod, brez razlike stanov in starosti in je s tem dokazal, da je eminentno državotvoren narod. Rešil je svojo zgodovinsko nalogo in podal dokaz, da je kot narod življenja zmožen; doba majske deklaracije je bila zanj preizkušnja za njegovo bodočnost in obstoj. Kot narod nebotičnih gora je izgledal včasi počasen, neokreten, zato pa je narod, ki je v svojih ukrepih premišljen in vztrajen v svojih sklepih, nepremakljiv kot skala! Ali se je takemu narodu treba tresti pred bodočnostjo? Če se mu ne godi v novi in pravi domovini, kakor bi to zaslužil, ali naj radi tega jadikuje?
Borba je za vsak narod življenjska potreba, sicer zaspi. Ali se naj bojimo borbe za svojo bodočnost? Kdor se ne upa boriti in misli, da mu bodo pečeni piščanci sami leteli v usta, je že vnaprej podlegel. Fant, ki ni imel v svojem življenju krivca za klobukom in ni zavriskal, da se je slišalo v drugo faro, je jetičen, zapisan smrti!
Borba za pravice in popolno ravnoprav-nost v vsakem oziru je znak zdravega naroda Slovenski narod sme mirno zreti v svojo bodočnost, če bo ostal zdrav na duhu in telesu in moralen. Tujec ga je zastrupljal, pa njegovega zdravega organizma ni mogel zastrupiti. Naj sc pa morda damo sedaj zastrupljati od peščice ljudi iz vrst lastnega naroda, ki so se naužili strupa nemškega židovstva in ga ponujajo sedaj svojemu naiodu kot pristen slovenski izdelek? ki pridigujejo, da je vse to, kar je bilo našemu narodu od pamtiveka svetinja, kar mu je bilo v več kot tisoč Lotih
Sveti Oče obhaja danes 31. t. m. sedemdesetletnico svojega rojstva. Papež Pij XI, se je rodil 31. maja 1857. leta v Desio v milanski nadškofiji. Najvišji pastir katoliške Cerkve, Kristusov namestnik na zemlji in naslednik apostola sv. Petra slavi svojo sedemdesetletnico izredno čil in krepak. Po vsem svetu se bodo spominjali visokega jubilarja, ki s toliko modrostjo in odločnostjo varno vodi sveto rimsko katoliško Cerkev v eni najbolj raz-biirkanih dob človeške zgodovine, kažoč svetu pravo smer, obsojajoč zmote in braneč katoliško občestvo pred napadi brezboštva. Obenem pa vidi sveti Oče renesanso krščanskega svetovnega nazora na vseh poljih. Slovenski katoliški narod se mu klanja s še prav posebao globoko ljubeznijo in goreče želi, da bi Pij XI. še dolgo vodil Cerkev v blagor vsega človeštval
Slovenska Straža v spomin desetletnice
majske deklaracije.
V	teh svečanih dneh, ko proslavljamo lesetletnico majniške deklaracije, našega naj-'ažnejšega dokumenta iz borbe za narodno osvoboditev, v teh dneh ni smela zaostati Slovenska Straža«, ena prvih in najstarejših larodnoobrambnih organizacij, ki si je stekla anogo zaslug v obrambi naše severno-vzhod-le narodne meje.
V	nedeljo ob 10 dopoldne se je v veliki inionski dvorani zbrala številna množica, da jrisostvuje proslavi, ki jo je priredila »Slovenska Straža«.
Zborovanje je otvoril v imenu »Slovenke Straže« predsednik prof. dr. Valentin Rožič z jedrnato označbo zgodovinskega >omena majske deklaracije. Akademski orke-iter je zaigral koračnico, nakar je povzel be->edo oblastni poslanec
PROF. JARC,
ti je v temeljitem govoru podal zgodovinski razvoj, ki je privedel do majske deklaracije. V Avstriji je vladal v prvih letih vojne absolutizem in oktroa. Nosilec tega režima je bil ibsolutist grof Stiirgkh, ki je padel 21. oktobra pod kroglo dr. Adlerja, mesec dni kas-aeje je umrl v 86. letu starosti Franc Jožef. Tedaj so padle besede: »Wenn die Monarchie su Grunde gehen soli, so soli wenigstens an-standig gehen.« Clam-Martinic se je čutil prisiljenega, da nbnovi ustavnost. Po dnlgem oklevanju se je sestal koncem meseca maja 1917 avstrijski parlament na Dunaju. Tedaj so se oglasili zastopniki slovanskih narodov,
in zahtevali vsak zase svoje lastno državno življenje. Tedaj je dne 30. maja 1. 1917. pre-čital dr. Korošec znamenito deklaracijo, v kateri zahteva Jugoslovnaski klub združitev v kateri zahteva Jugoslovanski klub združitev
Odkod uspeh, ki ga je majska deklaracija dosegla? Zgradba Avstrije je bila že sama po sebi trhla. Stara avstrijska monarhija je že davno zgubila svoj raison d'être, saj je celo nemški pesnik F. J. Grillparzer zaklical že 1. 1848. o geslu »Viribus unitis!«:
»Das Viribus war lângst schon im Zweifel, Nun geht auch das Unitis zum Teufel!«
Avstrija je imela v svetovni vojni na zunaj trdno fronto, pač pa se je pričela kršiti notranja fronta. Odločujoči krogi v Avstriji so zapadli desorientiranosti. V mišljenju nenem-ških narodov se je izvršil globok miselni preobrat. Pred vojno se je zdela izvedba trializ-ma kot neizvedljiva utopijal Toda zmage balkanske vojne so odločilno vplivale na ta preobrat.
Prišla je svetovna vojna in v prvih trenutkih se je zdelo, da so vse nade na našo osvoboditev pokopane, obenem pa je zažarcl v nas žarek upanja, da padejo z vojno tudi vsi velenemški načrti.
Nemci so imeli v svetovni vojni tudi svoj načrt. Nameravali so ustvariti kakor 1. 1870. gospodarsko in pol	ipnost Avstrije in
Nemčije. Smatrali	trijo za nemško
vzhodno predstra^c	so bili prepričani
opora za obstanek, kar je bitno zvezano z vsem njegovim čuvstvovanjem, mišljenjem in značajem, da je vse to treba zavreči kot staro obnošeno obleko? To bi se reklo, da slovenski narod naj zataji samega sebe! Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti! Tako smo učili nekdaj narodne odpadnike, pa ta izrek tudi danes ni izgubil prav nič na svoji resničnosti.
Nasprotniki smo vsakega puhlega baha-štva in nacionalne ošabnosti. Narodi, ki so na to pozabili, so bili še zmirom tepeni. Toda narodna samozavest, naroden ponos je za vsak narod življenjska potreba, je zdrav vir, ki ohranja in krepi narodov organizem. Ljubiti* svoje brate, ki živimo z njimi v državni za-jednici, je čednost, biti jim v svoji sodbi pravičen, je naša dolžnost, rovariti pa proti svojemu narodu, denuncirati ga in ga potiskati x višine enakovrednega, nacionalno čutečega in dobrega državljana na stališče manjvrednega podložnika, sužnja, to je narodno izdajstvo! Ob desetletnem jubileju majske deklaracije vidimo, da nekateri, ki so vzeli jugo-slovanstvo v zakup, danes nekako prezirljivo in z viška gledajo na majsko deklaracijo, kakor da bi bili ta zdravi pojav naše narodne samozavesti in odločne volje po lastni državnosti v zvezi z našimi jugoslovenskimi brati te davno prej prehiteli, kakor da bi bila ta elementarna sila slovenskega naroda v času majske deklaracije kakšna nacionalna slabost, zaostali ptič, ki ni dohitel svoje jate! Meni se zdi, da so to — hvala Bogu maloštevilni — ljudje, ki tedaj niso imeli poguma stopiti v riskantno areno med prve vrste, kjer so stali dr. Krek, dr. Korošec, naš vladika dr. Jeglič m cela vrsta idealnih, neustrašenih mož iz vseh slojev in vseh strank slovenskega naroda! Danes se je lahko trkati na prsi in ni nobeno junaštvo, delati se junake s tem, da bi v javnosti in celo pred šolsko mladino radi utajili vse resnične jugoslovanske pokretaše in borce za narodno osvobojenje, voditelje tega gibanja. Ni morda samo slučaj, da je bil od vseh, ki so začeli akcijo za podpisovanje majske deklaracije med širokimi sloji slovenskega naroda, da bi ga navdušili za idejo osvobo-jenja, prvi, ki je brez poslanske imunitete podpisal deklaracijo, naš presvitli škof dr. A. B. Jeglič, da je bil prvi, ki mi je izrazil pismeno željo, da deklaracijo podpišem v imenu koroških Slovencev. Vseh teh mož in žena od dr. Kreka, dr. Korošca, dr. Jegliča, dr. Tavčarja, dr. Ravniharja in drugih, ki jih ne bom našteval, do slovenskega dekleta na najvišji gorski vasici, ki je z žarkim ognjem ljubezni do svojega naroda in idealno požrtvovalnostjo nabirala podpise za boljšo bodočnost svojega naroda, vseh teh se danes hvaležno spominjamo. Njihovo delo, njihove žrtve niso bile zaman. Od tedaj je slovenski narod vidno za ves svet stopil v krog drugih narodov, ki imajo svojo državnost, tedaj se je šele odkril svetu in postali smo pred njim narod z upoštevano kulturo, državen narod. Naš jezik je zavladal v vseh naših institucijah, znamenje in simbol svobodnega naroda, dobili smo svojo najvišjo kulturno institucijo, slovensko univerzo in možnost, da si vsled državne malomarnosti sami iz svojih siromašnih sredstev zgradimo akademijo znanosti in nmetnosti; od tedaj so naši politiki postali državniki in so dobili kot taki pristop v krog državnikov ostalega sveta. Naš jezik je državni jezik in narodi, ki nas prej niso niti poznali, stopajo z nami v ožje kulturne in državne stike kot z narodom, ki je bistven in polnovreden del države Srbov, Hrvatov in Slovencev. In ko bodo z nami zopet združeni, ki so živ ud našega narodnega telesa, pa od njega odtrgani, bomo postali tudi močnejši narod, ki bo v plemeniti in bratski tekmi z brati Hrvati in Srbi gradil boljšo in svetlejšo bodočnost sebi in skupni državi Srbov, Hrvatov in Slovencev!
Kakor govor posl. Jarca, tako so prekinjali poslušalci s ponovnim odobravanjem tndi izvajanja poslanca Smodeja.
Krasno uspelo zborovanje je zaključil dr. Rožič z zagotovilom, da ostanemo Slovenci zvesti onim velikim idejam, za katere smo se borili pred in med svetovno vojno, katere izraz vidimo v majski deklaraciji, uresničitev pa v naši novi državi.
Zborovanje se je zaključilo ob pol 12 dopoldne.
Mladina proslavlja desetletnico majske deklaracije.
Mogoče najlepša prireditev vse proslave majniške deklaracije je bila krasna manifestacija, ki jo je priredila v nedeljo mladina vseh ljubljanskih srednjih m osnovnih šol. Navdušenje, s katerim so se pred desetimi leti starejše generacije oklenile majniške deklaracije kot svojega simbola za narodno osvobojenje, to navdušenje je imela v nedeljo v isti meri naša sedanja šolska mladina. Neprestano vzklikanje narodu, neodrešenim bratom, državi in dinastiji je bilo tako pristno, je tako kipelo mladini iz prs, da nisi nikjer opazil niti sledu kake inicijsrtive s strani njenih učiteljev in aran-žerjev sprevoda. Mladine ni motil niti dež. ki je mestoma roeil na sprevod. Globoka narodna zavest, ki je vznikla v srcih mladine, je v nedeljo dobila pri sprevodn svoj izraz.
Že zgodaj dopoldne so se zbirali na kraju zbirališča okrog Obrtne šole in na Mirju dijaki m dijakinje vseh ljubljanskih gimnazij, realke, liceja, meščanskih ln osnovnih šol ter drugih šolskih zavodov. Z Mirja je nato krenila mladina v veličastni, več tisoč glav številčni povorki po Rleiweisovi, Oo-»posveteki, Dalmatinovi in Miklošičevi cesti, po Marijinem trgu skozi Wolfovo ulico na Kongresni trg. neprestano vzklikajoč in pojoč domoljubne pesmi.
Mladini je sledila dravska godba, za njo so nosili dijaki velik nap»; »Za Jugoslovansko Ma-
tico«, nato so sledile krepko skavtske in taborniške skupine, delegacija Narodne obrane in nato zopet cela vrsta osnovnih šol. Mladina je nosila v povorki velike napise z rodoljubnimi izreki.
Za temi je korakala godba iz Mladinskega doma na Kodeljevem, nato gojenke Lichtenturno-vega zavoda, vse v enakih krojih. Gotovo najlepši del vsega sprevoda pa jo tvorilo 18 velikih voz, na katerih so se peljale učenke ženske realne gimnazije. Vsak voz je tvoril svojo zaključeno alegorično sliko deklet v narodnih nošah. Tej skupini je sledila viška godba, nato pa zopet mladina, ves sprevod pa je prav krasno zaključila skupina srednje tehnične in obrtne šole. Dijaki teh dveh šol so nosili s seboj kot znamenje dela kladivo, naklo, razno orodje ter dele strojev.
Prav ginljivo je bilo videti, s kakim svetim ognjem manifestira mladina za naše neodrešene brate. Nekako ob 11 se je vsa mladina zgrnila na Kongresni trg ter zavzela ves široki prostor pred univerzo.
Z balkona Dereanijeve hiše je mladino, ki je tvorila prav pestro sliko, nagovoril predsednik »Jugoslovanske Matice« dr. Pretnar, poživljajoč jo, naj oetane zvesta onim idejam, ki eo jih vcepili narodu pred desetimi leti njegovi prvi možje. Toda še vedno niso osvobojeni vsi bratje, še vedno čakajo tam ob Soči in v Istri odrešitve naši bratje in sestre. Njim mora veljati predvsem ta manifestacija. Obenem pa se obračajo vee misli do onega, ki vodi sedaj naš narod, do kralja Aleksandra. Mladina prične vzklikati kralju Aleksandru in neodrešenim bratom ter se med petjem domoljubnih pesmi mirno razšla.
V nedeljo je bila vsa Ljubljana v zastavah. Po ulicah so gospe in dekleta prodajale lepe spominske znake ▼ spomin ob desetletnici majniške deklaracije. Na teh znakih je bil utisnjen simbol naše narodne borbe — bršljanov list. Ni ga bilo ekoro človeka, ki ne bi imel v nedeljo tega znaka in ki ne bi storil tako svoje narodne dolžnosti.
Maribor je včeraj slovesno proslavil desetletnico tistega zgodovinskega trenutka, ko je zasijala Slovencem zarja svobode in so pričeli pokati okovi, ki so stiskali naš narod tisoč let. V Mariboru je imela proslava svoj poseben značaj, lepši in prisrčnejši. Bil je to spomin na tiste boje na severni meji, ko so se Slovenci borili za vsako ped svoje zemlje proti neizprosnemu sovražniku. Maribor je bil središče teh bojev, ki so proti koncu postali naravnost obupni brez upa na zmago. Zato je Maribor ~s tem večjim veseljem pozdravil majniško deklaracijo, s katero mu je vznikla nova nada na osvobojenje, ki se je ob propadu Avstrije tudi uresničila.
Slavnost se je vršila pod okriljem Jugoslovanske matice. Slavnostnega tabora na Glavaem trgu se je udeležilo nad 10.000 ljudi. Otvoril ga je predsednik J. M. Stanko De-t e 1 a. Za svoja izvajanja je žel buren val navdušenja. Nato je dobil besedo profesor S u š n i k , po čigar govoru se je množice polastilo velikansko navdušenje. Neprestano so vzklikali Kreku, Korošcu. Ob njunih imenih je manifestacija dosegla vrhunec.
Dr. Korošec pri kralju v avdijenci.
g Vrnice, 30. maja. (Izv.) Danes je prispel semkaj načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Anton Korošec. Nastanil se je v zdravilišču Sv. Gjorgje. Ob 10. uri dopoldne je bil od kralja sprejet v avdijenci, ki je trajala
do 1. ure popoldne. Nato je kralj dr. Korošca pridržal pri sebi na kosilu. Tudi popoldne je bil dr. Korošec ponovno sprejet v avdijenci Avdijenci dr. Korošca pripisujejo politični krogi poseben značaj.
Pred vstopom Maksimoviča v vlado.
Belgrad, 30. maja. (Izv.) Predsednik vlade Velja Vukičevič in vojni minister geneïal Hadžić bosta jutri zvečer odpotovala v Niš in bosta tam zastopala vlado pri svečanostih, ki se bodo vršile ob priliki odkritja spomenika v vojni padlim niškim vojakom. Na slavnost bo prišel tudi kralj. Misli se, da bo pri tej priliki predsednik vlade predložil kralju v podpis večje število ukazov. Kakor se v vladnih krogih zatrjuje, bi predvsem predložil ukaze o upravnih uradnikih. Za velike župane ukaz še ni gotov.
Povodom tega potovanja predsedniika vlade se v delu tukajšnje politične javnosti postavlja vprašanje vstopa Bože Maksimoviča v vlado. Boža Maksimovič je včeraj obiskal
predsednika vlade in se z njim nad dve uri razgovarjaL Povodom tega sestanka se je zatrjevalo, da je prišlo med obema radikalnima prvakoma do sporazuma, da bo Maksimovič vstopil v vlado kot zastopnik radikalnega cen-truma in da bo dobil prosvetno ministrstvo.
Demokrati so odločno proti vsakemu vstopu Bože Maksimoviča v vlada Posebno energično nastopa Ljuba Davidović. Vendar je del demokratov pripravljen skleniti kompromis, da v slučaju vstopa Bože Maksimoviča v vlado dobe večje število velikih županov. Če vstopi Boža Maksimovič v vlado, zahtevajo demokrati spremembe pri velikih županih in drugih upravnih uradnikih, katere spremembe se dosedaj še niso izvršile.
Državni odbor imenovan.
Belgrad, 30. maja. (Izv.) Nocoj se je vršila seja vlade. Finančni minister je poročal o ukazu, ki je podpisan o imenovanju osmih članov državnega odbora, katere je imenoval kralj na predlog finančnega ministra glasom odredbe finančnega zakona. Člani so sledeči: Miloš Savčič, upravnik Narodne banke, dr.
exander, predsednik Zveze industrijcev v Zagrebu, Nikola Berkovič, predsednik sarajevske trgovske zbornice, dr. Ribar, bivši predsednik narodne skupščine, Mihajlo Pro-tič, član glavne kontrole, dr. Lazar Bugarčić,
Volitve na Bolgarskem.
g Sofija, 30. maja. (Izv.) Rezultati, ki so znani o včerajšnjih volitvah v narodno sobranje, še niso sicer končnoveljavni, ker mnogo rezultatov radi komunikacijskih težav še ni v Sofiji znanih. Dosedaj znani rezultati dajo sledečo sliko.
Vladni blok pod imenom Demokratičeski zgovor,k aterega vodje so predsednik vlade Ljapčev (demokrat), zunanji minister Burov (naprednjak), Najdenov (radikal), Cankov (Demokratičeski zgovor) je dobil 172 mandatov. Stambulovisti (Stambulov) in del nacionalne stranke so dobili 6 mandatov. Železni opozicionalni blok, v katerem so: glavni del zemljedelske zveze, Radulov in Mulavjev, socialni demokratje pod vodstvom Zakazova in Pastuhova ter nova stranka malih obrt-' nikov, ta blok je dobil 67 mandatov. Od teh je 56 zemljoradnikov, 8 socialdemokratov in 4 obrtniki. Pri zadnjih volitvah so dobili so-I cialdemokrati 29 mandatov, zemljoradniki 23. Drugi opoziciolnalni blok sestavljajo del de-mokratske stranke pod vodstvom Malinova, dc! radikalov pod vodstvom Stojanovn, c'el nacionalne liberalne stranke, tako zvam rn-doslavisti s KjorčevLm na čeliL Ta blok je
Proslava desetletnice majske deklaracije
v Mariboru.
Maribor, 30. maja.
Z Glavnega trga se je sprevod razvil proti parku. Na čelu sprevoda so korakali poslanci Jugoslovanskega kluba Vesenjak in 2 e b o t, oblastni odbornik Marko K r a n j c , odbor Jugoslovanske Matice, društva z zastavami in nepregledna množica naše mladine je tvorila veličasten sprevod.
V smrekovem gozdu v parku se je zbrala vsa ta nepregledna množica. Tu je Jugoslovanska Matica vzidala granitno spominsko ploščo. Pred zagrnjenim spomenikom so se zbrali zastopniki: veliki župan dr. S c h a u -b a c h, oblastni predsednik in mariborski župan dr. Leskovar, narodna poslanca Z e b o t in Vesenjak, oblastni odbornik Marko K r a n j c , ravnatelj P o v a 1 e j, predsednik J. M. Stanko D e t e 1 a in številni drugi. Detela je pozdravil množico in izročil spomenik mariborskemu mestu v varstvo. Dr. Leskovar je v imenu občine prevzel spomenik v varstvo. Učitelj Skala je orisal boje Slovencev v zadnjih 75 letih. Nato je godba zaigrala, nakar so se pričele množice razhajati
ravnatelj Klavniške družbe, Mihajlo Sonda, industrijalec, Osman Hadžić, načelnik notranjega ministrstva v pokoju. Poleg tega je vlada razpravljala o razdelitvi reparacij iz Nemčije. Dva milijona zlatih mark se je dobilo za dobo treh let. Od tega gre polovico za državne, polovico za zasebne potrebe. Za zasebne potrebe se je izdelal pravilnik, katerega je vlada sprejela. Razdelitev za državne potrebe bo izvedel gospodarskofinančni odbor ministrov.
dobil 11 mandatov. Koalicija dragijevistov, v kateri je del zemljoradnikov, ni dobila nobenega mandata. Komunisti 11 mandatov, Makedonci LI, liberalci in del Smilovcev
1	mandat.
Po teh rezultatih se vidi, da sè je levica precej okrepila. V glavnem se sobranje ni spremenilo. Sedanja vlada ima večino in možnost obstanka pred bodočo skupščino.
g Sofija, 30. maja. (Izv.) Volitve v sobranje, ki so se včeraj vršile, so v celi Bolgariji potekle v polnem miru. Pripetil se ni noben incident. V Sofiji je glasovalo skupno 34.899 oseb. > Demokrati češki zgovor« je dobil 4 mandate, koalicija Malino v-K jorče v-Ton-čev 3 mandate, koalicija zamljoradnikov, socialistov in obrtnikov 1 mandat, komunisti
2	mandata, nacionalni liberalci 2 mandata. Ostale stranke niso dobile nobenega mandata. Poročila iz notranjosti, ki so še nepopolna, kažejo, da je vlada na prvem mestu, potem pridejo zemljoradniki in socialisti. Končni rezultat volitev še ni znan. Poročilo ugotavlja precejšnjo okrepitev zemljoradnikov. Komunisti so obdržali svoje pozicije.
Sovjetska kriza?
Po angleško-ruskem prelomu se najbolj vsiljuje vprašanje: Kakšno reakcijo je povzročil v Rusiji korak angleške vlade? Časopisi poročajo, da rdeči generali govore o vojni, da sovjetski diplomati iščejo novih formul, da sovjetski nacionalni ekonomi in trgovinski strokovnjaki pripravljajo nova tržišča za rusko blago. Vendar javnost najbolj zanima odgovor: Kako pa je angleško-ruski prelom vpli-val notranjepolitično?
O tem razpravlja v »Kôlnische Volkszei-tung« dr. v. Renteln, ki priobfruje daljši zanimiv članek. Iz tega članka nekaj važnejših misli:
Polom zunanje politike sovjetske unije bo pospešil strankarsko borbo v komunistični Moskvi. Ta borba bo posledica zadnjih diplomatskih neuspehov. Doslej je vsak zunanji neuspeh imel obratni učinek: strankarska borba se je v vsakem težkem zunanjem položaju pomirila. Danes pa ta borba postaja srdi-tejša. Čisto očividno je, da je zadnji neuspeh bil nasprotnikom sedanje sovjetske vlade dobrodošel povod, da gredo zoper njo.
»Da spoznamo stališče strank in medsebojni boj, moramo poskusiti zadnjo formulo ruskega problema, formulo, ki ima svojo politično in gospodarsko stran. To je nasprotje med obstoječo strankarsko dogmo ter razmerjem sil v Rusiji in v ostalem svetu. Je nasprotje med prizadevanjem, ustvariti »socialistično gospodarstvo«, ter med svobodnimi gospodarskimi silami, med industrijo in kme. tijstvom, med mestom in deželo, med oficijel-no finančno politiko ter med svobodnim zbiranjem kapitala v deželi, med diktatorskim vodstvom in med stremljenjem za svobodo v najširših plasteh naroda.« V razmerju do teh vprašanj moremo v boljševiški stranki ločiti štiri glavne struje.
Skupina pod vodstvom Z i n o v j e v a hoče brezobzirno izvajati komunistična gospodarska načela v Rusiji tudi proti kmetom, hoče aktivno pripravljati svetovno revolucijo ter zametuje pogajanje s kapitalističnimi državami
T r o c k i j s svojimi somišljeniki se loči od Zinovjeva le v tem, da presoja drugače taktične možnosti, vsled česar je prisiljen do drugačnih posledic. Tudi za to skupino je svetovna revolucija zadnji cilj. Toda prevladuje mnenje, da se ta končni cilj v doglednem času ne bo dal izvestL Zato je treba vzdržati do nove revolucionarne situacije na svetu. Vsled tega so za sedaj pripravljeni na vsakojake koncesije, da le ostane na vladi boljševiška stranka, čeprav v spremenjeni obliki To je potrebno ohraniti, da bo v trenutku potrebe na mestu!
Na mnogo konstruktivnejši idejni podlagi pa sloni vladna skupina s Stalinom na čelu. Ta skupina je mnenja, da je obnova Rusije po načelih boljševizma — najvažnejša naloga, a ne končni cilj! Ker se je boljševizem v Rusiji povzpel do neomejene moči, smatra Stalinova skupinâ za svojo glavno dolžnost v dejanju dokazati, da se država po teh načelih da boljše vladati ko po starih. Vsled tega je tej skupini največ do tega, da eovjetska unija pridobi čim več na politični in gospodarski sili. Svetovna revolucija je tudi Stalinu višek komunističnega prizadevanja, toda za njo se sme delati samo tako daleč, da se ne ogrožajo bližnji cilji, ki so uresničenje boljševiškega programa v Rusiji sami. Da pa bo mogoče Rusijo dvigniti, je potrebno pridobiti za sodelovanje tudi tiste sloje, ki siceT boljševizmu niso naklonjeni. Tudi z inozemstvom je treba sodelovati, da se dosežejo koristi v označeni namen. S tem programom je Stalin potisnil ob steno svoje nasprotnike. Za njim stoji armada in pa poklicno uradništvo, ki skupaj z gospodarskimi krogi tvori četrto skupino. Ta sikupina je zastopala svojetsko Rusijo na svetovni gospodarski konferenci. Tako se lahko reče, da je Stalinovo stališče izrazito realno politično. Ravno zato pa je prelom z Anglijo mogel to stališče najbolj ogroziti in s tem Stalina samega.
Poleg angleškega preloma in afera i družbo Arkos se pojavljajo stalni ruski neuspehi na Kitajskem Vsled tega pridobiva na moči četrta skupina kot najbolj radikalna ter izgublja Stalinova kot najbolj realna in opor-tunistična. Postopanje Anglije je boljševiško stranko radikaliziralo. Sovjetska vlada sicer ohranja mirno kri ter daje skrajno mirne izjave. Toda Anglija očividno pozna njeno domačo slabost. Zato piše »Times« 25. maja, da angleški korak ni naperjen proti Rusiji, ampak proti sedanji sovjetski vladi.
Ker pa Anglija tudi ve, da bi za to in tako sovjetsko vlado prišla druga in drugačna ter radikalnejša, zato je jasno, da Anglija s to politiko hoče vznemirjati nasprotnika doma ter ga rušiti v medsebojnih domačih bojih. S tega vidika je položaj sovjetske vlade tako resen, kakor že od 1. 1920. ni bil.
To so približno glavne misli omenjenega članka, ki imajo na sebi mnogo verjetnosji
RAZOROŽITVENA KONFERENCA TREH DRŽAV.
v Ženeva, 30. maja. (Izv.) Ameriško poslaništvo v Bernu je sporočilo tajništvu Društva narodov, da se bo vršila razorožitvena konferenca Združenih držav, Angiije in Japonske 20. junija v Ženevi. Na konferenco pri-' potuje nad 200 zastopnikov in izvedencev.
Moskva ne verjame na vojno.
Berlin, 28. maja. Zastopnik sovjetske diplomacije je časopisju podal izjavo, v kateri med drugim pravi: »V Moskvi presojajo položaj brez vsakega razburjenja, kar je tudi razvidno iz mirnega tona uradnih izjav in člankov moskovskega tiska. Najprvo ne verjamemo na vojno. Tudi Anglija sama najbrže ne Želi, da bi se spor poostril do vojne. Prav gotovo pa Dima nade, da bi dobila zaveznikov. Ni niti misliti, da bi se dobila kaka druga država, ki bi bila pripravljena udeležiti se pohoda Anglije proti Rusiji. Niti Francija niti Nemčija ne bi šli z Anglijo. Res se je govorilo o tem, da bi morda na Poljskem bilo dobiti ljudi, katerim bi se zdel trenutek ugoden, da bi udarili proti Rusiji. Gotovo bo na Poljskem kaj ljudi, željnih avantur, toda so tam tudi ге1о mirni in razumni politiki. Velika večina poljskega naroda noče nikake vojne. Tudi na Poljskem vedo čisto dobro, da si ne morejo želeti boljše ruske vlade od sedanje. Kajti sovjetska vlada ne misli na zopetno ustanovitev velike Rusije. Meščanska ali še celo cari-stična vlada pa bi si brez dvoma prizadevala, zopet si pridobiti Poljsko.
Cičerinov uspeh v Parizu.
London, 28. maja. »Evening Standard« poroča iz Pariza na podlagi diplomatskih poročil, da je Čičerin zapustil Pariz, ko mu je Briand dal zagotovilo, da Francija ne namerava prekiniti diplomatske odnošaje z Rusijo. Pač pa je Briand poudaril, da Francija ne bo
Kruta obsodba.
FAŠISTOVSKA JUSTICA OBSODILA DE GASPERIJA NA 4 LETA JEČE.
Rim, 28. Danes je stal pred sodiščem prejšnji voditelj italijanske ljudske stranke, poslanec De Gasperi.. Obdolžen je bil, da je poskušal s starim in neveljavnim potnim listom iz političnih razlogov prekoračiti mejo. Obsojen je bil na 4 leta ječe.
Mednarodna konferenca dela.
ženeva, 27. Delo mednarodne konference dela se vrši v odsekih. V odsekih za bolniško zavarovanje in strokovno svobodo so rešena že važna načelna vprašanja. Vprašanje prisilnega tavarovanja v odseku za bolniško zavarovanje še ni rešeno, čeprav se večip govornikov izreka zarj. V odseku za strokovno svobodo je pa bilo soglasno sklenjeno, naj to vprašanje uredi mednarodna konvencija, ki naj se izdela. Ta nova konvencija naj zagotovi svobodo strokovnega organiziranja za posameznika ter svobodo delovanja za strokovna društva. — V odseku za minimalne plače se je zastopnik nemške vlade izrekel za sistem kolektivnih pogodb. Razprava o tem predmetu še ni končana.
Centralna komisija krščanskih strokovnih društev v Avstriji je poslala mednarodni konferenci dela odločen poziv, naj se mednarodna konferenca dela zavzame za svobodo strokovnega organiziranja. Socialistični voditelji v Avstriji jemljejo krščanskim delavcem s terorjem svobodo, organizirati se po svojem «vobodnem prepričanju.
Lindbes-gh v Londonu.
v London, 30. maja. (Izv.) Včeraj popoldne po 6. uri je prišel na aerodrom v Croydom letalec Lindbergh. Policija ni mogla prvi hip vzdržati reda, tako da je nastala tolika gneča, da pilot ni mogel pristati in je dolgo časa krožil nad letališčem, preden se je policiji posrečilo, da je izpraznila toliko prostora, kot ga je bilo potreba za pristajanje. Ko je iz-
trpela propagandističnega vmešavanja v notranjo francosko politiko.
Frankfurt n. M., 28. maja. Ruski ljudski komisar za zunanje zadeve je danes prispel sem. Nastanil se je na kliniki profesorja dr. Noordena, kjer bo ostal nekaj dni.
Rusijo bo v Angliji zastopala Norveška, v London, 29. maja. (Izv.) Anglija je poverila Norveško, da zastopa njene interese v Rusiji. V torek bo osebje ruskega poslaništva, trgovinskega zastopstva in družbe Arcos odpotovalo na ruski šolski ladji.
v London, 30. maja. (Izv.) Vesti, da je Anglija naprosila Norveško, naj bi ta zastopala Anglijo v Rusiji, označuje Reuterjev urad kot popolnoma resnične.
v Berlin, 29. maja. (Izv.) Kakor poroča fcBerliner Tageblatt«, je dobila nemška vlada vprašanje, če dovoli nekaterim nastavljencem ruskega trgovinskega zastopstva in »Arcosa« za štiri do šest tednov bivati v Nemčiji. V tem času bi Rusi zaključili svoje trgovinske posle z Anglijo. Nemška vlada je na to prošnjo pristala.
Odmevi londonskih preiskav v Chilc.
v Santiago de Chile, 30. maja. (Izv.) V zvezi z dokumenti, ki so jih našli pri preiskavah v sovjetskem poslopju v Londonu, so se začela tudi tu preganjanja komunistov. Policija je dobila tudi spise, ki dokazujejo, da so komunisti v Chile dobivali navodila za svoje nastopanje od družbe »Arcos«.
stopil iz zrakoplova, so ga pozdravili najprej ameriški poslanik v Londonu, angleški zrako-plovni minister in cela vrsta oficielnih osebnosti. 2e dve uri pred Lindberghovim prihodom je bilo na letališču polno ljudi, ki so bili priča prizoru, ko je iz višine 50 čevljev padel na tla pasažirski aeroplan. K sreči pa ni bila nobena oseba poškodovana.
v Bruselj, 30. maja. (Izv.) Tudi Bruselj je pripravil Lindberghu navdušen sprejem. Lepo sobotno popoldne je zvabilo velike množice ljudstva k slovesnemu sprejemu. V soboto ob 3.15 je slavljeni letalec stopil na belgijska tla. Prve čestitke mu je izrekel ministrski predsednik Jaspar. Za vzdrževanje reda je bilo radi silnega navala navzočih 1200 vojakov letalskih čet.
Obsodba Sfj. Radiča in njegove politike.
V Šibeniku so se dne 22. t. m. sestali zastopniki tistih krajevnih odborov, ki so se odcepili od Radičeve stranke in doslej le posamič nastopali v svojih izjavah, da Radičevo politiko obsojajo, niso pa se še opredelili nikamor. Zbralo se je kakih 200 zaupnikov. Zborovanju, je predsedoval oblastni poslanec D r e z g a. Glavno poročilo je podal župan mesta Šibenika dr. Marko Kožulj. Ostro je bičal Radičevo brezglavost. Vodje HSS je imenoval ljudi, ki se bore samo za ministrske stolčke. Kdor ne poljublja palice in kloni pred Radičem, je proklet. Radič je s svojo demagogijo že veliko upropastil, vede v propast ves hrvatski narod in to se mora preprečiti. Dr. Kožulj je ugotovil, da v Narodni skupščini radi Radičevega tiranstva Dalmacije niso zastopali njeni rojaki, ampak Banovinci, ki Dalmacije ne poznajo in nimajo srca zanjo.
Ostro je bičal Radičevo demagogijo, ki deli narod v kmete in gospodo in ugotovil, da samo gospoda odločuje v vodstvu HSS.
Dr. Kožulj je proglasil revizijo ustave za politični cilj disidentov. Zahteval je avtonomijo neđeljene Hrvatske. Politično se bodo (lisi-denti priključili hrvatskemu bloku, to je volili bodo dr. Trumbiča, ki je na koncu zborovanja tudi nastopil.
Resolucija, ki so jo zborovalci soglasno sprejeli, se glasi:
1.	Prisotni delegati obsojajo nerealno, neresno, vratolomno in protihrvatsko politiko Stjepana Radiča in njegovega vodstva, ki je proračunano in iz egoističnih namenov vrglo vse uglednejše, kulturnejše in častitljivejše kakor tudi starejše borce iz HSS.
2.	Ta neresna in protihrvatska politika je našla najboljšo oporo v Vidovdanski ustavi, ki je Srbom omogočila hegemonijo nad Hrvati in Slovenci in to politiko izvaja z vsemi silami in jo podpira g. Stjepan Radič.
3.	Radi tega smatrajo zborovalci, da se mora država preurediti z revizijo ustave na

t Župnik L. Turšič
Včeraj, 30. majnika 1927, je umrl v Krškem ondotni mestni župnik Leopold Turšič, po težki in mučni bolezni, -tar 43 let. Pokojni je bil rojen v Ložu dne 13. novembra 1883. V našnika je bil posvečen dne 15. julija 1907. Služboval je kot kaplan v Gor. Logatcu, na Vrhniki in v Št. Vidu nad Ljubljano. Med svetovno vojno je bO ves čas vojni kurat na raznih frontah, kjer ei je tudi nakopal kal bolezni. Po vojni je bil najproje nekaj časa kaplan v Šmihehi pri Novem mestu, na kar je bil leta 1920. imenovan za mestnega župnika v Krškem Pokojni je bil vsestransko delaven mož, splošno znan in povsod priljubljen. Zlasti se je svojčae udejstvoval na prosvetnem polju in posebej na leposlovnem kot pesnik in pisatelj. Bil je tudi npkaj časa urednik orlovskega lista »Mladost«. Zadnja štiri leta ga je močno trla bolezen — jetika. Dalj časa je prebil vsled zdravljenja na Golniku, kjer je tudi sestavil svojo pesniško zbirko, ki jo menda izda Družba sv. Mohorja.
Bog daj večni pokoj blagi duši!
Ljubljana, dne 30. maja.
Z Vestfalskega smo prejeli žalostno vest, da je v Walsumu, blizu Hamborna, umrl ondotni župnik in novoimenovani prošt, znani iskreni prijatelj Slovencev g. Viljem K o s t e r. Dosegel je 58. leto starosti.
Pokojnik je iz samega pravilno razumeva-nega apostolskega navdušenja postal pravi Slovenec, da je mogel širiti besedo božjo med zapuščenimi slovenskimi rudarji na Vestfalskem. Trikrat je pred vojno prišel na Slovensko, da se dodobra nauči slovenskega jezika. Naučil se ga je gladko in popolnoma; zraven pa je spoznal in vzljubil slovensko zemljo in njen narod. Na svojih obiskih je mnogo potoval, kar peš je hodil od vasi do vasi in obiskoval domače ljudi in rojstne hiše in vasi svojih vestfalskih Slovencev. Na njegovo pobudo in po njegovem vzgledu je potem še več teh idealnih nemških gospodov prišlo na Slovensko, učit se slovenščine, da so mogli lažje delovati za naše vestfalske rojake. Pokojni g. Koster je ustanovil prvo slovensko društvo na Nemškem, ki bo letos praznovalo 25 letnico svojega obstoja. Temu društvu so sledila druga, tako da imajo vest-falski Slovenci danes že 25 takih društev, ln vse to eo storili nemški duhovniki, na čelu jim pokojni Koster, za naše vestfalske rojake, v času, ko je nam to po večini bilo nemogoče kaj izdatnega storiti za nje.
Plemeniti pokojnik je bil pravi oče slovenskih rudarjev na Vestfalskem, ki jim je pomagal z nasvetom, s tolažbo, molitvijo, z organizacijo in tudi z marsikakim telesnim dobrim delom.
principu avtonomije ali federacije ali da da
svoji narodni eksistenci kako drugo obliko, ki bi v sedanji državni zajednici omogočil popolno ravnopravnost v vseh smereh politič-nega, verskega, kulturnega in gospodarskega življenja.
Resolucija konča s pozivom na vse hr-vatske stranke, naj se združijo v skupni revi-zionistični blok.
Ta zbor bo hud poper za Radiča. V Dalmaciji bo njegova stranka odločno nazadovala. Če bo pa ravno dr. Trumbič pobral dedščino HSS, je pa drugo vprašanje, kajti druga najmočnejša stranka v Dalmaciji je r.a radičevci krščanska hrvatska ljudska stranka.
Zato ni čudno, da Slovenci, ki so poznali njega in njegova dobra dela, žalujejo za njim.
Ave, anima pia! Tvoja dobra dela so šla s teboj I
Upnikom Slavenske banke.
Kakor znano, je bil nad :Slavensko banko d. d. Zagreb« 20. maja 1927 otvorjen konkurz.
Upnikom, ki so svoječasno prijavili svoje terjatve našemu Odboru upnikov Slavenske banke, smo že razposlali potrebna navodila in bomo prijavili njihove terjatve sodišču pravočasno, čim prejmemo njihove odgovore. Pravilno prijavo njihove terjatve in tudi sicer zastopanje taiste v kon-Icurzu Slavenske banke bo Odbor potom svojih predstavnikov obavil seveda brez honorarja.
Oni upniki Slavenske banke, ki nam svoj-čas niso prijavili svojih terjatev in ld žele, da prijavimo njihove terjatve konkurznemu sodišču in zastopamo njihove interese v konkurzu Slavenske banke — seveda isto tako brez honorarja — naj so nam takoj javijo, d, jim moremo poslati potrebna navodila. Naslov: Odbor upnikov Slavenske banko, Ljubljana, poštni predal št 80.
Neprijavljene ali nepravilno prijavljene terjatve se od konkuranega sodišča sjploh ne bodo vpoštevale!
Ljubljana, dne 30. maja 1927.
Za Odbor upnikov Slavenske banko: Dr. Drago Marušič, predsednik.
Dr. Roman Ravnihar, tajnik.
Komisija na Dravi.
Pretekli četrtek in petek se je vršil v ptujskem okraju komisionelni ogled krajev in objektov ob Dravi, kjer je delo najnujnejše. Iz Belgrada je prišla v sredo pod vodstvom gosp. inšpektorja inž. Fantiča komisija štirih članov, katerim so je pridružil voditelj hidrotelmičnega oblastnega oddelka g. inž. Juran in g. inž. Knez. Interesente je zastopal poslanec Ivan Vescnjak, okr. komisar Miha Brenčič in Ptuj posebej prvi dan g. podžupan Blažek, drugi dan g. župan Scaičur, politično oblast pa g. vladni svetnik Vončina, okrajni glavar ptujski.
Ze v sredo popoldne so bila v Mariboru posvetovanja in razprave o problemih pri regulaciji Drave, Mure in Savinje. Določil se je tudi razpored za komisionelni ogled in sicer četrtek in petek za Dravo, sobota in nedelja pa za Muro.
Komisija je v četrtek od 9. ure zjutraj pa do 8. ure zvečer z ladjo potovala od Loke pri Št. Janžu pa do Lovrenčan na Hrvatskem ter ugotovila vso točke, kjer obstoji nevarnost in je treba obrambna dela takoj začeti, odnosno započeta izpopolniti in nadaljevati. Povsod je komisija stopila tudi v stik z interesenti.
Podlago komisiji je tvoril obsežen elaborat g. inž. Kneza, ki je z izredno vnemo po navodilih svojih nadrejenih v kratki dobi izvršil načrt za uporabo 5 milijonskega kredita.
Komisija je označila kot brezpogojno potrebna dela v občinah Gajovci in Mala vas v zaščito
Ka/ se godi đomo
Spomenica Jugoslovanskega odbora v Londonu o pomena majniške deklaracije.
Odstavek majniške deklaracije, s katerim se je zahtevalo zedinjenje vseh zemelj avstrijske monarhije, v katerih bivajo Slovenci in Hrvati, v neodvisno državo pod že-zlom habsburške dinastije, je izkoriščala italijanska medvojna propaganda na Angleškem in v Franciji proti propagandi Jugoslovanskega odbora, stremeči po zedinjenju Slovencev in Hrvatov s Srbi v eno neodvisno državo, v smislu, češ da se težnje Jugoslovanskega odbora ne krijejo s težnjami Slovencev in Hrvatov, ki da bi se zadovoljili z neko širšo avtonomijo v okviru avstro-ogrske monarhije.
Z ozirom na to italijansko protipropa-gando, kateri je bil očividen cilj, da prepreči ustanovitev močne jugoslovanske države, je Jugoslovanski odbor v Londonu poveril svojemu članu dr. Gustavu Gregorinu nalogo, da izdela spomenico, v kateri naj se pobijejo trditve italijanske protipropagande ter pojasni globlji iu pravi pomen majniške deklaracije, katera spomenica naj bi se predložila angleškemu Fotreign-Officeu (ministrstvu za zunanje stvari). Ta spomcnica, ki jo imamo v rokah že od prevrata sem in ki je bila napisana meseca junija 1918 najprej v angleškem Jeziku, pozneje pa prevedena tudi
v francoski jezili, ter jo priobčujemo z dovoljenjem omenjenega dr. Gregorina radi njene današnje aktualnosti, se glasi v slovenskem prevodu:
SPOMENICA, s katero se izpodbija trditev, češ da bi se Slovenci zadovoljevali samo z avtonomijo pod vladarstvom Habsburžanov, napisana po Slovencu dr. Gustavu Gregorinu, bivšem državnem poslancu v Avstriji, sedaj članu Jugoslovanskega odbora v Londonu.
Pogostoma se čuje iz ust javnih oseb ter se Čita v časnikih (ni dolgo temu v >Giornale d' Italia) trditev, da slovenska agitacija v Avstriji pod vodstvom duhovna dr. Korošca, predsednika Jugoslovanskega kluba v avstrijskem parlamentu, ne gre za tem, da bi se doseglo osvobojenje Slovencev izpod avstrijskega jarma in njihovo zedinjenje s Srbi in Hrvati v eno neodvisno državo, marveč le za tem, da bi dosegli široko avtonomijo v mejah avstrowogrske monarhije. To» trditev se splošno podpira s tem, da se navaja deklaracija navedenega Jugoslovanskega kluba, predložena v seji avstrijskega parlamenta z dne 30. maja 1917, ki je zahtevala zedinjenje vseh zemelj avstro-ogrske monarhije, v kateri bivajo Slovenci, Hrvatje in Srbi, v eno neodvisno in demokratično državo, svobodno od kateregasibodi tujega nn->da, pod žezlom habsburške dinastij
V izpodbijanje	ve, v kolikor so
tiče Slovencev» opii	na gonijo dekla-
racijo, bodiisi da sloni na zmoti ali pa da je namenoma kriva, naj mi bo dovoljeno, da navedem nekatera konkludentna dejstva, da citiram nekatere glavne izjave slovenskih voditeljev, javnih shodov in časniških člankov ter da odkrito in objektivno izvajam nekoliko dokazov.
Predvsem naj mi bo dovoljeno, da na-glašam, da sem bil državni poslanec v avstrijskem parlamentu in poslanec v goriškem deželnem zboru, v katerih korporaeijah sem zastopal kraški okraj in en del goriškega okraja ter da sem pred tem bil tudi poslanec v deželnem zboru in občinski svetnik v Trstu, radi česar sem v položaju, da tolmačim voljo in politične težnje slovenskega naroda tako rekoč iz lastne vednosti — naj se mi oprosti to neskromnost — avtentično.
To sem v stanu storiti temveč, ker sem postal član Jugoslovanskega odbora ne na svojo enostransko željo, ampak naprošen in delegiran po zboru odličnih slovenskih in hrvatskih politikov, ki se je vršil koncem aprila 1915 v Trstu. Ta zbor ml je podelil formalen mandat, da nastopam kakor član omenjenega odbora pri zaveznikih v prid osvoboditve Slovencev izpod avstrijskega jarma in njihovega zedinjenja s Srbijo. Ravno tak mandat je prejel od istega zbora glede Hrvatov dr. Trinnjstič, istrski deželni poslanec in sedaj član Jugoslovanskega odbora v Rimu.
Tedanji duševni voditelj Slovenccv v parlamentu, duhoven dr, Krek, visoko uai-
darjen politik, prvovrsten organizator, goreč prisjaš in zgovoren propagator jugoslovanske ideje, je bil zadržan, da bi se bil udeleževal gori omenjenega zborovanja; poslal je pa na isto potom kolege-poslanca sporočilo, da popolnoma odobruje namene istega ter da bo skušal o istem ustmeno razgovarjati se s predsednikom Jugoslovanskega odbora dr. Trumbičem, ki se je nahajal takrat s prvimi člani, tega odbora v Italiji. Med tem je izbruhnila vojna med Italijo in Avstrijo in tako ni dr. Krek mogel izvršiti svojega namena. Jaz in moj kolega dr. Trinajstič, ki sva sprejela nama poverjen mandat, sva uspela, da sva pravočasno prešla švicarsko mejo ter da sva dospela v Ixmdon nekoliko dni po konstituiranju tukajšnjega Jugoslovanskega odbora, katerega člana sva postala ter sva Tukaj vmes, akoravno ni to v nobeni »vozi z mojim predmetom, naj mi bo dovoljeno omeniti, da sem v začetku vojne v ra?£ovoru z visokim državnim avstrijskim dostojanstvenikom naglašal, da bi se bili lahko irogni:; tej morilni vojni, na kar mi je le-ta na krst-ko bil odgovoril: >Jetzt oder nie k (Zdaj. ait pa nikoli!).
Ko se vračam k svojemu pročro'.-. ><» moram še baviti z oso Ki dr. Krekovo :w4o'. sem gori, da je bil dr. Krek,ki jo ?al •:..■•■.) v preteklem oktobru, bil dnevni w\; j Slovencev. Njihov formalen vovtitoi • N ' \ začetku vojne dr. Snstor5if\ propacato: vensko-hrvatske avtonomijo v okv.ru A\^!ri-јег katera idej,a jo bila tudi program umor-
ozemlja političnih občin Mala vas, Gajovd, For-min, Cveitkovci, Trgovlšče la Velika Nedelja. Dalje delo ob okrajnem mostu pri Borki za zaščito občin Muretinci in Stojnei. ltavno tako so se kot neodložljiva obrambna dela ugotovila v občinah Sv. Marko, Zabovci, Pondina, Bïreg pri Ptuja, Slovenja vas, Št. Janž, Starše, Zlatoličje, Loka, Vur-berk in Krčevina. O vsem tean se je napravil obširen zapisnik.
Z izvršitvijo dela in z naročili ogromnega materiala se prične tekoim enega meseca. Tako je zagotovil g. inšpektor Pantić.
Neumestni in neutemeljeni napadi, kakor jih je priobčil jutrov »Večerni!« v štev. 23 stvari samo škodujejo.	Iv. Vesenjok.
Občni zbor ,Jadranske Straže'.
Sinoči ob 8. uri zivočer se je vršil v restavraciji »Zvezda« četrti občni zbor »Jadranske Straže«, društva, ki si je stavilo za nalogo, da propagira med narodom smisel za morje, za mornarico ш za našo pomorsko obrambo.
Občni zbor »Jadranske Straže« je otvoril dr Rudolf M a r n, ki je opravičil odsotnost velikega župana in pozdravil vse navzoče. Izrazil je vtis, da je žela »Jadranska Straža« premalo zanimanja zase; vzroki so različni, eden najbolj tehtnih pa je, ker so vsi nacionalni delavci že preveč obremenjeni v raznih nacionalnih društvih, ki imajo narodno obrambno nalogo. »Jadranska Straža< pa ima gospodarsko in državno obrambno nalogo in bi zaslužila že radi tega več pozornosti lwt dosedaj. »Jadranska Straža« ima predvsem namen, da bi kupila eno podmornico, da bi tako podprla našo morsko obrambo. V ta namen je ljubljanski glavni odbor žrtvoval približno 80.000 dinarjev.
Tajniško poročilo je podal tajnik dr. F e t -tich. Društvo je imelo v preteklem letu 1500 članov v Sloveniji. Med poslovno dobo se je osnoval nov glavni odbor v Mariboru, ki je delo glavnega odbora v Ljubljani. Odbor je storil svojo dolžnost. Treba je predvsem omeniti delo agilne-ga ženskega mestnega odbora, ki je organiziral več prireditev v korist »Jadranske Straže« ter sodeloval pri več drugih dobrodelnih prireditvah, Itakor v korist poplavljencev, slepcev ter ob priliki »Materinskega dneva«.
Blagajniško poročilo je podal kapetan K a -sparovič, revizorsko poročilo pa g. Rus, na katerega priporočilo je bil soglasno sprejet abso-lutorij odboru. Pri volitvah je bil večinoma soglasno izvoljen stari odbor. Nato sta govorila še ravnatelj dr. Bohm in major Colarič o pomenu našega morja in morske obale, nakar se je občni zbor zaključil.
V nedeljo, dne 12. junija se vrši velik izlet »Jadranske Straže« v čolnih po Ljubljanici in Išči.
Za birmance.
Najbogatejša izbira vsakovrstnih oblek po globoko znižanih cenah edino pri tvrdki
Davorin Bizjak.Ljubljana Stari trg S
Tabor kmetskih mož in fantov bo dne 6. junija, to je na binkoštni ponedeljek v Črngrobu pri Škofji Loki. Priče-tek po sveti maši ob 9. uri na prostem. Govorita narodni poslanec B r o d a r in oblastni poslanec dr. M i 1 a v e c. Možje in fantje, udeležite se te manifestacije kmetske zavednosti v velikem številu.
Botrom in birmancem
priporočam obleke in oblekce domačega izdelka
Jernej Ložar, Sv. Petra c. 20
Dnevne novice
it Poslancem Jugoslovanskega kluba. Seja Jugoslovanskega kluba bo v četrtek 2. junija r Mariboru ob 10. uri dopoldne v upravništvu »Slovenca«, Koroška 1. Opozarjamo, da prido vlak, ki vozi iz Ljubljane ob 5. uri 25 minut, v Maribor ob 9. uri 37 minut, drugi, ki vozi iz Ljubljane ob 7. uri 48 minut ob 11. uri 52 minut
•k Volivni red za občino. Izšel je ponatisnjen na mnoge želje volivni red za >b V j-ska zastopstva v Sloveniji. Naroča se pri naslovu: Tajništvo Slovenske ljudske stranke, Ljubljana, -Jugoslovanska tiskarna II. Dobi se istotako tudi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Cen« 5 Din. Kdor naroČi posamezen izvod, naj priloži za poštnino 50 par.
•k Cecilijno društvo za ljubljansko škofijo obhaja dne 14. junija 50 letnico obstanka. Ker je pretekla triletna odborova doba, se skliče v smislu društvenih pravil tudi občni zbor za 14. junija ob 10 dopoldne v škofijski dvorani, II. nadstropje v Ljubljani, h kateremu se tem potom	člani društva in prijatelji cer-
kvene glasbe. Prejšnji večer bo v frančiškanski cerkvi ob 8 cerkven koncert, na da jubileja pa ob 9 v stolnici pontifikalna sv, maša. Natančnejši spored sledi. P. Hugolin Sattner, t. č. predsednik. — Anton Anžič, t. č. tajnik.
•k Mariborski okrajni zastop za viniëarje, posle in cestarje. Okrajni zastop v Mariboru obhaja te dni svojo 60 letnico. Ob tej priliki je okrajni odbor, v katerem imajo večino pri staši SLS, sklenil, da razdeli med viničar kmetske hlapce in dekle mariborskega sobnega okraja jubilejne nagrade v skupnem znesku 25.000 Din. Nagrad bodo deležni le tisti viničarji in posli, ki služijo pri eni hiši ozir. enem gospodarju najmanj 25 let. Prošnje, ki morajo biti potrjene od občinskega in župnijskega urada, se naj naslovijo na mariborski okrajni zastop. Nadalje se je spomnil zastop ob tej priliki pridnih cestarjev. Cestarji, ki so nastavljeni že nad 20 let pri okrajnem za-stopu, so dobili posebno nagrado. Vsem cestarjem se je zvišala plača za 70% pod pogojem, da bodo vršili svojo službo marljivo. Za poučni izlet živinorejcev v Avstrijo •«* je določila vsota 20.000 Din. Novi okrajni zastop pod vodstvom g. dr. Vebleta deluje zelo dobro.
it Za popravo cest mariborskega okrajnega zastopa. Mariborski okrajni zastop je prejel od oblastnega odbora Rdečega križa v Splitu zadnjo soboto tri vagone cementa za popravo cest. S tem cementnim materijalom se bodo lahko temeljito popravile vse razklopo-tane cestne škarpe ter mostovi, ki so veliko trpeli pri lanski povodnji in jih je bilo mogoče popraviti le tako bolj za silo.
•k Poštnemu ravnateljstvu. Prejeli smo sledeči dopis iz Krušč, pošta Begunje pri Cerknici: Naš kraj je pri dostavljanju pošte čudno zapostavljen. Mimo naših hiš hodi poštni sel, ki nori pošto še istega dne za občino Sv. Vid; naš poštni sel (ki prihaja k nam po trikrat na teden) pa prinaša zapoznelo pošto, ker odhaja iz Begunj samo pol ure prezgodaj (preden pride še nova pošta iz Cerknice)! En primer: Ob sobotah dostavlja tudi naš poštni sel. Toda list, ki izide v Ljubljani v soboto in ga pri Sv. Vidu že v soboto dobe, dobimo mi v torek! Ali naj odhaja naš sel iz Begunj šele po prihoda pošte iz Cerknice, ali pa naj nam dostavlja pošto sel, ki jo nosi v Sv. Vidi (To zahtevo tudi mi podpiramo, kajti ne gre, da bi radi neprimerne ureditve list prihajal naročnikom tri dni pozneje. — Opomba uredništva.)
it Na Žalostno goro (Preserje), na to goro, kjer spodaj teče naša žila dovodnica v Primorje in kmalu za Rakekom močno žalostna krvavi, kliče Zveza bivših vojnih trpinov, vse tovariše z Ižanskega Barja vse do Rakeka in Vrhnike, in sicer na binkoštni pondeljek. Bo tam prav prijeten bratski pokrajinski se-
stanek. Za službo božjo preskrbljeno. Pod mogočnimi košatimi lipami na gori se snidemo vsi okoli pol 10 dopoldne. Tovariši, na svi-denjel Podružnice pošljite zastopnike! Tudi Ljubljančani dobrodošli. Glavni odbor Z. S. V. v Ljubljani.
it Kongres bančnih uradnikov. V nedeljo 5 junija ob 9 dop. se bo vršil v veliki dvorani Delavske zbornice v Zagrebu (Ilica 55., II.) kongres Zveze bančnih uradnikov in nameščencev, na katerem se bodo obravnavala zelo važna vprašanja. Z odlokom glavnega ravnateljstva drž. železnic št. 29.562 z dne 7. maja 1927 je dovoljena udeležencem kongresa polovična vožnja po železnicah.
it Generalni konzulat republike Poljske v Zagrebu naznanja, da je finančno ministrstvo v Varšavi podaljšalo rok sprejema prijav za izmeno obligacij posojil poljske republike od 1918.—1920. 1. do 1. julija 1927.
it Ameriški konzulat v Zagrebu objavlja, da je prejel dovoljenje za povratek v Ameriko z veljavnostjo do 11. avgusta t. 1. na ime Ni-kole Šoštariča brez natančnejšega naslova. Imenovani naj se takoj javi Ameriškemu konzulatu v Zagrebu, Zrinjevac 19.
it Državna mornarska akademija v Bakru. Akademija je bila osnovana pod banom Jela-čičem 1849 in spada med najstarejše zavode te vrste. Šolsko leto traja od 1. okt. do 20. julija. Akademija ima štiri razrede in sprejema kandidate, ki so uspešno dovršili štiri /rede gimnazije, meščanske ali slične šole. aki pa morajo napraviti sprejemni izpit za I. razred in to v času od 2. do 5. jul. Prijaviti se je treba do 1. jul. in predložiti krstni list, domovnico, letno izpričevalo o dovršenem četrtem razredu ter zdravniško potrdilo, da je zdrave telesne konstitucije in da ima normalen vid. Sprejemni izpit se polaga iz srbsko-hrvatskega jezika, aritmetike, geometrije in fizike. Izprašuje se iz snovi, kolikor se je predava iz gornjih predmetov v prvih štirih razredih gimnazije. Vpis za šol. leto 1927-28 se vrši od 24. sept t. I. Prošnjo z gornjimi dokumenti ter s kolkom 5 Din je vložiti na ravnateljstvo. Zavod nima internata. Gojenci, ki polože končni izpit IV. razreda te akademije in ki so še nadaljnjih polnih 18 mesecev prebili na morju, imajo pravico polagati izpit za poročnike na trgovskih ladjah. Ko so kot poročniki prebili nadaljnjih 16 mesecev na morju, smejo polagati izpit za kapitane.
it Stekel pes. Širijo sc radi stekline v Šmartnem y Tuh. dolini razne razburljive in pretirane novice. Zadeva je ta. Malo ugriz-njen je bil res g. župnik I. Opeka in pa služkinja Marija Zorman, ter neka 5 letna deklica. Vsi trije so se kmalu odpeljali v Pasteurjev zavod v Celje. G. župnika je po prvi injekciji g primarij zavoda poslal domov. Ket sedaj zdravijo večinoma ambulatorično. Nadaljnje injekcije dobiva po g. dr. I. Polcu v ^Kamniku. V zavodu sta ostali za 14 dni omenjena služkinja in pa 5 letna deklica. Vsi trije so po izjavi g. primarija izven nevarnosti, ker je bil psiček mlad in šele v prvem Stadiju stekline. G. župnik Opeka se dobro počuti in opravlja svojo in še Zg. Tuhinjsko faro.
•k Smrtna nesreča na progL Na železniški progi blizu glavnega kolodvora v Zagrebu je vlak povozil zidarja Rudolfa Rizzi, očeta 3 nedorastlih otrok. Mož je šel v Zagreb na delo in da se izogne ovinku, je šel po progi. Ravno ko je hotel prekoračiti tračnice, ga je zgrabil
Radi pozne sezije
znatno znižane cene!
Oglejte si naše izložbe!
Gričar & Mejač
jenega avstrijskega prestolonaslednika nadvojvode Frana Ferdinanda. Dr. Krek je uvi-del, da tak mož s tako ozko orientacijo in vrhu tega vladan ,	/6enj, ni bil
pravi mož na pravem mestu ter da bi se moralo vodstvo slovenske delegacije v parku-mentu poveriti drugim rokam. Podal se je na delo ter uspelo mu je, da je vrgel dr. Su-stersiča ter posadil na njegovo mesto dr. Korošca, energičnega in razmeroma mladega duhovna. Dr. Krek, ki bi bil zaslužil to mesto, nd nikdar imel osebne častiželjno-sti ter je rajàe delal za narodno stvar kot prost vojak.
Ko je odpadla ovira v osebi dr. Suster-šiča, kateremu je sledil izmed 24 slovenskih poslancev samo eden, je uspelo dr. Kreku in dr. Korošcu, da sta zedinila slovenske, hrvatske in srbske poslance v en edinstven klub pod imenom »Jugoslovanski klub«.
Prva manifastacija tega novega parlamentarnega kluba je bila deklaracija v seji avstrijskega parlamenta z dne 30. maja 1917, omenjena v začetku te spomenice. Njen duševni oče je bil umrli dr. Krek, ki je bil, kakor gori omenjeno, podelil svoj blagoslov delu Jugoslovanskega odbora, kri je vrgel nosilca slovensko-avstrijske ideje dr. Šuster-šiča, sedaj zapuščenega od vsega slovenskega naroda, in ki je pritiskal na to ter to tudii doeegfll, da eo vstopili ne Ift Slovenci irn Hrvatje, ampak tudi Srbi, akoravno drugo-verci, v kolo »Jugoslovanskega kluba«.
Ako se upošteva to, se mora priti do ne-
izogibnega zaključka, da je bilo naglašanje »habsburSkega žezla« le hipen pridržek oportunosti, da se je izibegnilo obtožbi vele-izdaje. Istočasno je to bilo umno in dobro premišljeno postopanje, preračunano, da se stori prvi predor, ki naj bi se potem razširil in ki se je pozneje postopno razširil do zahteve po neodvisni državi na temelju pravice do samoodločbe, kakor bo ta spomenica pokazala pozneje. In zares Nemci so dobro razumeli dalekosežnost te deklaracije kot šele prve stopnje k zahtevi popolne in neomejene svobode.
V teku omenjene seje je namreč voditelj »Nemške narodne zveze« podal sledečo izjavo: »Državnopravna deklaracija izrečena brez ovinkov v manifestu jugoslovanskih poslancev, bo naletela na najodločnejšd odpor od strani vseh avstrijskih Nemcev. Obsojamo z vso ostrostjo dejstvo, da so bila ta vprašanja predložena ravno v trenutku, ko nam je svetovna vojna narekovala potrebo močno in edinstvene skupne države.«
Avstrijski nemški časniki so eden za drugim udarili na to struno, avstrijska vlada je v seji od 1L junija 1917 odgovorila na zahtevo jugoslovanskih poslancev z odločnim »ne« in v istem smislu je cesar Karel zadnjega 25. maja dal zagotovilo zastopnikom nemških politikov, ki so pri njem protestirali proti jugoslovanskim aspiracijam, kateri cesar je bil postal smel vsled cenenih začasnih »uspehov«, doseženih proti Rusiji in Italiji s pomočjo Nemčije. Madjari, drugi go-
spodarji v avstro-ogrski monarhiji, so se pridružili nemškim protestom na njihov strasten način.
Vse to je bilo predvideno od strani jugoslovanskih poslancev in posebno od strani očeta večkrat omenjene deklaracije, ki je v zadnji vrsti nameravala pokazati vsemu svetu, da se ni mogla zamisliti Slovanom pravična Avstrija radi gospodoželjnosti nemško-madjarske manjšine, oprte na mogočni državni ustroj. Uspeh taktične poteze s pomočjo navidezne avstrijske lojalnosti je bil dokaz, da se avstrijski problem ne da rešiti drugače kot z razkosanjem Avstrije in s podelitvijo narodom, ki sestavljajo to državo, neomejene pravice do samoodločbe.
Deklaracija od 30. maja 1917 ni bila torej nič drugega kot odskočna deska za drugi korak manevra v smeri pravega in končnega cilja, popolne svobode, ko bi se otresli Jugoslovani nemško-ogrskega jarma. In zares komaj 14 dni po ponovno omenjeni deklaraciji (14 junija i917) je izjavil dr. Krek v odgovoru na odklonilno stališče vlade glede na zahteve Jugoslovanov v dotičnem svojem govoru:	(Dalje.)
Volneni popelin za dam. obleke
v krasnih modnih barvah 50 Din, Crêpe de Chine za obleke, fina vrsta 110 Din, pralna svila, krasni vzorci 46 Din, kakor tudi vse vrste manutakturno blni»o dobile najceneje le pri F. in I. GOP.IČAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta Stev. 29. — Oglejte si blago in cene v izložbi 1
Prvo nagrado
Je prejeta РЕВЕСО pasta za zobe na argentinski industrijski raz-Btavi v Buenos Aires-u v letu 1924. Zastopana je bila konkurenca celega sveta. Ali Je potrebno boljSe spričevalo 1
Pebeco |>a8ta ta "^8-
stroj. Mož je umrl v bolnici. Časopisje ego. tavlja, da se je na tistem mestu ponesrečile že okoli 30 ljudi in pozivajo oblasti, naj ven. dar že kaj ukrenejo, da bo teh nesreč konec
it Samoumori in nesreče v Zagrebu. P< zadnji statistiki ima Zagreb v zadnjem leti 45 samoumorov in sicer 25 moških in 20 žen skih. Ponesrečilo se je 40 oseb, od teh 1 žensk.
it Desetletnica varaždinskega pevskeg; društva »Tomislav«. Varaždinsko pevsko dm štvo »Tomislav« slavi na binkoštno nedeljo ii pondeljek, 5. in 6. junija, svojo desetletnico Pri tej priliki bosta priredili društvi »Tomi. slav« in »Lisinski« iz Zagreba v nedeljo kon. cert duhovnih skladb iz 15.—17, stoletja. \ pondeljek se odkrije spominska plošča n rojstni hiši hrvaškega skladatelja Vilka No vaka. Popoldne priredita obe društvi slovan ski koncert.
it Dražba občinskega lova v občini št Vid se vrši v četrtek, dne 2. junija 1927, ii ne 2, julija 1927, kakor je bilo pomotoma ob javljeno.
it Promet na progi Split- Zagreb, ki j<
bil prekinjen vsled železniške nesreče pr Kopini (o čemur smo poročali v nedeljsk številki) je zopet upostavljen. Truplo vlako vodje brzovlaka Jakšiča so prepeljali v Za greb. A nesreča je zahtevala še eno žrtev vlakovodja tovornega vlaka Dunić je namre od prestanega strahu zblaznel in so ga mora oddati v šilteniško blaznioo.
•k Razstava medicinsko statistike je bil; otvorjena v nedeljo v Zagrebu in sicer za let 1926. Na tej razstavi so po švicarskem sistemi nazorno prikazani vsi podatki o zdravstvu Za greba, ki jih je mestni fizikat nabral tekor leta 1926. Dobro bi bilo, ako bi tudi ljubljan ski mestni fizikat začel prirejati take razstav) ki so poučljive in zanimive ne samo za stro kovnjake, zdravnike, higijenike itd., ampa tudi za vse, ki se bavijo s socialnimi vpra Sanji.
it Cela vas pogorela. Kakor poročajo bel grajski listi, je v noči na nedeljo silen poža popolnoma upepelil vas Seonico v Bosni. &k< da znaša več milijonov dinarjev.
•k Narodna banka je za svojo podružnic na Cetinju kupila poslopje nekdanjega fran coskega poslaništva.
•k Huda suša je vladala že od aprila p Hercegovini, tako da so bili ljudje v veliki skrbeh, da bo spet tako, kot je bilo v nesrei nem vojnem letu 1917, ko je bila strašna suš uničila vse nasade. Zadnje dni pa je padlo p vsej Hercegovini obilo dežja in je s tem nt varnost katastrofe za hercegovskega kmeta oc stranjena.
Za botre in birmana
obleke lastnega izdelka po najnižjih cenah
/OS/P ROJ IN A, LJUBLJAN,
it Tragedija ruské rodbine. V Mostarj
je nedavno skočil v Neretvo ruski begunec, n; rednik pri vojaški godbi Sergije Čuhlin iz obt pa, ker so mu v Rusiji ubili ženo, otroke i starše. Njegovega trupla niso mogli najti. Zdi pa ga je voda vrgla na suho blizu Zitomislič kakih 20 kilometrov pod Mostarjem.
■k Pri slabi prebavi, pomanjkanju kn shujšanju, bledici, obolelih žlezah, kožnih i puščajih, tvorih — urejuje naravna »Fran Josef-grenčica izborno tako važno delovati prebaviL Odlični zdravniki so se prepriča da »Franz-Jose f«-voda celo najnežnejši otrokom zelo ugaja. — Dobiva se v lekarna drogerijah in špecerijskih trgovinah.
it Velika izbora raznega perila, modni bluz, oblek, nogavic, vezenin, čipk, krav itd. se kupi po priznano nizkih cenah p Ign. Zargi, Ljubljana, Sv. Petra cesta.
^prf^vsakt razprodaj
dobite od 25. maja do 15. junija 1927, moške, fantovske in deške obleke pri tvrdki
Josip Ivančič
Selenbnrgova nliea štev, 1 (dvorišče levo).
it Za birmo kupite najceneje: ure, zla nmo pri tvrdki Fr. Zajec, Ljubljana, Sta trg 9.
•k ITO — zobna pasta najboljša.
[
Ncdosegllivci
Eau de Cologne Chypre
Bourjols — Parie
k Ameriška pooblastila preskrbi in dru: ameriške posle uredi najhitreje in ceno: I Ivan Čeme, Gospodarska pisarna, Ljubljan Miklošičeva cesta 6, poslopje Ljudske po jilnice.
Cfubljana
O f Mara Remčeva. Njena soba, kjer je preležala skoro neprestano vsa zadnja tri leta, se je izpremenila v rožni vrt. Sredi belega cvetja leži, zadnji dan Marijinega meseca pa jo odneeo na božjo njivo. Tri leta se je upirala mlada močna narava zavratni bolezni, a zmagati nI mogla, v nedeljo dopoldne je odšla duša Marijina k večnim Šmamicam. Ob njeni mrtvaški postelji žalujejo Orlice, ki jim je bila najmilejša tovarišica, delavka, odbor-oica in vaditeljica — saj smo jo videli prvo med prvimi povsod, kamor so nas povabile Orlice. Od trpljenja, žalosti, bolečin in pre-čutih noči strti materi, očetu in družini, ki ji je umrla najstarejša hčerka, naše najgloblje sožalje, Mari pa naše prošnje, saj se njena čista duša sedaj že veseli v nebeškem maju.
O Mesto cvetja na krsto blagopokojne gospodične Mare Remčeve daruje siromakom-podpirancem stolne Vincencijeve konference 100 Din rodbina Rakovčeva.
O Za novo šmarnično sliko v stolnici bo na izrecno zahtevo vernikov danes pri šmar-nicah darovanje.
0 Krekova prosvota. Zveza delavk priredi s 1. junijem šivalni tečaj. Članice prosimo, naj se zglase danes od pol 7 do pol 9 zvečer. — Odbor.
© Deložacija, V soboto popoldne so organi okrajnega eksekucijskega sodišča deložirali iz hiše na Poljanski cesti 70 družino krojača Hribarja.
© Morilec eejmarja Primožiča pomiloščen. Branko Pintar, ki je lansko jesen umoril v Rožni ulici sejmarja Primožiča in je bil pred ljubljansko poroto obsojen na smrt, je bil od kralja pomiloščen na osemnajst let ječe.
0 Kontrola dalmatinskega vina. Tržno nadzorstvo je pričelo z energično kontrolo dalmatinskega vina in jo v mnogih slučajih dognalo, da se prodaja pokvarjena in ponarojena brozga. Pričaku-kujemo energičnih mer.
O Vlom v traliko. Po dolgem času se je zgodi! v noči od nedelje na ponedeljek v Ljubljani zopet večji vlom. Na razpotju proti Pod Rožnikom in ceste v Rožno dolino blizu meetae drevesnice in železniškega prelaza ima trafikantinja Josipina Verbičeva iz Rožne doline zidano uto, v kateri prodaja tobak in časopise. Ker je trafika precej na samem, 90 ei jo izbrali vlomilci za svoj plen. Ponoči je prebil vlomilec od zadaj široko luknjo, skozi katero je zlezel v trafiko ter odnesel veliko množino cigaret Šumadija, Kosovo, Vardar in Zeta, srebrno mofiko uro. več razglednic in znamk. Verbičeva ima 8283 Din škodo.
© Spocialist za pee. Poleg raznih drugih »specialistov« je dobila Ljubljana še novega: specialista za tatvine psov. Že več dni se množe na policiji prijave o ukradenih psov, in to zlasti iz Rožne doline. Gospej Heleni Vadnjalovi v Rožni dolini je pasji specialist ukradel pred dnevi krasnega volčjega psa, vrednega 5000 Din. Neznanca, ki se je specializiral na pasje tatvine, zasleduje policija.
O Kristofič-Bučar. Došlo krasne bluze.
O Najlepša izbira kravat, ženskih in moških nogavic, ovratnikov, naramnic, vezenine itd. pri Francu Pavlinu, Gradišče 3.
O Krasna birmanska darila kupite najceneje pri E. ftkopek, trgovina ur zlatnine, Ljubljana, Mestni trg.
Maribor
П Majniška doklaracija in »Večemik«. Te zveze bi ne omenjali, ker je dejansko ni, pa ko je ta listič blagovolil pisati o tem, bi lahko prikril vsaj pri tej priliki svoje demokratsko kopito. Sramoval se je omeniti imena dr. Krek, dr. Korošec. Itn g. dr. Pivko je blagovolil kritizirati takratno delo Jugoslovanskega kluba ter mu je etavljal za zgled — socialdemokracijo. Res, saj je tudi social-demokracija praznovala 10 letnico a svojimi znanimi ugotovitvami zoper Slovence in to s pomočjo prononsiranih demokratov-orjunašev. Ne mi, a demokrati sami so se zgražali nad duhovitostjo »Ve-černika« in njegovih eotrudnikov.
□	Preložitev motociklistično dirke. Motocikli-stično dirko, ki bi se morala prvotno vršiti na praznik v četrtek 28. maja, pa Je bila vsled slabega vremena preložena, se v nedeljo zopet raj mogla vršitii Dež je dirkalno progo tako razmočil, da je bilo dirkanje nemogoče. Dirka je vnovič preložena ter se vrši na binkoštno nedeljo, dne 5. junija. Avstrijski tekmovalci so odpotovali iz Maribora že v nedeljo, vendar so prihodnje dirke udeleže, iz Maribora pa odpotujejo v Zagreb, kjer se naslednji dan, na binkoštni ponedeljek, vrše motociklistične dirke v Čmomercu.
П Pomenljivi jubileji Trgovec na Meljski centi g. Vid Murko bo slavil meseca junija 60 letnico rojstva in 60 letnico rojstva svoje blage žene, s katero sta rojena oba istega dne in bosta obhajala 30 letnico poroke. Nadalje je poteklo 30 let, odkar je g. Murko samostojen trgovec in 20 let že vrši službo siromašnega očeta v meljskem okraju. Jubilant jo mariborski občinski 3vetmlk, vedno zvest ter delaven pristaš SLS, Id je spoštovan ter priljubljen pri vseh, ki ga poznajo. K vsem naštetim jubilejem g. Murku, njegovi soprogi in vsej obi-lelfl čostitamo prav iskreno ter prisrčno!
□	Smrt znane gospe. V Maistrovi ulici 19 je umrla 82 let stara gospa Marija Jurkovič. Rajna je Mla soproga znanega šolskega ravnatelja in fotografa v Šmarju pri Jelšah. Po smrti svojega moža je živela pri svojem zetu, ki je šolski upravitelj v Mariboru Pogreb blagopokojne se bo vršil v sredo ob 3 popoldne.
n Pri parte FinSger se je nam vrinila neljuba pomota. Pravilno bi se moralo glasiti gospa Jera Finšger ne Finšter, v starosti 76 let, kar s lom popravljamo.
□	Ponesrečeni strojevodja. V nedeljo se je ponesrečil na postaji Ormož strojevodja Komelj iz Maribora. Lokomotiva, katero je on vodil, mu je zmečkala stopalo leve noge. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico.
Celje
J0- gocialistilni volivni shod. Za soboto zvečer |e sklicala Socialistična stranka Jugoslavije v Celju volivni shod v Celjski dom. Shod je oznanila ludi demokratska »Nova dobac. V zahvalo je s. 1'etojan z rokavicami pobožal »zdrav duh demokracije«, ki jo zavel v SDS, odkar je v opoziciji. (Da, odkar je v opoziciji. To je najvažnejše!) Shoda se je udeležilo okoli 70 oseb, med katerimi |e delavstvo tvorilo veliko manjšino. GlaVno besedo je imel sodrug Petejan, ki jo napadal vse oolitične nasprotniko socialne demokracije, samostojni domokraljo so v njegovih očeh našli milost. Sicer so mojstri v Izrabi terorističnih sredstov proti delavstvu, so pa baje šli zdaj vase in bodo kmalu poštenjaki in delavski »riiaielit Ka K#w)r>
seveda še kaj časa (mi upamo, da za zmirajl) glodali s socialisti kruh opozicije in brez pomembnosti. Največ časa ln truda pa le Petejan seveda poevetll »klerikalcem«, česar gotovo ne bi bil storil, ïe ne bi vedel, da Je krščanski socializem »klerikalcev« zelo nevaren demagoškemu, kom-promttlranemu in brezdušnemu materijalizmu so-cialistov-marksistov. SLS je lizala — tako je dejal Petejan — pete Francu Jožefu, pa Je pozabil, da živimo V dneh jubileja, ko se vsa Slovenija i navdušenjem spominja dejstva, ki sta mu bila duša voditelja SLS in ki je bistveno pripomoglo k odžaganju Habsburgovcev. Dr. Korošcu zameri, ker Je šel proti svoji obljubi (?) v vlado z generali, povedal pa nI, kako je obersocialist Kristan v generalski družbi domač in kolikokrat so socialisti snedll delavstvu dane obljube. Oblastni proračuni seveda ne bodo potrjeni, ker so jih sestavili »klerikalci«, čeprav so že v soboto dopoldan dospeli v Celje listi z znano ministrovo izjavo, da sta proračuna potrjena. Da so »klerikalci« krivi nesreč, ki so zadele po letošnjem proračunu železničarje, je Petejanu povedalo »Jutro«, radi česar bodo ŠU seveda železničarji čez drn in strn za socialisti, kakor so dokazali na zadnjem shodu uje-dinjenih železničarjev v Mariboru, kjer so morali socialistični apostoli z dolgim nosom domov, ker se 18 železničarjem ni izplačalo govoriti. Klaverna udeležba, klaverni govor, klaverno razpoloženje na shodu so omina za klavernost »zmage«, ki čaka četrto skrinjico 19. Junija.
et Mastno shiibo obljubljamo vsakemu celjskemu volivcu, ki bo dne 19. junija volil klero-radikalnonemško koalicijo» kakor izvoli »Jutro« zadnje čase nazivati blok poštenja oziroma blok strahu za celjske liberalce. Če bi danes vprašali »Jutro«, da nam pove, komu smo obljubljali službo v Mohorjevi tiskarni, nam tega seveda ne bo povedalo, razen če se bo hotelo zlagati. »Jutro« misli, da se mora vsakdo posluževati njegovih metod v volivnem boju. — Komu bodo pa do 19. junija volivci skopneli, bomo šele videli. Vsekakor je za celjske samostojne demokrate slaba tolažba, če toliko in tako samozavestno zaupajo v svoje šance. Ni še vseh dni konec in imamo še časa, da povemo to in ono o demokratih.
et Srednješolsko zborovanje v Celju. 0 Bin-koštih priredi Slovenska dijaška zveza zborovanje kat. srednješolskega dijaštva. Lani so je vršilo tako zborovanje v Ljubljani. Letos pa pride v Celje nad 40 delegatov iz vse Slovenije, da se porazgovorijo o novi organizaciji, ki postaja nujno potrbena. 0.priliki zborovanja prirede, kakor lani v Ljubljani, v celjskem Narodnem domu skupno akademijo s prav pestrim sporedom, v soboto, 4. junija zvečer. Nanjo opozarjamo že danes naše občinstvo.
-©• Polkovni praznik 39. pešpolka. V spomin na dan, ko so junaški oddelki celjskega pešpolka v 1. 1919. zasedli trg Černo na Koroškem, proslavlja celjski 39. pešpolk 28. maj kot svoj polkovni praznik. Prvotno naj bi se bile prireditve praznika vršile na Glaziji, dež pa Je vse zmotil in proslava se je izvršila na dvorišču vojašnice kralja Petra I. Osvoboditelja. — Ob pol enajstih dopoldne se je zbral ves polk, zastopniki oblasti, zastopniki raznih društev in številno občinstvo na dvorišču vojašnice. Cerkvene obrede sta opravila mil. g. opat celjski Peter Jurak in pravoslavni vojaški duhovnik к. Manojlo Čudić. Po lomljenju kolača je vojaštvo in občinstvo nagovoril poveljnik 39. pešpolka polkovnik g. Naumovič, ki je s temperamentno, globoko patriotsko zasnovo in z vojaško odločno besedo orisal smisel praznika, naloge, ki našo vojsko še čakajo, ter zaključil s »Šiava kralju!«, kateremu klicu so se zbrani z navdušenjem pridružili. — Popoldne se je vršilo na dvorišču vojašnice vojaško veselje, ki je žal mnogo trpelo radi pustega in mokrega vremena. Veselju je prisostvovalo izredno mnogo meščanstva. Celo slavnost je močno dvignil oddelek mariborske v : -ke godbe.
0 L mrli so v Celju: Dne 20. maja: Marija Grudnik, tovarniška delavka iz Celja, stara 31 let. — Dne 21. maja: Josip Kunštek, sin steklarja s Huma cb Sotli, star 3 mesece, in Franc Gajšek, upokojeni nadučitelj s Kalobja, star 67 let. — Dne 23. maja: Leonidas Neumann, bivši potnik v Celju, , star 62 let. — Dne 27. maja: Terezija Cerkovnik, služkinja z Dobrne, stara 76 let. — Dnè 29. maja: Franc Bučar, žel. revident v pokoju, star 49 let.
& Izpili privatislov na driavni deški meščanski šoli v Celju se bodo začeli v sredo dne 8. junija ob osmih zjutraj. Privatisti, ki žele položiti izpit samo čez en razren, morajo vložiti tozadevne prošnje do jutri 1. junija na ravnateljstvo deške meščanske šole, oni pa, ki žele polagati izpit čez dva razreda, naj naslovijo prošnjo na prosvetni oddelek mariborske oblasti.
Prostovoljno nasilno društvo v Celju naproša vsa društva, da se ozirajo na veselico dno 31. julija, ki jo to gasilno društvo priredi v Gozdni restavraciji, in da ta dan ne bi prirejala svojih prireditev.
ravie in srečo
am ho dalx dnevnim negovanjem
\RGOV
AI0DCNT
V>tuJ
© Koncert pri Sv. Roku ob blagoslovitvi novih orgel se je izredno dobro obnesel in gre zahvala predvsem g. A. Kosu. Uvideli smo, da ima tudi ptujsko polje dovolj ubranili grl, treba je le delavcev, ki jih izvežbajo in ugladijo. Kot priprava za ustanovitev pevskega okrožja za Ptuj prav iskreno pozdravljamo današnji koncert. Obširnejša kritika sledi.
© Novoodprta kolonijalna trgovina Julio Meinl je dva dni priredila brezplačno kuhanjo kave in so ptujske gospodinje pokazale precej zanimanja.
© Napovedani obisk katoliških mojstrov iz Maribora je vsled slabega vremena odpadel ter se preloži na poznejši čas.
© Nova cesta. Ker je uprava veleposestva grofa Ilerborstein pristala na razlastitev ozemlja, po katerem bo vodila nova občinska cesta od mostu preko Bogojnice pri Janezu Brenčiču do Čehovega križa v Kicar, se bodo dela na cesti takoj pričela.
© V lepo leieii vasi Brstje, 20 minut iz Ptuja, sta otvorila Martin in Neža Potočnik na stari Kulmrjevi domačiji s 15. majem gostilno, kjer točita pristna haloška vina. Gostilno vsem izletnikom toplo priporočamo.
© V tukajšnji hiralnici je v soboto zvečer umrla Ana Leskovar, vdova po. kleparskem mojstru v Ptuju.
© Pri Sv. Trojici v Halozah se je poročil v nedeljo g. Kari Koser, mesar v Ptuju z gdč. Mici Puc.
Kočevje
Poroke. V župni cerkvi sta se poročila Ivan Oswald iz Šalke vasi in Frančiška Stimetz. V Salski vasi pa Adolf Jaklič iz Kočevja in Marta Stine iz Šalske vasi. Bilo srečnol
Novo industrijsko podjetje. Tvrdka Matouš iz Scmily na Češkem je nakupila nasproti župne ccrkvc od ge. Marije Honigmann-Gruber 36.000 m* sveta. Tam misli postaviti lastnik firme dr. Josip Horak, bombažno tvornico, ki bo zaposlovala že takoj v začetku 500 delavcev. Na istem prostoru bo TrtraHi! svojo stanovanjsko vilo. Tvrdka Matouš ima v Semily in še na 7 drugih krajih »p&nclnva&ke driavp	,, romne tekstilne in
bombažne tvornice, ki vse dobro uspevajo. Tvrdka je bila ustanovljena leta 1880. Kakor srao čuli, bo postavila razen te tvornice, ki je v načrtu, da se zgradi že letos in se z delom prične že drugo leto, še neka druga češka firma tovarno za trikotažo. Tako bo postalo Kočevje še s spojitvijo železniške proge do Broda—Moravie, ki je že na vidiku, važno prometno in industrijsko mesto.
Cesta. Ob zadnjem deževju je zopet postala cesta skozi mesto jarek. Ni čuda torej, da slišiš tako preklinjanje voznikov, ko ne morejo izpeljati iz blata in jarkov. Čas bi bil, in sicer zadnji, da se tu enkrat vendarle nekaj ukrene. Ob dežju tako blato, ob lepem vremenu pa prah, da bi se človek izgubil v njem.
Zadeva javnega stranišča je, kakor vse izgle-; da, lepo zaspala. Ali ni mogoče najti prostora in vsaj malo pločevine?
Št. Vid nad Ljubljano
Shod SLS. V nedeljo dne 29. t. m. so je vršil v Št. Vidu nad Ljubljano zelo dobro obiskan javen shod, na katerem sta poročala poslanca gg. S m o -dej in dr. B r e c e 1 j. Zborovalci so zelo pazno poslušali izvajanja obeh poslancev ter izrekli Jugoslovanskemu klubu in oblastnemu odboru popolno zaupanje. Shodu je predsedoval g. župan Valentin Babnik.
Jesenice
Predavanje. Jutri v sredo 1. junija t. 1. predava ob pol 8 zvečer v Društvenem domu glavni tajnik JSZ tov. Ivan Gajšek o temi: »Krščanska strokovna internacionala«. Ker bo predavanje gotovo zanimivo in važno za naše delavstvo, vabimo k obilni udeležbi. — Odbor.
Slovenska Krajina
Nov most. Na cesti med Mursko Soboto in Martjanci je začela graditi gradbena sekcija nov betonski most, kar je bilo z ozirom na važno vlogo, ki jo igra omenjena cesta, že prej zelo potrebno.
Trahom — velika nadloga. Že prej je bil trahom, ki je prav za prav najbolj neprijetna očesna bolezen, tako razširjen, da je vzdrževala država za zdravljenje po vsem Prekmurju posebne trahomske postaje. Tako hudo pa se še ni širil ko letos. Dobivajo ga ne le domačini, marveč tudi drugi, zlasti vojaki. V bolnico v Murski Soboti je bilo naenkrat prijavljenih 30 vojakov. Ker je trahom nadloga, ki ogroža vse Prekmurje, mu bo treba posvetiti več pozornosti.
Dve razprodaj). V ponedeljek se je začela v gradu v Murski Soboti velika razprodaja vse notranje oprave s knjižnico in raznimi zbirkami vred. Po tej razprodaji se na javni dražbi proda v Mačkovcih do 650 m' borovega lesa.
Gorenja Lendava. Zadnjič se je v dopisu iz Gor. Lendave vrinila pomota glede dneva proslave desetletnice majniške deklaracije, ki jo proslavi tuk. podružnica Jugoslov Matice. Proslava se bo vršila na binkoštni ponedeljek dne 6. junija 1927 (v slučaju slabega vremena pa naslednjo nedeljo, dne 12. junija). Proslava se bo vršila v gaju pri ribnikih v Gor. Lendavi. Program je zanimiv in pester. Zato 6. junija vsi v Gor. Lendavo! — Podružnica Jug. Matice v Gor. Lendavi.
Cerkveni vesinik
Srebrni jubilej križanske moško in mladenl-ške Marijine družbe se je vršil minulo nedeljo na zunaj sicer skromno, a tem veličastnejše v kon-gregacij. smislu. Zjutraj ob 6. uri se je med slovesno sveto mašo izredno lepo število kongrega-nistov poklonilo evharlstičnemu Kralju, popoldne ob 4. uri pa je do 100 mož ln mladeničov zasedlo svoje prostore v zgornji dvorani križ. samostana pred okrašenim kipom svoje zavetnico Marije Pomočnice kristjanov. Poslušali smo nato prekrasni govor družbinega vodje preč. g p. priorja Učaka, ki je čestital družbi — jubilantinji k njenemu pogumu, njeni vztrajnosti in obilici milosti ki jih jo
prejola družba in po njej drugi tekom 25 let, nato pa vzneseno čestitko č. g. p. Rajnerja na dokazih ljubezni do Boga in bližnjega. Za tem smo slišali izčrpno poročilo o družbinem delovanju v prvem četrtletju ter o njenih načrtih za bodočnost. Med posameznimi točkami jo lepo prepeval družbeni pevski zbor, dve deklamnciji ste nam pa v vezani besedi pojasnili pomen lepe slovesnosti. Po slavnostnem vhodu v družbeno cerkev križan-sko smo čuli v srce segajoč govor osrednjega vodje Mar. družb preč. g. stolnega kanonika dr. Mer-harja. Slovesni sprejem novih članov, litanijo M. B. iu zahvalna pesem so zaključila to ginljivo slovesnost. Obširneje poročilo o poteku proslave objavi prih. »Bogoljub«.
Bratovščina sv. Kešnjoga Telesa bo imela svojo mesečno pobožnost v četrtek, dne 2. junija, v ur-šulinski cerkvi. Ob 6 zjutraj bo prva sv. maša, ob pol 6 pridiga in ob 6 sv. maša z blagoslovom za žive in rajne ude bratovščine.
Za rokodelske pomočnike bodo od binkoštne sobote zvečer do torka po binkoštih zjutraj duhovne vajo v »Domu duhovnih vaj« pri očetih Jezuitih v Ljubljani, Zrinjskega cesta 9. Znano je, da se imajo tisoči in tisoči, ld so v »Domovih duhovnih vaj« opravili nemoteni po posvetnih skrbeh v tihi samoti sveto duhovne vaje, ravno njim zahvaliti za pravi srčni mir, tiho srečo in notranjo zadovoljnost. Kdor izmed rokodelskih pomočnikov si želi takih blagrov, naj piše takoj na naslov: Vodstvo »Doma duhovnih vaj«, Ljubljana, Zrinjskega cesta 9 in naj so priglasi za duhovne vaje, ki se prično v soboto pred binkoštmi ob 6 zvečer.
Orel
Umxla je naša članica s. Mara Remčeva. Pogreb je danes ob 4 popoldne. Članice, ki bodo nosile vence, se udeleže pogreba v kroju, vse drugo v navadni obleki. — Spremimo našo drago sestro v prav obilnem številu na njeni zadnji poti. Zbirališče ob УА prod hišo žalosti, Zarnikova u. št. 17. — Slov. Orliška Zveza.
CJubljansUo gledišče
DRAMA.
Torek 31. maja: MNOGO HRUPA ZA NIČ. Red C.
MarîIiorsRo gledišče
Torek, 81. maja ob 20. uri: IGRA V GRADU. Ab.
B. Kuponi. Zadnjikrat. Sreda, 1. junija ob 20. uri: PRI BELEM KONJIČKU. Ab. A. Kuponi. Zadnjikrat Četrtek, 2. junija ob 20. uri: RIGOLETTO. Ab. C.
Kuponi.
Sprememba mariborskega gledališkega repertoarja- Radi nenadnih zaprek mariborski gledališki repertoar za te dni ne inore ostati kakor je bil že objavljen. Predstave so vrste sedaj na sledeči način: v torek 31. maja velezabavna Mol-narjeva komedija »Igra v gradu« (B), v sredo veseloigra »Pri belem konjičku« (A, zadnjikrat), v četrtek »Rigoletto« (C).
C'ardaška kneginja na mariborskem odru. — Nu^ binkoštno soboto se vprizori prvič na novo naštudirana Kalinnnova opereta »Cardaška kne-ginja«, ki jo žela pred par leti ogromen uspeli v mariborskem gledališču.
Glasba
Rekviem za en glas in orgle zložil f I. Ko-košar, bivši župnik ha Goriškem. Izdala in založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cema izvodu 12 Din. Pričujoči rekvijem spada med najlažje skladbe, kar jih pozna naša cerkvenogla9bena literatura. Kljub priprostemu stavku in slogu je lep, melodijozeu iu kratek, da ga bo vsak organist z veseljem pel in uvrstil v svoj reportorij. Sekvonca sicer manjka, sc pa laliko nadomesti s koralno, ali se recitira. Skladba je pisana za nizki glas, in ne gre višjo kakor do enkrat črtanega n. Hvala Bogu. da so io tn praktična skladba iz bogate pokojnikove zapuščine skladb izdala, in se tako reéila gotove pogube. Vsem organisloui ta vtikvijam posebno najtopleje pripiir-čiimo.
Cerkvena umetnost.
Nova šmarnična slika v ljubljanski stolnici.
V nedeljo jutro so bili obiskovalei ljubljanske stolnice kar po vrsti močno iznenadeni: pri vstopu v to veličastno, umetniški tako visoko stoječe svetišče jih je z nove slike v velikem oltarju z neizrečeno milim pogledom in materinski ljubeznivim smehljajem pozdravljala majniška Kraljica, Sin njen pa je nad častivce svoje Matere z dvignjeno desničico lil prvi blagoslov ...
Slika je ogromna, malo da ni štiri metre visoka (3.84 m), Marija in Jezušček sta slikana v prekonaravni velikosti. Slika bi se lahko imenovala »Stolp Davidov« ozir. »Stolp slonokoščeni«, kakor Marijo nazivamo v lavretanskih litanijah, krepka trdnjava, kjer dobimo trdno brambo, varno zaščito. Marija sedi na mogočnem, kamenitem prestolu, stoječem vrh marmornatih stopnic, pregrnje-nih s pestro, orientalski razkošno tkano, mehko preprogo. Izza sedeža se v krepko poudarjenih odstavkih živahno dviga arhitektonski zajemljivo zasnovan izviren stolp, raz katerega se na sedež spušča bogato pletena preproga in pod Marijinimi nogami lega na ono, ki preko stopnic raste do Marijinega podnožja. V zgornjo preprogo je dekorativno vtkanih sedem krvavo rdečih mečev, tik nad Marijo po so vdelane temnordeče poljske lilije (lilium balbosum), kakor ponekod tudi na naših slovenskih tleh rastejo prosto v naravi. Opletena je vsa zgornja preproga ob straneh s trnjevo vejo... Izza stolpa in iznad poudarjenih naslonjal širokega sedeža, ki tudi preko njih valovi na sedež širok trak žametno mehke, rjavkastordeče, temno zeleno križaste preproge, pa žari nebo, v živem svitu po čistem, kot otroško oko jasnem majskem jutru, s skušnjavo vročega dne še neomadežanim, z grehom mračne noči še neoskrunjenem.
Središče vse slike je seveda Marijina podoba. Ta je pa po svoji izredni preprostosti pravo nasprotje s sijajno okolico, v katero je posajena. V čisto preprosto, višnjevo volneno haljo je odeta, brez vsakršnega okrasja, le iz desnice, s katero v nenavadni nežnosti pritiska k sebi Dete Jezusa, tesno ob njej na sedežu stoječega, v lahno sinje nadahnjeno srajčko, oblečenega — le iz desnice — pravim — ji lijejo ob Jezuščku navzdol gube rdečega ogrinjala, s katerim kakor duhovnik mon-stranco, v največjem spoštovanju prijema Jezusa. Srečen umetniški domislek je utelešen v gubah Jezuščkove srajčke: kakor Marijina desnica govori o Marijinem spoštovanju do Jezusa, tako te gube govore o ljubezni Jezusovi, o njegovem srčnem teženju k njegovi deviški Materi. Glavo ima Marija pokrito z lahno belo tančico, ki se ji preko ramen v dveh mogočnih pramenih spušča na sedež in preko njega spušča pošev nizdol, tako da po njegovem robu teče glavni kompozicionalni trikotnik, ki ga spodnja preproga v svoji perspektivi pripravlja, pa ga zgornja s spodnjima robovoma tenčice v lahnem, navzgor zasukanem polkrogu preseka in ob vodoravni črti sedeža iznova nastavi, hkrati pa po stolpovih robeh teče tretji, ki se konča v nevidnih sinjih višinah.
Najvažnejši je seveda izraz v obrazu. In tu, lahko rečeno, je ustvarjen nov tip, izraz, kakor ga naše srce čuti, kakor si Marijo naša domišljija v svojem čuvstvovanju predstavlja. Menda ne bo preveč, če rečem, da je upodobljena tista pradavna ljudska vrstica, ki takole poje:
Marija je milega srca,
kar kol' jo pros'mo, vse nam da.
Ce je katero lice polno milobe, je je polno to, če so katere oči polne usmiljenja, ljubezni, so je te; in to zdravje, dušno in telesno, ki ji odseva z mladostnih lic, ta čista, nedolžna usta: kako vse to vabi, kako kliče, kako sega v srčne globine. Res je lepa, pa tudi sveta, brezmadežna, nedolžna, deviška, nedotakljiva, pa vsa tako dobrotna, tako mila. Jezuščkov obraz je ljubek, pri-kupljiv. Lahen, komaj zaznaven nasmešek ga jasni, oči pa se kakor lahno presenečene nad velikimi množicami Marijinih častivcev ljubeznivo in spodbujajoče v nje upirajo.
Tri komponente te slike moramo posebno poudariti. Najprej izvrstno kompozicionalno razdelitev in tehnično izvršitev: vse, kar je na sliki, vodi k nje sredini in jo poudarja. Mogočne stopnice s sijajno preprogo, v izborni perspektivi navzgor vodečo, ki človek čuti, da bi se noga, ki bi na njo stopila, globoko pogreznila v njeno mehkobo, oko naravnost silijo pred Marijin prestol. Veličasten stolp s preprogo pa daje sredini primerno, naravnost ogromno mogočno ozadje, da se Marijina preprosta ljubeznivost m ponižna mi-loba tem lepše uveljavlja. Plastika veličastnega prestola, žar pomladnega neba, zlasti pa stopnic s preprogo je nepričakovana. Nekaj preprostih duš je menilo in pripovedovalo, da so v oltar deli stopnice in jih pogrnili z neznano lepo preprogo... Plastika je tolika, da vso kompozicijo takoj izza vrat glavnega vhoda jasno lahko pregledaš.
Drugo je navzlic veliki plastiki izredna deko-rativnost te umetnine, ki se zato prav dobro ujema z bogato dekorativno obdelanim presbiterijem. Barve so tople, sočne, živahne, kakor pester šopek mikajo oko, tako da je vsa slika polna vonja in nežnega dehtenja. Pa ne samo slika, ampak ves Šenklavž dehti, vsa cerkev je, kakor da v njej dehti in cvete, mlado, v pomladni rosi umito jutro. Nič čuda, če se je v nedeljo jutro nekateri obiskovalec ogledoval in začuden vprašal, ali se ni zmotil, ali je prav prišel. Slika je umetniški tako močna, da zajame vso cerkev, da je je, kakor je poudarjal eden naših najodličnejših strokovnjakov, vsa cerkev polna. Tako je silna, da jo edino zlati kovinski okvir velikega oltarja vzdrži, 'kameniti obod spričo nje kar izgine.
Tretja odlična lastnost je neprisiljeni simbolizem (meči, trnje, lilije, stolp, prestol, mehka preproga po stopnicah, po katerih verniki k nji prihajamo, z meči, trnjevo vejo, rdečimi lilijami, ostmi okrašena, na kateri sama sedi itd.), ki je tako naravno obdelan, da te, če ga poznaš, zajemajo njegove globine in te prevzema umetniško čuvstvovanje, ki se v njem očituje; če ga pa ne poznaš, učinkuje kot lep, umerjen dekor.
Sploh je riove šmarnične slike menda brez izjeme vse veselo, občuduje jo izobraženec kot preprost človek, ti, ki v mestu žive kakor ti, ki so prišli s kmetov, jo enako vzneseno hvalijo strokovnjaku nima manj povedati kot neizobraženemu opazovavcu. Se ti redki, ki imajo ta al, oni pomislek proti njej, poudarjajo, da odločno presega vse kar v Ljubljani nudijo šmarmčni oltar,i. Ltub-liana je tako pod vtisom te nove pedobe, da v stolnico neprestano prihajajo ogledovat novo sliko ljudje najrazličnejših slojev, vsake starosti in najrazličnejših nazorov.
Ni čuda: ta šmarnična slika ie veren odsev čuvstev, kakor nam v majniku k Manii kipe, |e * umetnost prenesena zorna, neoskrunjena po-
• « •.____», t.!	de>! Mariii oosve-
miaann ifcpOia, nI ..,c najlepši j-.	. r
čujemo; zato je prav, da te slika prelestno dehteča, vsa cvete — čeprav na nje) ni naslikanega cvetja —, prav je in velika sreč« je, da E;ena lepote ш vonjava valovi po vsem prostra-
Masaryk zapušča pri ponovni izvolitvi za predsednika parlament.
nem svetišču; kdor jo pogleda, čuti: majnik je, Marijin mesec je, počastimo jo . .
Sliko je izvršila ga. Helena Vurnik, ki imajo tudi druge ljubljanske cerkve plodove njene umetnosti: Sv. Peter ljubko sv. Ano in mogočno sv. Tereziko, sv. Krištof pa tajinstveno tiho, skrivnostno majniško Devico.
, Stolnici in umetnici k nepričakovano uspeli umetnini iskreno čestitamo.	K.
Pevslza svesza
Pevec štev. 5.-6. Vsebina: E. Adamič: Nekaj misli o prireditvah narodnih pesmi. Dr. J. Čerin; Zgodovinski razvoj vojaških oziroma turških godb'. Vestnik P. Z.: Iz upravništva. VI. pevski tečaj »Pevske zveze«. Glavna letošnja pevska prireditev, združena z občnim zborom »Pevske zveze«. Iz uredništva. Seja P. Z. Pevska šola za pevce-začetnike. Občni zbor pevskega odseka SKID na Ježici. — Iz ljubljanskega koncertnega življenja: Koncert Glasbene Matice. Sattnerjev zbor. Koncert Nar. žel. glasbenega društva »Sloga«. Koncert Vide Jerajeve. »Prosvetna zveza«. — Razne vesti. Ob priliki letošnjega mednarodnega glasbenega festivala v Frank-furtu. V Francijo. Posebno važen list. Današnji številki. — Iz glasbenih listov: »Jugoslovanski mu-zičar«. Zbori štev. 3. in 4. Glasbena priloga; Emil Adamič; Dve kiti, meš. zbor. Martin Železnik: Lahko noč, moški zbor. Anton Dolinar: Moja mamica, ženeki zbor. — Ker se urednik »Pevca« g. Anton Dolinar radi študij mudi na Dunaju, izide prihodnja številka sredi avgusta.
Sport
NEDELJSKI SPORT.
Prireditve pretekle nedelje je zopet oviralo deževno vreme, kar se je predvsem poznalo na številu gledalcev. Napovedani program se je v glavnem absolviral kljub dežju, le prvenstvena nogometna tekma Slavija ': Reka je bila vsled razmočenega terena odpovedana, ker bi mogla onemogočiti odigranje glavne tekme finala za pokal LNP med Ilirijo in celjskimi Atletiki. V sledečem kratek pregled:
Ilirija : Atletik SK (Celje) 6 : 2 (polčas 5 :0). — V odločilni tekmi za prehodni pokal Ljubljanske nogometne podzveze je imela letos Ilirija za nasprotnika celjski Atletik SK. Celjani niso bili enakovreden protivnik; šele po odmoru, ko je Ilirija vodila že s 6 : 0 in se s tem rezultatom nekako zadovoljila, so izvedli nekaj opasnih napadov na ilirijanski gol ter popravili rezultat na 6 :2. Ilirija je absolvirala pokalni finale s precej drugačnim moštvom kot prvenstveno tekmo proti Gradjanskemu. Krilska vrsta Volka - Dolinar - Ko-šenina v splošnem ni zadovoljila, notranji napadalni trio Zemljak - Čirovič - Vodeb pa je kombiniral prepočasno, venomer zadrževal žogo ter zamudil s tem nebroj ugodnih šans pred nasprotnim golom. Dober sodnik je bil g. Kramaršič.
Predsednik LNP, ravnatelj Jug, je takoj po tekmi izročil zmagovitemu moštvu SK Ilirije prehodni pokal podzveze in obenem čestital klubu tudi k ponovnemu prvenstvu podzveze ter k uspehu proti Gradjanskemu ŠK.
Tekme za državno prvenstvo. V nedeljo sta se vršili še dve tekmi izločilnega kola. V Sarajevu je Sarajevski Amaterski ŠK po ostrem boju zmagal nad belgrajsko Jugoslavijo v razmerju 2:1; v Osijeku sta igrala osiješki Hajduk in Subotičko Atletsko i Nogometno Društvo neodločeno 2 : 2. Vršila se je vsled tega včeraj ponovna tekma, ki je končala v razmerju 3 : 1 za SAND. Za državno prvenstvo prično igrati torej na Bmkoštno nedeljo Beogr. SK, HAŠK, Hajduk (Split), Ilirija, SAŠK in SAND. Vsi klubi igrajo pet terminov zaporedoma, prvenstveno tekmovanje se zaključi dne 10. julija. Kluba, ki dosežeta prvo in drugo mesto, bosta tekmovala kot reprezentanta jugoslovanske nogometne zveze za srednjeevropski pokal.
Egipčanski kombinirani team Arsenal iz Kaira je grdo razočaral zagrebško športno publiko. Kritika ga imenuje najslabše moštvo, ki je kdaj gostovalo v Zagrebu. Gradjanski ga je brez posebnega napora premagal vsoboto z 11:0, v nedeljo pa s 5 : 0.
Graški Atletiksport Klub (GAK) je gostoval v nedeljo v Splitu. Igral je s Hajdukom neodločeno 1 : 1. O Binkoštih igra GAK v Ljubljani z Ilirijo.
Medmestna tekma Zagreb : Gradec v Gradcu je končala z zasluženo zmago Zagreba v razmerju 3 : 2. Zagrebški team je igral v drugem polčasu izvrstno ter popravil ob polčasu z 0 :2 zgubljeno igro na 3 : 2,
Italija ! Španija 2 : 0; igrano v Bologni ob prisotnosti ital. kralja in španskega infants.
Avstrija : Švica 4 t 1; tekma se je vršila v Zttrichu.
ISSK Maribor : TKD Atena 38:1 (15:1). V nedeljo je doživela Atena v prvenstveni tekmi z Mariborom hud poraz. Z ozirom na slabo formo Atene je bilo sicer pričakovati precej visoke zmage Mariborčank, vendar pa je tekma navzlic temu privabila neobičajno veliko publike. Dasiravno zmagovalna družina ni igrala 7. istim elanom kot sicer, je vendar imela lahko delo, ker razen v desnem krilu Atene pri ostalih igralkah ni našla nikakrga odpora. Da pa je rezultat tako velik, je zakrivila absolutno nemogoča vratarira Atene, ki ie za svoj posel nesposobna. Potek igre jo motilo tudi blato. Mariborčanke so se proti mokri in blatni žogi zavarovale z rokavicami, kar jim je mnogo koristilo. Sodil je dobro g. CizeL	,
ISSK Maribor ; TSK Merkur 6;2. Maribor bi lahko občutneje porazil nasprotnika, toda njegov napad je odpovedal. Igra radi razmehčanega terena ni nudila mnogo. Bilo je nekaj lepih potez Maribora z glavo pred Merkurjevimi vrati. Sodil je g. Mo-horko.
Slavnostni tedni na Dunaju
od 5. do 19. junija 1927.
Dunaj, ki sije danes ravno tako praznično, kakor pred sto in dvesto leti, je bil vedno mesto veselja in zabave. Kako svečano pa bo delovalo mesto šele v dneh 5. do 19. junija, ko se bo združilo vse, kar lahko pripomore k plemeniti zabavi, gledališče, glasba, oblikujoča umetnost, sport itd., da pokaže najboljše, kar more Dunaj nuditi svojim gostom.
PROGRAM.
Otvoritev.
Slavnosti se otvorijo 4. junija na trgu pred mestno hišo s sodelovanjem zbora 4000 pevcev. Magistrat bo ob tej priliki krasno razsvetljen.
Opera.
V svetovnoznani državni operi, kjer delujeta Richard Strauss, Franz Schalk in mnogo drugih znamenitih umetnikov, in ki se po pravici imenuje prva opera sveta, se bodo izvajala sledeča dela: »Don Juan«, »Začarano brodovje« in »Figarova svatba« od Mozarta, »Fidelio« od Beethovna, »Mojstrski pevci norinberški« in »Tristan in Izolda« od Wagnerja, »Rosenkavalier« in »Intermezzo« od Straussa, »Notre Dame« od Schmidta in »Turandot« od Puccinija. — V Burggartnu vprizori osebje »Volksopere« Mozartovo »Figarovo svatbo« in Kienzlovega »Evan«relika« — V gradu Laxenburg bo nastopil dunajski pevski naraščaj z Mozartovo »Bastien in Bastienne« in s Schenkovim »Vaškim brivcem«.
Drama.
»Burgtheater«, ustanovljen pred 150 leti po cesarju Jožefu II. kot prvo nemško narodno gledališče, bo predvajal novejše avstrijske drame Auer-heimerja, Bahra, Beer-Hofmanna, Nabla, Schnitz-ler.ja, Schonherrja, Werfla in Wildgansa, izmed starejših pa Grillparzerja, reprezentativnega dramatika stare Avstrije, in Nestroya, dunajskega Aristo-phanesa. — Istotako pripravljajo tudi ostala gledališča poseben program za slavnostne dneve. Tako misli Max Reinbardt vprizoriti v svojem gledališču v Josefstadtu Raimundovega »Zapeljivca«, »Volke-theater« pa Grillparzerjev »Bratski spor v habsburški hiši«.
Opereta.
Naravno, da bo tudi dunajska opereta nudila gostom priieten užitek. Obiskovalci ne bodo imeli samo prilike, videti današnjo dunajsko opereto, ampak tudi ono od včeraj, saj je Dunaj njeno rojstno mesto. Starejša opereta bo zastopana po Straus-sovem »Cigan-baronu«, Schubertovi »Das Drei-mSderlhaus« in MillOckerjevem »Bettelstudentu«.
Balet
Balet bodo prednašale sestre Wiesenthal, plesna skupina Bodervvieser in Hellerauska šola.
(Dalje.)
Porota
Celje, 30 maja.
Danes je stal pred celjsko poroto 23 letni delavec Soban Mešinovič, muslimanske vere, iz Večerske v travniškem okraju. Obtožen je bil hudodelstva uboja, ker je na pustno nedeljo letos ob priliki pretepa v Medvedovi gostilni v Pišecah zabodel domačega hlapca Makaroviča dvakrat v prsa, tako da je neposredno nato izdihnil. Obtoženec je svoje dejanje priznal, a se je zagovarjal e silobranom. Poroiniki so dobili tri vprašanja, potrdili so glavno vprašanje o hudodelstvu uboja in Mešinovič je bil obsojen na dve leti težke ječe, pri čemer je senat upošteval prejšnje njegovo neoporečno življenje. Senatu je predsedoval dvorni svetoik, predsednik okrožnega sodišča dr. Kotnik, votanta sta bila višji sodni svetnik dr. Šte-pančič in okrajni sodnik Brelih. Državno pravd-ništvo je zastopal dr. Požar, zagovarjal pa je obtoženca dr. Božič.
Knjige in revije
Glasnik presv. Srca Jezusovega. Pred Vne-bohodom je izšla 6. (junijska) številka v povečanem obsegu s sledečo bogato in lepo vsebino: V. Kopatin D J.: Spoznavajmo Srce Jezusovo iz svetih evangelijev (Mesečni namen molitve.) — Mo-sečni zaščitnik. — Junijska (pesem). — Garcija Morenova slika presv. Srca (s sliko). — Dr. Fr. Pernè: »Presv. Srce Jezusovo, v Tebe zaupam.v — Alojzij pred vstopom v redovniški stan (s sliko). — Dr. J. Fabijan: Zla sedanjega časa in če-ščenje presv. Srca. — R. Patč D. J.: Nadškof Sta-dler — prijatelj presv. Srca (s sliko). — Prošnja zadnjega katoliškega shoda. — Sv. oče katoliški mladini (s sliko). — Častimo Slomška I — F. Tome D. J.: Pisma o notranjem življenju — »Jaz s*m kruh življenja« (s sliko). — Lepi zgledi ob družinskih posvetitvah. — Binkoštni dar presv. Srca. (Premišljevanje za mesečno duhovno obnovo.) — L. Lederhas D. J.: Znamenit dom duhovnih vaj (s sliko). — Voiaki pri duhovnih vajah.
—	Tečaji duhovnih vaj do avgusta 1927. — V. Vrtovec D. J.: »Pridite k meni vsi« (s sliko). — J. Šolar: Sv. Marjeta Alakok (s sliko). — Mesec junij. — Delajmo za 2. »Zlato knj'go«! — Boji tn zmage presv. Srca. — Polet po katoliškem svetu.
—	Dopisi. — Slovstvo. — Zahvale. — Ta številka je tiskana na lepem finem papirju in posvečena presv. Srcu (junijska) in mladinskemu zaščitniku sv. Alojziju, čigar jubilej se konča 21. junija. Ker je bilo vsako leto povpraševanje po junijski številki precej veliko, smo jo dali tiskati v večjem številu in lahko postrežemo z njo. Cena izvodu (brez poštnine) 2 Din. —■ Naročnina Glasnika za drugo polletje znaša 7.50 Din. — Uprava Glasnika presv. Srca Jezusovega Ljubljana, Zrinjskega cesta 9.
Lov na kačaka.
V	«»Slovencu« smo že poročali, da se je klatil v zadnjem času po Savinjski dolini iz mariborske kaznilnice pobegli arnavtski kačak. Iz Savinjske doline, kjer ga je zasledovalo orožništvo radi tatvin, je postavil svoj delokrog v kraje proti Slo-venjgradcu, kjer pa je prišel v roke pravici.
V	ponedeljek 23. maja proti 7. uri zvečer ee je zatekel h kmetu Roku Sumak, po domače Spodnji Steblovnik v Spodnjem Razborju, krepak mož, ki je bil bos, s prav debelo gorjačo v roki in obleko je nosil tako kakor kaznjenci. Neznanec je prosil za kruh in prenočišče. Gospodar je začel ogledovati orjaškega tujca in ga je vprašal, če ima seboj kake potne listine in sploh kak dokument. Pri tem vprašanju se je tujec obrnil in zapustil počasi sobo. Sumak je skočil hitro po lovsko puško in jo ubral za sumljivim beguncem. Bila sta kmalu skupaj in sicer pri cestnem ovinku. Šele na kakih 15 korakov je zapazil tujec nevarnost zajetja in začel prositi, naj ga pusti preganjalec mimo naprej. Gospodarju je prihitel na pomoč domači hlapec, krepak 18 let star fant in ta je pograbil begunca za rokav ter ga gnal naprej, za-dej je stopal Sumak z vedno pripravljeno puško.
Cesta je zavila v gozd in tukaj se je ujeti ptič izmuznil iz hlapčevih rok ter skočil v gosto grmovje. Na dvakratni klic: stoji ni postal, gospodar je ustrelil v zrak enkrat, a tudi strel ni ustavil neznanca. Da ni ušel v gostem gozdu, je bilo krivo le to, ker je bil bos in ni mogel teči po bodečem dračju s tako naglico, kakor sta ga zasledovala obuti gospodar in hlapec. Prijela sta ga in ga tirala do bližnjega soseda Glasenčnika, kjer so ga zvezali in stražili skrbno celo noč. Gla-eenčnikova sina sta odslužila pred kratkim vojaški rok ob albanski meji v Prištini in sta kmalu spoznala neznančevo narečje. Tujec je izpovedal, da je doma 8 ur od Prištine in sedaj je bilo vsem jasno, da imajo opravka s kačakom, ki je po rodu Arnavt in je pobegnil pred tedni iz mariborske kaznilnice.
Drugi dan zatem so ga odgnali dobro zastraženega v Slovenjgradec, kjer so ga predali v tamošnje zapore. V Slovenjgradcu pri zaslišanju so dognali, da ima neznanec na vesti 18 umorov in bogzna kake druge zločine. Povedal je še, da -je dameraval sprva pobegniti v Avstrijo, ker se mu to ni posrečilo, je hotel iz Jugoslavije v Italijo, a mu je pristrigel pobeg neustrašeni Rok Sumrak. ki bo prejel nagrado 2000 Din.
Rade Pašić obsojen.
Belgrad, 30. maja. (Izv.) Danes se je vršila pred tukajšnjim sodiščem obravnava proti Radomirju Pašiču in Dragiši Stojadinovi-ču, zetu Ljube Jovanoviča. Tožila sta drug drugega radi člankov proti drug drugemu. Oba sta nastopila kot tožitelja in kot toženca. Sodišče je Radomirja Pašiča obsodilo na dva meseca in 15 dni zapora, Stojadinoviča pa oprostilo.
Rosenholz,
poslanik sovjetske Rusije, ki zapusti ta teden London.
PREGLED VREMENA PRETEKLEGA TEDNA
V območju depresije, Id se je držala nad Evropo v nedeljo, dne 22. maja s središčem nad Dansko, se je na njenem južnem robu nad Gornjo Italijo stvorila sekundarna depresija. Pod vplivom poslednje padlo je v noči od nedelje na ponedeljek v Ljubljani 55 mm dežja in tudi v ponedeljek je še pretrgoma deževalo. Ta sekundarna depresija se je od primarne odtrgala in samostojno potovala proti jugovzhodu, umikajoč se prodiranju visokega tlaka od Azorskega maksima. Posledica tega je bila, da Je bil torek lep in solnčen dan. Visok tlak pa je naglo popustil, kajti med tem se je nad Lyonskim zalivom stvorila nova sekundarnn depresija. Njena primarna pa je bila še zmeraj ona od nedelje, a sedaj s središčem že nad Finsko. Ta razpored zračnega tlaka se ie držal ves teden. Imeli smo skozi in skozi deževno vreme od srede do nedelje. Proti koncu tedna pa se je že opazilo dviganje barometra pod vplivom prodiranja visokega tlaka z Grônlan-h dije.
Gospodarstvo
Močno nazadovanje izvoza v aprilu.
Iz podatkov, ki jih objavlja Glavno ravnatc'j-Htvo carin, posnemamo, da je znašal v mesecu ;iprilu t. L izvoz iz naše države 352.375 ton v vrednosti 407.9 milijonov Din ali v zlatu 42.7 milijonov Din. V marcu t. 1. smo izvozili 425.865 ton za (>08.4 milijone Din ali v zlatu za 56.6 milijonov Din. Izvoz je torej po količini nazadoval za 17%, po vrednosti pa celo za 23%, čeprav so splošno cene na svetovnih tržiščih izkazovale tendenco navzgor. Še večje pa je nazadovanje izvoza v primeri z aprilom lanskega leta, kajti lani v aprilu je bilo izvoženih 586.480 ton za 812.8 milijonov Din (poleg septembra najvišji izvoz po vrednosti, po količini smo edino v maju 1926 več izvozili) ali v Blatu 74.1 milijon Din. V primeri z aprilom lanskega leta je nazadoval izvoz po količini za 34%, po vrednosti pa colo za 42% I
To zmanjšanje izvoza je pripisovati v prvi vrati nazadovanju izvoza pšenice in koruze, katerih smo izvozili letos v aprilu za 280 milijonov Din manj kakor v aprilu lani
Glavni predmeti izvoza v aprilu ao bili: stavbni les 110.500 ton za 78.8 milijonov Din, jajca 4016 ton za 64.2, koruza 32.296 ton za '10.7, pšenica 8117 ton za 25.2, goveda 7551 kom. za 20.8, svinje 17.175 kom. za 20.3, konji 4989 kom. za 13.5 milijonov Din itd.
Skupno smo v prvih štirih mesecih t 1. izvozili: 1,414.380 ton za 2015.5 milijonov Din ali v zlatu za 184 milijonov Din; v prvih štirih mesecih lani 6,649.521 ton za 2580.5 milijonov Din ali v zlatu za 235.6 milijonov Din. Izvoz je torej nazadoval za 325.141 ton ali 14%, po količini, po vrednosti v zlatu pa za 51.6 milijonov Din аИ
Izkaz o stanju Narodno banke z dne 22. maja 1927. (Vse v milijonih Din; v oklepaju razlika napram stanju z dne 15. maja 1927.) Aktiva: Kovinska podlaga 507.6 (+52.0), posojila: na menice 1093.3, na vrednostno papirje 129.6, skupaj 1288.0 (—17.4), saldo raznih računov 16350 (+1188.9); pasiva: bankovci v obtoku 5300.7 (—80.0), dež. terjatve — (116.1), obveznosti: po tiru 1080.3, po raznih računih 112.4, skupaj 1192.8 (+526.7); bilančna vsota 9969.1 (+1223.5); ostale postavke neizpremenjene. — V tem kakor tudi v izkazu za 15. maj 1927 se že vidi pritok dolarjev Narodni banki. To se pozna v povečanju kovin, podlage, ki je narasla od 395.7 dne 8. maja na 455.5 dne 15. maja in na 507.6 milijona Din dne 22. maja. Kljub temu oblok bankovcev ni nara-utel, pač pa padel od 5449.5 dno 8. maja na 5800.7 milijona Din 22. maja 1927. Računamo lahko, da je banka dobila okoli 26 milijonov dolarjev, za kar je odobrila državi okoli 900 milijonov Din po računu drž. terjatev za začasno zamenjavo. Dolarje pa od belgrajske občine in Drž hip. banke pa jo vltnjižiia v čiro računih, ki so narasli od 600 na ca. 1200 milijonov Din.
Dolničarje Obrtno banke SIÏS ponovno opo-larjamo, da zapade rok za vplačilo prvega roka danes 31. maja t L Za vsako delnico je vplačati 10 Din! Kdor obroka ne bi vplačal, izgubi delničarske pravice in se mu že vplačani znesek vrne po odhitku 25%, ki odpade rezervnemu fondu.
I'rodi ran jo švedskega trusta v naši driavi. V petek dne 26. t m. smo javili, da je najbrže tudi tvornica vžigalic Vrbovsko v Gorskem Kota-ru prešla v švedske roke, pripomnili pa, da vest šo ni potrjena. Sedaj prinaša >Jug. Lloyd< — najbrže od Prve hrv. štedionice, v katere koncem spada podjetje — demanti te vesti, ker da ima ta banka vseh 29.977 delnic (od 30.000) v svojih tre-zorih in da jih je torej v prometu samo 23! Na borzi sedaj notirajo den. 340. — Vest smo itak prinesli z rezervo in kakor je iz tega razvidno, se ne potrjuje».
Uradni kuni za Junij 1927 90: napoleondor 218.50 Din, turška Ura 247, funt Sterling 276, dolar 56.80, kanadski dolar 56.40, marka 13.46, zlat poljski 6.35, šiling 8, belga 7.90, peng6 9.92, 100 franc, frankov 222.50, 100 švic. frankov 1095, 100 hoL goldinarjev 2272, 100 lir 310, 100 lejev 35.50, 100 levov 41, 100 danskih kron 1515.50, 100 švedskih kron 1519, 100 norv. kron 1466, 100 španskih pezet 917, 100 Kč 168.20, fOO drahem 75.40.
Trgovina po zraku. Ne samo osebni, ampak tudi tovorni promet po zraku se zelo hitro razvija. Tako je bilo lani po mednarodni zračni pro-
LPariz—Carigrad, ki gre čez Belgrad, bilo uvo-ih V Panôev'o, ozir. Belgrad 53.527 kg blaga, leta 1925. samo 28.893, 1924. leta 15.779 kg in leta 1923. 1846 kg.
Pred povišanjem železniških tarif. Iz Belgrade poročajo, da je prometni minister sklical za 10. junij tarifni odbor, ki bo razpravljal o po-nšanjtl lokalnih in pristaniških tarif. To po viš» nje se bo uveljavilo 15. avgusta t 1. Podrobnosti še niso znane. Kakor nadalje javljajo listi, je to v zvezi, t; zniževanjem, dohodkov dri železnic, kar ee je pojavilo že lani.
Kaj. pravi industrija mila? V Belgradu se Je v nedeljo vršila izredna skupščina zveze tvor-ničarjerv mila. Sklenjeno je bilo, da morajo vsi člani izdelovati milo Iste forme, nadalje so se milarjem pridružili tvorničarji sveč in parfema in se bo seveda primerno izpremeni' naslov zvezo. Industrija zahteva dalje redno poslovanje na železnicah ter se bo branila trgovcev, ki redno no izpolnjujejo svojih obvez.
Inozemstvo o dinarju. >Neue ZOrcher Ztg.< z dne 27. L m. pričaš« članč.ič o jugoslov. valutnih vprašanjih, kjer pisec S. Fc. konstatira, da veljà dinar za eno najstabilnejših valut v Evropi. Nato razpravlja o vzrokih zato in pripisuje stabilizaciji dejstvo, da je naša Narodna banka dobila kakor svojčas Češkosl. bančni urad pri Bank of England 10 milijonov dolarjev revolving-kredita, ki bi se vporabljal le, če bi devizna podlaga ne zadostovala. Vprašanje 'revalorizacije dinarja je izginila s tapete. Govori se o zamenjavi 1:10, zlati kurz torej 91.
Hmelj. Zatec, ČSR, koncem maja. V primeru z drugimi leti je letos hmeljska rastlina dosedaj v rasti zelo zaostala. Stanje hmeljskih nasadov je prav neenako. Približno polovica rastlin starih nasadov jo 1—2 m visoka, poleg njih so pa velike ploskve, kjer še hmelj ni zraslel iz zemlje in kjer so bode privezovanje pričelo šele meseca junija. Vobče je stanje zgodaj obrezovanih nasadov boljše od ]>ozno obrezovanih in sicer deloma zaradi neugodnega vremena minulega tedna, deloma zaradi poškodbe po bolha ču. Njegove poškodbe se opazujejo skoro povsod, posebno pa v tako zvanih »bolhaških legah« ob spodnjih legah гЛсе Ogre in v srednji in zgornji dolini »Gold-bncha< in tudi drugod — Zelo neugodno je stanje drugoletnih nasadom, v katerih je mnogo sadežev izostalo in sicer zaradi preobile mokrote v minulem letu. Vsled neenakega stanja nasadov se tudi njih obdelovanje ni moglo enakomerno in istočasno izvrševati. Nekateri že obsipavajo svoje nasade, drugi pa še s privezovanjem ne morejo pričeti. — Prav neugodno je na hmeljske nasade vplivala nizka temperatura od dne 10 do 13. t m. Mimogrede je bilo nekaj toplih dni, vendar so jim kmalu sledili mrzli. Zelena barva listov se izpreminja v rumenkasto, kar povzročuje, da so nasadi videti kakor bolni. — Skoro ves hmeljski okoliš trpi tudi zaradi suše, kajti od Velike noči nismo imeli izdatnih padavin. Mokrota in toplota sta našim nasadom nujno potrebni. — Izmed drugih škodljivcev se je pojavila v nekaterih občinah, posebno pa v drugoletnih nasadih aphis muha in peronospora. V starih nasadih se le tuin-tam najde nova bolezen. Hmeljarje smo pozvali, da škrope nasade a %% galično-apnjovo brozgo.
Ћогха
Dne 30. maja 1927.
DENAR.
Zagreb. Berlin 13.48—13.51 (13.49—13.496), Italija 308.72—310.72 (310.50—311), London 276.10 —276.90 (276.60), Newyork 56.70—56.90 (56.80), Pariz 222.125—224.125, Praga 168.20—169 (168.60) Dunaj 8—8.03 (8.015), Curih 10.935—10.965 (10.95) Amsterdam 22.78—22.84.
Cnrih. Belgrad 9.13 (9.13 d.), Budimpešta 90 60 (90 60 d.), Berlin 123.14 (123.14 d.), Italija 28.41 d. (28.42 d.), London 25.245 bi. (25.2475 d.), Newyork 51975 bi. (519.70 d.), Pariz 20.36 d. (20.36 d.), Praga 15.39 (15.40), Madrid 91.25 d. (91.20), Bukarešt 3.15 (313 d.).
Dunaj. Devize. Belgrad 12.47, Kodanj 189.55, London 34.46, Milan 38.84, Newyork 709.15, Pariz 27.78, Varšava 79.31. Valute: dolarji 705.75, francoski frank 27.92, lira 38.77, dinar 12.46 češkoslovaška krona 20,97.
Praga. Devize: Lira 184.30, Zagreb 59.225, Pariz 131.90, London 163.42, Newyork 33.615.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7% irçvest. posoj. 84.50—85, vojna odškodnina 344—845, zastavni listi 20—22, kom.
»dolinice 20—22, Celjska 195-197, Ljublj. kreditna 160 den, Merkantilna 9S-1Q0, zaklj. 98, Praôtediona 860 den.. Kred. zavod 100—170, Trbovlje 490 bL, Vevče 130 den., Stavbna 55-66, Sešir 104 den.
Zagreb. 7% invesrt. posoj. SI.75—85, agrari Л—51.50, vojna odškodnina 344—344.60, junij 845—345.50, julij 346-347, Hrv. esk. 96 zaklj., Hipobanka 60—61, Jugobanka 93 zaklj., Praštedio-na 850 zaklj., Ljublj. kreditna 150 den., Sečerana 510—520, Slavonija 28.50—20.50, Trbovlje 475— 480, Vevče 185—137.50.
Dunaj. Podon.-savska-jadr. 81, Živno 91.75, Alpine 44.60, Kranjska industrijska 46.75, Trbovlje 57.95, Hrv. esk. 18.40, Jugobanka 11.50, Hipobanka 7.85, Gutmann 36, Mundus 166, Slavonija 8.55.
BLAGO.
Ljubljana. Smreka, jelka: hlodi L, II. monte 190—260, brz. drog. 200—260, bordonali merk. 260 -320, trama merk. 220—250, škorete k°n. od 16 cm naprej 520—570, paral, od 16 cm naprej 550—590, podm. do 15 cm 470—530, deske, plohi kon. o<! 16 cm naprej 450—500, parj. od 16 cm naprej 480 —540, podm. do 15 cm 320—400, madriers 500— 660, remeljni 460—560, letve 430—600; bukov: desko, plohi nar. neobr. 450—500, nar. oslr. 650— 900, parj. neobr. 600—830, parj. ostr.' 800—1150, tes toni 440—500, favolete 950—1100, remeljni 700 —800, letve 600—700, frizi 650—80u, hlodi I. 22o —250, I., II. 180—200; hrast: hlodi I. 600-900, I., II. 300-460, bordonali 100C—1400, desko, plohi neobr. boules 1300—1500, neobr. merk. 800— 1100, ostr. (podnice) 1260—1400, frizi 900—1300, drva buk. 18—21, hr. 16—19. žel. pragi 2.60 m, 14X24, buk. 25-31, hr. 45—54, buk. ogljo 100 kg 90—95; pšenica bačka 75 kg, 2—3% 375—385, ba-naška isto, ječmen ožim. 800—305, lot-ii 310—315, oves bački 270—275, bos. oves 250—2C0, koruza bačka ban. J. 225—236, činkvantin 290—3(4), ajda dom. si. p. 330—340, moka Ogg 530-650, Og 530— 550, krušna 2 500—520, 5 470—490, 6 440—450, 7 380—400, krmilna 8 220—230 otrobi deb. lusk. 220—230, drobni 200—210; tendenc« za les čvrsta, za dež. pridelke zalo čvrsta; zaklj. les 6 vagonov.
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
priporeïa za mesec junij (posvečen presv. Srcu Jozusovcmu) cerkvenim zborom:
Fais! : 12 cerkv. pesmi za mešani zbor. Part. 20 Din, gl. po 4 Din. Zbirka obsega tudi nekaj napevov presv. S. J. Foorater: 12 cerkvenih pesmi za razne prilike
cerkvenega leta za mešani zbor; 12 Din. Foorster A.: Litanije presv. Srca Jezusovega za
ljudsko petje. Din 6. Grum A.: Litanije in odpevi v čast presv. Srcu
Jezusovemu za mešani zbor. Din 14. Hribar p. Angolik: Obhajilne pesmi za mešani zbor. Part. 28 Din, glasovi (samo tenor in bas) po 8 Din. Zbirka obsega tudi več napovov presv. Srca Jezusovega. Pogačnik I. Slava presv. Srcu 10. pesmi za mešani
zbor. Pari. Din 20; gl. po Din 6. Premrl: Slava Brezmadežni. Zbirka mešanih, moških in ženskih zborov. Obsega tudi več napevov presv. Srca Jezusovega. Premrl St: Slava presv. Evharistiji. 75 evhari-
stičnih pesmi za mešani zbor. Part. Din- 60; gl. po Din 12. Sattner p. 11.: Slava Jezusu. Evharistične pesmi za mešani zbor. (Part, razprodana), glasovi po I)iu 2.50.
Naznanila
Občui zbor organizacije javnih nameščencev, somišljenikov SLS v Ljubljani se bo vršil due 7. junija in ne 17., kakor jo bilo pomotoma objavljeno v »Slovencu« duo 29. t. ш. — Odbor.
"Poizvedovanja
Zlata zaponka (broša) za narodno nošo ee je našla. Dobi se: Večna pot 17.
VENECIN
izredno zdravilna voda proti
reumatizmu in išiasu. 2elodtnim in Črevesnim boleznim 1er za nego ran
dobiva se zopet v vsaki lekarni. Skladišče za grosiste: Isie d. d. Ljubljana.
.....................'ma
Jntercsantno broJfurço uspešnem Zdravljenju, tolčnih kamnov Vam pošlje brezplačno lekarna pri Odreseriiku PragallJJuiehndsh* M Pijife ahoj	Г
iMiMilunifiiMiiiiifiiiiiiiiiiin ,
ot prva pomoč pri obolenju prašičev ter v rabra-jonje rdocioe eo je izkazal v neštetih slučajih kot odino uspešno zdravilo
Sadnikarjev zdravilni praSek zoper obolenje praiilev
To vodno učinkujoče alsopatično sredstvo očisti prebavila in odvaja iz njih kužno bacile. Pospešuje tek in rejo zdravim živalim ter pri oboleUb pravočasno uporabljen zabrani rdočioo. Previden rojeo ima Ia prašek vodno doma! 1 zavoj 12 l)in, 10 zavojev luO Din, preprodajalci poseben popust. Co se podijo denar naprej poštnino
prosto, sicer po povzetju. I/.dolujo in razpošilja e natančnim navodilom вшо
Lekarna Mr. Stanko Hočevar, Vrhnika 23.
V zalogi so vsa druga zdravila.

Hotel „Meran", Maribor
Vsem svojim gostom, društvom in cenj. občinstvu vljudno sporočam, da sem oddala restavracijo gospodu J. Kimcswcngerju, katerega kot dolgoletnega strokovnjaka v največjih tu- in inozemskih hotelih najtopleje priporočam.
Maribor, dne 31. maja 1927.
Josipina Friedl,
hotelirka.
Vljudno sporočam cen), občinstvu in p. n. gostom, da sem s 1. jun. t. L prevzel restavracijo Hotela »Meran« v Mariboru v najem.
Posebno se priporočam, naslanjaje sc na svojo dolgoletno strokovno izobrazbo, za prireditev banketov, poročnih pojedin itd.
Potrudil se bom postreči cenj. občinstvu s prvovrstno kuhinjo po primernih cenah, najboljšimi vini ter dnevno svežim pivom.
Z odličnim spoštovanjem
J. Kimeswenger.
Sven Elvestad:
44
Mož, ki je oropal mesto.
»Da,< je odvrnil stražnik, pri čemer je gledal v svoj zapisnik, »prav natanko ga niso mogli opisati, ker ga niso bili podrobnejše preiskovali. Ш je sred-njevedik, skoro nov usnjat kovčeg, rjav, s progasto varovalno prevleko, tudi ročaj je bil iz usnja. Na njem je bila pritrjena lična, litografirana karta, z imenom Peter Raspail, in levo spodaj: Lyon.«
»Ali so bili na kovčegn nalepljeni tudi kakšni železniški listki?«
»Bilo jih je prej celo več, toda vsi so bili od-sl ranjeni Sledi so se še poznale. Ostal je samo eden, na katerem se je še dalo brati. Osebje pravi, da je bilo napisano: Hotel Maltes, Nizza. Bržkone torej/ hotel de Malte v Nizzi.«
»Morda.«
»Drugega se ni dalo dognati. Pač pa eem prinesel s seboj slugovo prtljaga«
»Pokažite 1«
Prtljaga je obstojala iz edinega rjavega ročnega kovčega, ki bi utegnil odgovarjati pravkar opisanemu, ni i>a imel varovalne prevleke. Na ročaju je bila pritrjena posetnica z napisom Karel Thollon, Pariz.
»Sluga,« je zamrmral Krag, »ki ima tak kovčeg in posetnice kakor njegov gospod, to je malo čudno. Poglejmo, kaj je v njeml«
Odprli so kovčeg in razdevaE vsebino po mizi. Vsi so se bili strnili v krog in čakali, kaj bo. Posebno nestrpen je bil pristav. Na mizo je padel trd predmeL Krag je segel po njem; bil je velik, modrikast revolver najtežjega kalibra. Krag je predskal vkladališča. V njih je bilo še pet nabojev.
»Enega naboja ni več,« je dejal Krag zamišljeno dočim je položil revolver oprezno na stran. »Ali je bil
izstreljen tu v mestu ali kje drugje? Kdo bi vedel?«
Potem se je prikazalo nekaj perila najboljše vrste in popolnoma novo. Tudi tvrdkin znak je bil še viden in Krag je bral: Magasin du Louvre
»Trditi torej moremo,« je dejal Krag, »da prihajajo tatovi naravnost iz Pariza. Da, to ni oprava za kakšnega slugo. Vidite, prava svila, kaj?«
Potem so preiskali še toaletno škatlico. Zdelo se je, da bi pristojala bolj ljubitelju mode kakor tatu. Škatla sama je bila iz dišečega ruskega usnja, obloženega s srebrom. Različne krtače in toki so bili iz tenkega lesa, okovanega s srebrom. Dalje so bile v škatli stekleniičice z dišečimi tekočinami, od katerih je v trgovini gotovo vsaka kapljica veljala več frankov.. Vse to je bilo sicer zelo zanimivo in je podpiralo mnenje, toda kaj je pomagalo? Podrobnejših pojasnil niso našli nikjer. Preiskali so bili vso slugovo prtljago, toda ob koncu so vedeli manj ko prej. Krag je bil pa kljub temu zadovoljen.
»Našli smo dve sledi,« je dejal. »Ena vodd nazaj, druga naprej.«
»Kako to?« je vprašal pristav.
Krag je pokazal na oznako: Magasin du Louvre. Spodaj je stalo Rue du Havre. Stvari so bile kupl jene potemtakem v tej veletrgovini. »Tako vemo torej,< je nadaljeval Krag, »da so prišli tatovi iz Pariza in sicer pred kratkim. To je sled, ki vodi nazaj.«
»In katera vodi naprej?«
»Kovčeg, drugi kovčeg. Še vedno je nekje v mestu in mislim, da vem, kje naj ga iščem.«
Osmo poglavje.
Predno nadaljujemo z opisovanjem dogodkov na redarstvu, potem ko so bili odvedli oba zločinca nazaj v njune celice, in kaj se jo dogodilo v stanovanju Asbjôrna Kraga, moramo povedati, kaj je bil delal Krag v hotelu Viktorija.
Povedali smo že, da so se bili na kazenskem
oddelku čudili, čemu se je bil Krag preselil v ta hotel. Mislili so, da je nekomu na sledi, in so napeto pričakovali, kdaj bodo zvedeli kaj podrobnejšega. Krag jo stanoval sedaj tam že precej časa, in v takih slučajih navadno ni trajalo dolgo, da je pričakovani dogodek nastopil.
Detektiv je imel na sumu gospoda v sobi 24, francoskega učenjaka, ki se je bil vpisal v hotelsko knjigo kot gospod d' Albert. Že prvi dan je bil dognal, da je ta gospod v resnici istoveten s pariškim profesorjem, ki je svobodno obiskoval čudaka v Gledališki ulici. Krag si je z zadovoljstvom zabeležil, kaj je dognal. Namreč:	•
Prvič: Ko je bil vod; h tolpe ušel iz avtomobila, je šel v hišo, kjer je stanoval čudak.
Drugič: Vodja se je bil v hiši preoblekel in prišel iz nje kot popolnoma drug človek.
Tretjič: Ob ponovnem obisku pri gospodinji doktorja Salinga je bil Krag izvedel, da ima gospod d' Albert pri čudaku shranjen precej velik kovčeg. Gospodinja je dejala, da so v kovčegu redka znanstvena dela, ki rabijo obema gospodoma pri njunih skupnih posvetovanjih o egiptskih narečjih. Asbjorn Krag je pa mislil pri sebi, da bi so mogli v kovčegu skrivati pravtako lahko tudi predmeti za preobla-čenje, lasulje, krive brade in slično. Krag ni mogel odpreti kovčega. Ključavnica je kljubovala njegovim najbolj umetnim vitrihom — razbiti ga pa ni maral.
četrtič: Gospod d' Albert je imel vedno prost dostop v knjižnico in s tem tudi v pisarno doktorja Salinga.
To vse je nekako kazalo, da je gospod d' Albert in vodja tolpo ena in ista osoba.
Ko je bil Krag v svojem umovanju dospel tako daleč, se jo naravnoet prestrašil, kajti v naslednjem trenutku je moral radi tega priznati tudi druga ne-sjporna dejstva:
y	m «-
°	a.	-,
S'	£	1
"	o	D	°
c	C	c
n	—	1	o
л	c	o	M
°	£.	P"	3
i s> b <-*
I s C
K » « СЛ
3 B-i-O
M —.
n O <
o- —
Q. O	ш
£ S"	3
f РГ	S
D
» "S.	s?
Б №	I
N P
Z
s s
■ 6
r* M
cr t» «;
? Z
03 -
18
-,	JO.
O	C
3	E.
{u	O
n	<
D?* P 1 ^ ! i
c»
»
5r P s

< s 5- а
» №
g33
Ê § 8
ti
" S b •
n
, H.
to — o л
? .3 3
Pomlad!
Noeovlce. Kravate, sralce, rokavice, naramnice, žepni robci, nakit za obleke. otroške majlee, nahrbtniki, palice, dežniki, KlOtl v veh barvah, Sllonl. Sollngćll škarje, no2l. pOtrebSCIne za krolaèe, cevi|ar|e tapetnike, sivine in sedlarle. Razna dišeča mila — samo pri
Josip Peteline
bliiu Prešernovega spomenika, ob vodi
LJUBLJANA
Najnižje cene! Totna postrežba!
Moško kolo
dobro ohranjeno, prodam Hrenova ulica 20.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1'50 Din ali vsaka beseda SO par. Na|man|£l oglas 3 ali S Din. Oglasi nad devet vrstic se račnna|o viie. Za odgovor aoamko: Na vpruSania brez znamke ne odgovarjamo I
S/ožbe /sče/o I	j Sfanovan/a |
Pekovski pomočnik srednjih let, išče službo; Emožen je vsakega dela. Gre tudi v mesto ali na deželo. Nastopi lahko takoj. — Naslov v upravi »Slovenca» pod št. 4155.	Mesečno SOBO s 1. junijem išče gospod. - Ponudbe s ceno upravi lista pod »Soba« št 4251.
	Opremljena SOBA z električno razsvetljavo, se takoj odda. - Naslov v upr. lista pod št. 4256.
Usnjarski pomočnik izurjen, išče službe. Gre kamorkoli. - Ponudbe na Franc Avsenek, Rajhen-burg štev. 88. 4186	
	
	
KONTORISTINJA	
s petletno prakso v že-lezninski stroki, vešča slov. in nemščine ter slov. in nem. stenografije, išče mesta korespondentinje -ozir. strojepiske. - Event. ponudbe je poslati upravi lista pod: »Vestna 4169«.	Pisarniško sobo v visokem pritličju, odda takoj Pokojninski zavod v Ljubljani, Aleksandrova cesta.
	ŠTULEN MLIN z gosp. poslopjem, blizu kolodvora, se vzame za več let v najem. - Naslov v upravi »Slovenca« pod »Stanovanje« štev. 4192.
Proste s/užbe I -1	
Polir ja	
zanesljivega strokovnjaka z večletno prakso takoj sprejmemo. - Ponudbe s »pričevali na Gradbeno podjetje G. Tônnies d. z 9. z., Ljubljana, Dunajska cesta štev. 25. 4237	
	I Posestva
	NAPRODAJ HIŠA v Mokronogu. Pri hiši je velika njiva, travnik in nekaj gozda. Plačilo po dogovoru. Pojasnila daje Franc Klanšek, predilnica v Litiji.
мампвпнмшмаав	
Bančnega uradnika za vodilno mesto v Sloveniji, verziranega v vseh bančnih poslih, s prakso na samostojnem vodilnem mestu, išče velika banka. - Ponudbe z opisom študij ш prakse, prepisi spričeval in zahtevki pod: »Zanesljiv in samostojen« it 4174 na upravo lista.	
	
	1 Jûfoprocfi
	Vsakovrstno zlato knpuic po najvišjih cenah Gerne, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3
Išče se kravar k 5—6 glav goveje živine Neoženjen, srednjih let, priden in pošten. — Hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru. Več se izve pri g. Franc Repaniek, Zg. Domžale Stev. 149. 4206	Klavir ali PIANINO, črn, malo rabljen, kupim. - Ponudbe pod »Dober glas« it. 4217 na upravo lista.
	
	гУШамшШЈ
	NOVO SPALNICO iz mehkega lesa, prodam. - Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št 4243.
Kmetsko gospodično iščem za trgovino z mešanim blagom, s 3 letnim spričevalom, za takoj ali pozneje. Naslov v upravi »Slovenca« pod it 4235.	
	OMARA ZA LED ceno naprodaj. Vprašati pri vratarju hotela Slon v Ljubljani. 4203
Zastopnik za dobro uvedeni prvorazredni stroj za računanje se išče. Reflektira se na seriozno osebo z gotovo kavcijo. - Ponudbe na: »Publicitas« d. d. Zagreb, Gunduličeva 11, pod »Za-12.212«.	
	PRODA SE dobro ohranjena, skoraj nova, v zelenem plišu preoblečena ZOFA m železni ŠTEDILNIK, malo rabljen. .— Poizve se v upravi lista pod št. 4213.
Strojni KURJAČ vpok. železničar se sprejme k malemu parnemu kotlu za sušenje - za par dni v tednu. — Vprašati pri Erman & Arhar, Šent Vid nad Ljubljano. 4239	Motorno kolo skoraj novo, 2% HP, s 3 prestavami, se po nizki ceni proda. Poizve se pri g. Nordinu in drug v garaži, Poljanska cesta.
PRODA SE :
Kompletno dobro ohranj. izložbeno okno 190X105 in vrata s steklom in jeklenimi z a s t o r i. Več starih vrat in dvojna železna. Vpraša se v trgovini ANTON MERHAR, Ljubljana, Sv. Petra c. 22
Prodam vsakovrstne
LEDNE OMARE
vseh dimenzij, ter jih izvršujem tudi po naročilu. S. PRAPROTNIK, Jenkova ulica 7.	4211
Za takojšnjo dobavo imamo cirka 30 vagonov
hrastovih odpadkov,
za kurjavo, z žico pove-1 zane. Cena po dogovoru. ! - »ZORA«, parna žaga v Črnomlju.	4005
Odda se
košnja trave
ZA OTAVO -ЗД: in sicer v bliž. Dolenjskega kolodvora. - Poizve se pri tvrdki Ivan PERDAN nasledniki v Ljubljani — Krekov trg 11.
Naznanilo.
Tvrdha POK nasl.
Ilirko Bogata)
Ljubljana, Slan trg 14
naznanja cenjenemu občinstvu, da
Y / otvori 1. junija
svojo popolnoma na novo preurejeno in bogato založeno špecijelno trgovino vsakovrstnih najmodernejših klobukov, ter se za cenjeni obisk najtopleje priporoča. Cene zmerne I	Postrežba točna I
Istotam se bodo sprejemali klobuki v popravilo.
Oblačilno blago
po globoko znižanih cenah prodaja družba »MAKO«, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 36 —
zraven »Jugo-avto«.
čč. gg. ŽUPNIKI!
Vsa pozlatarska, cerkvc-ua in privatna, v mojo stroko spadajoča dela, izvršujem vedno po najnižji ceni. Za obilna naročila se priporočam cenj. župniščem. — Umetne slike in okvirji. ANTON KOS, pozlatar, Ljubljana, Mestni trg 25. 4039
OSLE za kose
prave bergamaške - dobite pri SEVER & Komp., Ljubljana.	3930
Ifnlocarii" D vo ko lesa
„HUlCiatll JI v ceni zelo padla. Pneumatika Michelin, Dunlop. Ceniki franko — prodaja na obroke. F. BATJEL, Ljubljana, Karlovska cesta 4.
KROJE (šnite)
poljubne in po najnovejši modi, izdeluje in razpošilja Knaielj Alojzij, učit. krojaštva, Ljubljana, Kri-ževniška ulica. 4043
Mamice!
30 otroških vozičkov raznih vzorcev se prav poceni razproda v tovarni „TRIBUNA", Ljubljana, Karlovska c. 4.
Kruino moko in
rženo moko
vedno svežo, kupite zelo ugodno pri
A. VOLK, LJUBLJANA
Resljeve cesta 24.
V globoki žalosti naznanjam vsem častitim sobratom, prijateljem in znancem, da je danes zjutraj odšel k Bogu po večno plačilo častiti gospod
Leopold Turšic
mestni župnik v Krškem
po dolgotrajni, mučni bolezni, v 44. letu svojega življenja. — Pogreb preblagega pokojnika bo v sredo dne 1. junija ob 10. uri dopoldne.
V Krškem, dne 30. maja 1927.
Alojzij Kurent, dekan.
■ -л • / . 1 ,V '■ : • *i" ' v ■ '7SC„
S tužnim srcem naznanjava, da je danes zjutraj umrl naš ljubljeni sin in stric gospod
Leopold TiirSic
mestni župnik v Krškem
po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere. Pogreb bo v sredo 1. junija ob 10 dopoldne. Nepozabnega pokojnika priporočamo v molitev.
Krško, 30. majnika 1927.
Helena Turšič, mati.	Marija Turk, nečakinja.
Abonenti
se sprejmejo na dobro domačo hrano po 14 Din dnevno. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4216.


Ljubljana, dne 30. maja 1927.
Žalujoči osfall.

Sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo, da sta nas zapustila naša iskreno ljubljena brata, ozir. oče, strica in svaka, gospoda
lozve Kiauta Drago Kiauta
posestnik v Landolu pri Postojni, Jul. Benečija umrl 30. maja 1927, star 57 1.
trgovec Sušak, star 43 let umrl dne 28. maja 1927.
Botri, botrice, starši!
Opozarjamo Vas na izredno ugodno birmansko prodajo „DO H O'* Cevllei po znatno znižanih cenah. Prodaja se vrši do sobote dne 4. junija v trgovini
wDoko" Iv. Čarman
Ljubljana, Prešernova ul. 9 dvorišče.
Žalostni sporočamo, da se je danes, v Marijinem mesecu, preselila, k Bogu v boljše življenje naša
Mara Remec
mnogokrat previdena s sv. zakramenti. Umrla je v majniku življenja, stara 21 let, po štiriletni težki bolezni.
Pogreb bo v torek, dne 31. maja ob 4. uri popoldne iz domače hiše, Zarnikova ulica 17, na pokopališče pri sv. Križu.
Sv. maša se bo darovala zanjo v cerkvi sv. Jožefa v sredo, dne 1. junija ob 7. uri zjutraj.
V Ljubljani, dne 29. maja 1927.
Profesor Bogumil Remec, oče, Marija, mati, Bogumil M., Vera, Bara, Vlada, brat in sestre. Dr. Josip Debevec, ujec in ostali sorodniki.
nositi
Palma

znaci
\
nikdar Iskrivljene
.Mip» i
pete imeti.
1Ж"" SPREJMEM takoj zanesljivega "^C
KLEPARJA
kateri je popolnoma izurjen v stavbnem in galanterijskem kleparstvu. Istotako se sprejme izurjen STAVBENI KLJUČAVNIČAR, kateri zna tudi samostojno kovati. Oziram se samo na starejšo moč od 25—35 let. — Pismene ponudbe pod »Klepar« na Aloma Company, anonč. in reki. dr., Ljubljana.
obrezo in glejte [nove cene čevljev:
BOKS moSKi ашг.0Ш159
Naročite takoj čevlje 1	» Po1 •stnli 159
Pišite takoj po cenik z več BOUS „ nkki 1000 slikami. :: Industriia цоцј n1Zki îenshi čevljev in veletrgovina јДШ1ј, 25_.,9
R.SILBNECKI, Celle St.1S c™130-35
Naroi. tez Din 500 po«, prosto J f"4'
Kar ne ugaja se zamenja ali »rne lAItUALI чi—43
149 149 48 61 Rl
Kiobuhe. slamnike
in razno modno blago nudi uajeeneje
Jakob Lah. Maribor, Glavni trg 2.
Radi prezidave izredno nizke cene.
TVORNICAMM.MO».BAK«lMOWmNciAtNSTZIU(UM
. 4\vN BHUŽBA 2.0Z.L3UBL3ANA t/. S S y
^ШШШШ
"PROD/UALNA
DUNAJ SI CA C. 14] LJUBLJANA
POIEOTBGOVINA SCHNEIDER SVEROVJEK
%
PRVOVRSTNI MATER3AL-NIZKE CENEII
Razpis natečaja.
Cerkveno konkurenčni odbor Sv. Rok ob Sotli razpisuje natečaj za kleparska dela za pokritje stolpa. Stroški so proračunjeni na 25.000 Din. — Ponudniki se naj oglasijo do 12. junija 1927 pri podpisanem načelniku.
Sv. Rok ob Sotli, dne 25. maja 1927.
Načelnik FRIC.
t
Marijanska kongregacija za gospo, dične pri sv. Jožetu v Ljubljani naznanja, da se je preselila k Mariji njena zvesta članica, gospodična
Mara Remec.
Pogreb drage rajnice bo v torek dne 31. maja ob 4 pop. iz hiše žalosti, Zarnikova ul. 17, na pokopališče pri Sv. Križu. - Sv. maša zadušnica se bo brala v petek 3. junija ob pol 8 zjutraj v kon-grcgacijski kapeli pri sv. Jožefu v Ljublj.
Ljubljana, dne 30. maja 1927.
Za Jugojlovanako tiskamo v Liublianis Karal Ceč.
izdajatelj; dr. Fr. Kolorec,
Uredniki Franc Terieglav.