SI. 51 ftjtoina flataua i iitotfti (aort tsntmn* v rrstu, v sreao t. marca 1922 Posamezna številka 20 stotinfc Letnik XLVI1 Izhaja, izvzemši pondeljek, vsak dan zjutraj. V »v. t Asiškega §t. 20, I. nadstropje. -j — --*ajo ureaniStvu. Nefav pisma se ne sprejemajo, • c- vračajo. Izdajatelj in odgov; Štefan Godina. — l*stnf .^rna Edinost Tisk tiskari£Edinast zna?a za mesec L 7. 3 mesece L 1950, pol leta L 32. -/in celb m.o L Za inozemstvo mesečno 4 lire več. — Telefon uredništva^ In ^uprava št. Posamezne Številke v Trstu ln okolici po 20 stotlnk. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent-osmrtnice, in zahvale, poslanice in vabila po L 1* —, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 st. beseda, majnanj pa L 2 — Oglasj naročnina ln reklamacije se pošiljajo Izklnčno upravi Edinosti, v Trsta. uHca sv Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva In uprave 11-571 Prijateljsko upanje Ob času vladne krize v Italiji je pisalo »Češke Slovo«: Torretta je padel radi svoje politike v osrednji Evropi in radi svoje genoveške politike. Redko kedaj še se je tako odločno izvajana politika tako žalostno zrušila. Vsakemu opazovalcu je bilo jasno že v naprej, da bo italijanska politika, ki je bila v vsem nasprotna oni grofa Sforza, morala imeti tak konec. Ako naj se nje vpliv na Srednjo Evropo ne skrči na najmanjšo mero, se mora italijanska politika povrnili k tistim smernicam, ki se jih je v zadnjih časih tako trdovratno izogibala. V dobi gospodarskih konferenc, ko se pozornost vsega sveta osredoča v reševanju gospodarske krize, ni mesta za skrajno narodno politiko in za staromodne diplomatske prevejanosti. Povojna Evropa hoče pa sovražnosti. Della Torretta ni razumel duha časa! Lovil se je za fantomom neobstoječe slovanske nevarnosti ter je hotel proti Jugoslaviji in Čehoslovaški postaviti blok Romunske, Madžarske in Avstrije. Smatral je malo entento za prešibko zgradbo, da bi se mogla vzdržati spričo diplomatične ofenzive velesil v vrhovnem svetu. Iz te krize pa je Mala ententa izšla zmagovita. Razvoj srednjeevropskih razmer ne more ostati brez vpliva na novo orientacijo italijanske zunanje politike, pa naj bo naslednik Della Torretta kdor-koli! Južno-vzhodna Evropa ni danes več Balkan iz predvojne dobe. Svetovna vojna je vzbudila lam hrepenenje po miru in gospodarskem skupnem delovanju ter nasproistvo proti velesilski politiki predvojnih časov. Vojna je vzbudila v teh malih državah upravičeno samozavest, ki temelji na njihovi čisti vesti, s katero gledajo na že dovršeno delo za obnovo Evrope, S tem de- .n hočejo nadaljevati tudi v bodoče z vsakomer, ki se jim pridruži z dobrimi nameni. Nadejamo se, da nova politika Italije ne bo oddaljena od tiste smeri, h kateri jo, tudi proti njeni volji, sili splošna smer evropske politike. Tako označa češki list politiko ravnokar edstopivšega italijanskega ministra za zunanje stvari kot popolnoma zgrešeno. Razmeroma kratka je bila doba, ko je imel Della Torretta krmilo italijanske politike v svojih rokah. Ali že ta kratka doba je zadoščala za očividen dokaz, da Della Torretta — kakor pravi »Češke Slavo« — ni razumel duha časa. To je res staromoden diplomat, ki ni prišel do zavesti, da se v sedanjih časih in ob sedanjih razmerah — kakor jih je ustvarila svetovna vojna — interesi nobene države, tudi najmočnejše ne dajo več ščititi z di-plomatičnimi zvijačami, s tem orožjem iz arsenala stare kabinetne diplomacije. Češki list mu očita — v skladu z nami — vsak globokejši pogled v resničnosti- Ta svoj usodni nedostatek je jasno pokazal z vsem svojim postopanjem napram Mali ententi. Podcenjeval je njeno moč. Pred vsem pa ni razumel, da je ta meddržavna tvorba vsled razvoja stvari po vojni in vsled zemljepisnega položaja držav, ki jo tvorijo, postala neizogibna potreba za gospodarsko uredbo Srednje Evrope! Prav in neoporečno je, kar pravi češki list, da si mora zunanja politika Italije tako določiti smeri, da bodo v skladu s splošnimi smermi evropske politike, ki hoče zaceliti gospodarske in politične rane, ki jih je odprla vojna. Sedaj niso časi za na-sprotstva, in za imperialistična stremljenja, obsojena danes že od vsega modernega človeštva, ampak vzpostavljanja in obnavljanja, torej vzajemnega dela med vsemi državami, malimi in velikimi. Tega ni razumel Della Torretta* pa naj je že bila krivda na tem v njegovi notranjosti, v njegovi volji ali pa v njegovi slabosti, ki ga je silila, da se je udajal pogubnim vplivom tistih elementov v Italiji, ki tudi ne razumejo duha časa in potrebe sedanjim časom primerne, zdrave državne politike. Češki list je izrazil upanje, da naslednik Deila Torrette ne bo zopet — Della Torretta. Glede osebe novega voditelja ita-ljanske zunanje politike se je to upanje uresničilo. Novi minister je Kari Schan-zer. Mož zavzemlje odlično mesto v političnem življenju Italije. Bil je že opetovano minister. Vprašanje je le, ali bo imel dovolj poguma, moči in predvsem volje za odiclap-njanje tistih vplivov, ki se jim je slepo udajal njegov prednik. Ifalfja Imenovanje podtajnikov RIM, 28. Po dolgih pogajanjih so bili Končno imenovani novi podtajniki in sicer: pri ministrskem predsedništvu: Beneduce Giuseppe (demokrat); pri ministrstvu za notranje stvari: Casertano (dem.); pri min. za vnanje stvari: Tosti di Valminuta (lib.); kolonije: Venino (agrarec); drž. zaklad: De Capitani (lib.); finance: La Loggia (reform.); vojna: Lissia (dem.); mornarica: Pallastrelli (dem.); trg. mornarica: Serra (dem.); javna dela: Martini (popolarec); pravosodje: Cascino (pop.); uk: Lo Piano (reform.); pošte: Petrillo (lib.); poljed.: Congin (dem.); industrija: Bosco-Lucarelli (popolarec); delo: Cingolani (pop.); pokojnine: Rossini (dem.); osvoboj. pokrajine: Merlin (pop.); umetnost: Calo (dem.) Kdo bo predsednik konference v Genovi? RIM, 28. Ker je nova vlada sestavljena, stopa vprašanje sklicanja konference v Genovi zopet v ospredje. Znano je, da so nasprotniki sedanjega ministrskega predsednika Facta z ironijo povdarjali, da je Facta sicer dober odvetnik in dober človek, nikakor pa ne mož, sposoben za to, da bi zastopal Italijo na konferenci v Genovi, kjer bo imel opraviti s starimi lisjaki; kakor sta med drugimi Poincare in Lloyd George. Ministrski predsednik Facta je baje uvaževal te ironične očitke in je prosil senatorja Tittonija, naj on, ki je znan strokovnjak v gospodarskih vprašanjih, o katerih se bo razpraljalo na konferenci v Genovi, prevzame predsedništvo te konference. Senator Tittoni je ponudbo sprejel in vse b: se bilo izteklo dobro, da ni bil storjen v Cannesu sklep, na katerega je novi ministrski predsednik v naglici peza-biL V Cannesu je bilo namreč določeno, da mora biti vsaka država zastopana v Genovi po predsedniku vlade ali vsaj po enemu članu vlade. Ko je ministrski predsednik izvedel za ta sklep, je šel takoj k Titto-niju in mu to sporočjl. Tittoni je, seveda, izjavil, da je pripravljen umakniti svoj sprejem, in tako je vprašanje predsed-ništva na konferenci v Genovi zopet odloženo. Tudi Facta začenja svoj novi poklic z okrožnicami RIM, 28. Novi ministrski predsednik Facta je poslal vsem prefektom in civilnim komisarjem v Trstu, Tridentu in Zadru o-krožnico, v kateri naznanja, da je sprejel notranje politično vodstvo in poudarja absolutno potrebo reda v državi. Fašisti in nacionalisti proti izpraznitvi tretje dalmatinske cone MILAN, 28. Vodstvo fašistovske stranke je na včerajšnjem sestanku sprejelo resolucijo, v kateri povdarja potrebo še nadaljnje okupacije tretje dalmatinske cone in luke Baroš. Ta sklep se utemeljuje z diejstvom, da Jugoslavija ni še izvršila in tudi ne namerava zadovoljiti garancije v prid dalmatinskim Italijanom, določene v rapa liski pogodbi, in z dejstvom, da je /nednarodni položai. ki ae razvija v podo- navskih in balkanskih državah, zelo nestalen. V resoluciji se poziva parlamentarna skupina na obrambo teh sklepov. Odbor Nacionalne zveze »Dalmatia« je sprejel podobno resolucijo. Zastava jugosloveaskega konzulata v Tnrinu sežgana od fašistov. TURIN, 28. Nekoliko fašistov je prišlo pred včerafnjun na jugo6lovenski konzulat. Nekateri so se spustili v pogovor z konzulom, a medtem so se drugi polastili zastave, katero so nesli na univerzo in tam svečano sežgali. Jugosiovenski konzul je takoj, ko je zapazil, kaj se je zgodilo, poslal oblastvom energičen protest. * Kmetske demosutradje v okolici Rima RIM, 28. Predsnočnjm je priredilo kakih 800 kmetov v Campagnonu, v rimski pokrajini, burne demonstracije, ker se jim ni izročila obljubljena zemlja. Orožnikom, ki so prihiteli, se ni posrečilo razgnati razjarjene demonstrante, ki so celo zavzeli grozilno stališče. Končno so mor alt orožniki rabiti orožje in streljati na kmete, med katerimi je bilo mnogo ranjenih. To so prve vesti. Po zadnjih vesteh je prišlo do izgredov na ta-le način. Snoči okoli 19 je kakih 800 kmetov, bivših vojakov, kateri so doslej zastonj čakali obljubljeno razdelitev zemlje,-priredilo oo mestu burne demonstracije. Ker ni hotelo biti kričanju in razsajanju konca, so izšli orožniki iz svoje postaje in pozvali demonstrante, da se razidejo. Ker pa so bili vsi pozivi zastonj, je orožniški poročnik dal aretirati predsednika bojevniške zveze, ki je bil odpeljan na orožniško postajo. Demonstranti so nato obkolili orožniško postajo in začeli metati kamenje proti oknom. Slišalo se je tudi nekoliko strelov, katerih eden je ranil orožmškega poročnika v prsa. Orožniki so nato otvorili ogenj proti demonstrantom, ki so se razbežalL Ranjeni orožniški poročnik je bil odpeljan v 32 km oddaljeni Rim, odkoder so takoj prišla vojaška ojačenja. Izgredi med fašisti in komunisti v bolonjski okolici BOLONJA, 28. V Piano del Voglio je pričlo do krvavih izgredov med fašisti in socialisti, tekom katerih so bile težko ranjene tri osebe, a ena smrtno. Prvi ranjenec je fašist, a druga dva neki socialist in njegova mali, ki je vsled zadobljene rane umrla. Neapeljska univerza zaprta zaradi van-dalizmov dijakov NAPOLI, 28. Vsled vandalskih dejanj, ki so jih zakrivili dijaki fizikalne fakultete, je akademski svet sklenil zapreti univerzo, la ukrep je zelo razburil dijake, ki so se sestali k protestnemu zborovanju, na katerem so zahtevali takojšnjo otvoritev univerze. Fasistovski kazenski pohodi v Toskani FIRENCE, 27. Tekom včerajšnjega dne so fašisti izvršili več kazenskih pohodOv. Kazenske pohode so izvršili v uniformah in z glasbo na čelu. V Bantinu so pretepli, kogar so srečati. Vdrli so tudi v nekatere hiše m razbili šipe na pos£op»ju pevskega zbora. Podobno so naredili tudi v Faggia-no di Arezzo. Tudi v Firencah so fašisti razdejali prostore nekega pevskega društva. — Spopadi med fašisti im ljudskimi arditi pri Mantovi. MANTOVA, 28. Pr-ed snočnjim se je vršilo v Volta Mantovana zborovanje, katerega se je udeležilo nad 500 fašistov. Istočasno se je vršilo zborovanje bivših vojakov, ki »o veči-nema vpisani med ljudske ardite. xPred mestom je prišlot med obema skupinama do hu dega spopada, tekom katerega je bilo ranje nih več oseb. Posredovala je policija, ki je aretirala kakimi 50 bivših vojakov. Tudi iz drugih krajev mantovanske okolice prihajajo vesti o spopodih med fašisti in njihovimi nasprotniki. Zvišanje plač duhovnikom. RIM, 28. Uradni list objavlja odlok z dne 2. februarja 1922, štev. 164 o zboljšanju plač za nekatere kategorije klerikov. čičerinova brzojavka italijanski vladi RIM, 28. Italijansko - ruska brzojavna agencija sporoča: Ljudski komisar za vnanje stvari Čičerin je poslal italijanski vladi tole brzojavko: »Vsled odgoditve genovske konference prosi sovjetska vlada, da se ji nujno sporoči, ali mora ruska delegacija odpotovati v pravem času, da pride v Genovo že 8. marca in če so bila dana konzulom navodila za izdajanje vizumov ruskim delegatom. Če odgovor ne pride do 25. februarja, ruska delegacija ne bo odpotovala, dokler ne dobi odgovora. Istočasno zahteva ruska vlada jamstvo za popolno in brezpogojno jamstvo za člane delegacije, za osobje, ki jo spremlja, za prtljago, kurirje in korespondenco, da se tako preprečijo nesporazumi jenja, do katerih je prišla ob priliki prihoda Vorovskega zastopnika Rusije.« Jugoslavija Povratek kralja Aleksandra v Belgrad BELGRAD, 27. Sinoči ob 10 se je dvorskim vlakom povrnil iz Bukarešte kralj Aleksander I. s svojim spremstvom. Na kolodvoru ni bilo posebnega sprejema. Kralja so pričakovali notranji minister dr. Voja Marinkovič, načelnik komande mesta in drugi zastopniki centralne vlade. Sestanek Male entente v Belgradu BELGRAD, 27. Kakor že javljeno, se 5 marca sestanejo finančni in gospodarski strokovnjaki Male entente. Jugoslovensko vlado bo na konferenci zastopal zunanji minister dr. Ninčič, čehoslovaško republiko dr. Beneš,^ Romunsko zunanji minisrter Duca in Poljsko poljski poslanik na jugo slovenskem dvoru. Romunski ministrski predsednik Bratianu se sestanka ne udeleži z ozirom na prihodnje volitve v romunski parlament. Čehoslovaški poslanik na jugosloven-skem dvoru g. Kalina je včeraj obiskal zunanjega ministra dr., Ninčiča in je imel ž njim dolgotrajne konference. V poučenih krogih zatrjujejo, da je g. Kalina razpravljal z Ninčičem o uspehih konference Bukareštu in o programu za genovsko konferenco. Snoči je nato poslanik Kalina odpotoval v Prago, da poroča dr. Benešu o položaju Pričakujejo, da se skupno z dr. Benešem vrne v Belgrad pred sestankom dne 5. marca. -..v Ustanovitev četverozveze BELGRAD, 27. Zunanj min. dr. Ninčič je podal uredniku »Vremena« obširno izjavo o konferenci v Bukarešti in o ustanovitvi četverozveze. Dr. Ninčič je med drugim izjavil: V vseh vprašanjih, o katerih smo se razgovarjali z romunskim ministrskim predsednikom Bratianom in zunanjim ministrom Ducom, je dosežen po-polen sporazum. Interesi Jugoslavije nas silijo v to, da zastavimo vse sile za skupni nastop. Razgovori z romunskimi državniki, ki so napram nam prijateljsko razpoloženi, so velike važnosti za mednarodni položaj. V Bukarešti je bila postavljena temeljna osnova za poKtično grupacijo štirih sil Srednje Evrope, ki skupno reprezentirajo okoli 70 miljonofv prebivalcev. Jugoslavija z Romunsko, Čehoslovaško in Poljsko predstavlja sedaj politični faktor v Evropi, ki se ne more v ni kakem oziru omalovaževati. Več ne morem govoriti o »mali ep.-tenti«, ta sporazum sedaj lahko nazivljate »četveroententO« ali »četverosporazum«. Prvo posledico tega sporazuma tvori skupna akcija glede združenega nastopa na genovski konferenci. Dne 5. marca je sestanek ekonomskih in finančnih strokovnjakov teh držav v Belgradu. Na konferenci se določi načrt glede skupnega nastopa v gospodarskih in finančnih vprašanjih, ki pridejo v razpravo in odločitev na genovski konferenci. Vest o vojaškem dogovoru med Francijo in Malo entento zanikana BELGRAD, 27. Presbiro javlja: Iz Bel-grada je bila v pariške liste, med drugimi tudi v »MaAin« lansirana vest, o sklenitvi vojaškega dogovora med Francijo in Malo entento. To vest je priobčil tudi praški »Čas«. Belgradski Presbiro je pooblaščen uradno dementirat! to vest kot neutemeljeno in neresnično. Razprava o moratorij« BELGRAD, 27. Finančni odbor je na včerajšnji dopoldanski seji nadaljeval razpravo o zakonu glede odgoditve plačil trgovcev v inozemstvu. Izvršene ao bile nekatere izpremembe. Debata je bila zelo ži- vahna in dolgotrajna. V finančnem odboru se je pojavilo stremljenje, da se zakon iz-premeni v tem zmislu, da se deponirajo zneski pod imenom trgovski fond pri hipotekami banki. Sarajevo zahteva univerzo j BELGRAD, 27. Bosanska pokrajinska vlada je prosila prosvetno ministrstvo za premeščenje filozofske fakultete v Belgradu v Sarajevo. Bosanska vlada pravi, da je za ustanovitev oddelka filozofske fakultete v Sarajevem dovolj muzejev, poslopij in materijala. Prodajanje valut prepovedano BELGRAD, 27. Finančni minister je izdal naredbo, glasom katere je vsaka prodaja tujih valut privatnim osebam strogo zabranjena. Za potovanje v inozemstvo si bodo morali potniki nabavljati določeno inozemsko valuto samo proti predložitvi potnega lista. Dva velika požara v Mariboru. MARIBOR, 27. Včeraj popoldne ob 2 je izbruhnil velik požar v velikem parnem mlinu Franz. Parni mlin in tovarna testenin sta pogorela do* tal. Škoda znaša nad 80 miljonov. Pogorele so tudi ogromne zaloge žita in moke vseh vrst. Požar se je šele pozno ponoči omejil. V veliki nevarnosti je bil glavni kolodvor in carinsko skladišče. V tovarni je bilo zaposlenih preko 250 delavcev. Ponoči je izbruhnil požar tudi v «Del. domu«. Trgovina kon-sumnega društva je bila pričela tudi goreti. Požarna brarnba je v jutranjih urah ogenj pogasila. Čehoslovaška Alkoholni zakon na čehoslovaskem PRAGA, 27. Senat je odobril zakon, kakor ga je sklenila poslanska zbornica. Senator dr. Wiechowski (s. dem.) je na-glašal, da bo zakon ščitil mladino tudi pred neumnostjo staršev ter omejil pijančevanje. Po tem zakonu je prepovedano prodajati alkoholne pijače vseh vrst (pivo, vino, sadjevec, žganje, likerje, slivovko, rum itd.) otrokom in osebam, ki 16. leta še niso prekoračile, čeprav so v družbi staršev ali odraslih po javnih lokalih ali na veselicah. Kažnjivi so gostilničarji, kavarnarji in vsakdo, kdor bi javno dajal še ne nad 16 let stari mladini take pijače. Tudi prodajati čez ulico se sme le osebam, ki dokažejo, da so izpolnile že 16. leto. Na plesnih zabavah se smeta uživati le pivo in vino; vsakršna druga pijača je prepovedana. Kazni znašajo do 3 mesece, globe 20_10.000 K ali odtegnitev obrtnega dovoljenja. ___ Rusija Zakaj se Lenin bržkone ne bo udeležil konference v Genovi PARIZ, 27. Kakor vse kaže, se Lenin bržkone ne bo osebno udeležil konference v Genovi Moskovski poročevalec »Mati-na« pravi, da je mnogo vzrokov, ki ga zadržujejo v Rusiji. Predvsem se komunistične množice boje, da bi ga mogli na poti v Genovo umoriti reakcicmarci. Več kategorij delavstva je te dni sprejelo na zborovanjih resolucije, s katerimi se Lenin poziva, naj nikar ne gre osebno v Genovo. Moskovski tramvajski uslužbenci .so sprejeli na svojem zborovanju resolucijo, Ki zaključuje z besedami: »Ce evropski delavci žele videti Lenina in slišati njegovo besedo, naj kar pridejo v Moskvo; pot je odprta. Mi pa ne bomo nikdar dovolili, da se odstrani, ker ne zaupamo zapadni Evropi, katera je na zelo slabem glasu.« Podobne resolucije prihajajo od vseh strani Rusije. Po mnenju Matinovega poročevalca tuai Lenin sam ne želi iti za sedaj v Genovo. On je prebrisan in ve, da Rusija ne bo imela velikih koristi od konference v Genovi. Zato ne mara izgubljati časa z dolgim potovanjem in še daljšimi pogajanji. Razen tega je zelo vročekrven in bi lahko že ob prvem nastopu pokvaril vse. Prepustil bo zato svojim pristašem, da začnejo pogajanja, in se bo nenadoma pojavil na drugi ali tretji konferenci, ko ne bo šlo več za priprave, temveč za sklepanje. Treiji zopet menijo, da glavni vzrok, zaradi katerega se Lenin ne namerava osebno udeležiti konference v Genovi, tiči drugje; Lenin ima namreč velikanski vpliv na komunistične množice, ki ga naravnost obožavajo. Lenin je sedaj edina oseba, ki lahko vzdrži visoko moralo in pogum svojih sotrudnikov. Čim bi on izginil ali pa se samo oddaljil iz Rusije, bi nastala v Rusiji popolna anarhija. Spori med posameznimi osebami bi uničili vse dobro, ki ga je prinesel komunizem po izpremembi svojega praznila S&irije tekom meseca marca, kakor se je predvidevalo. „ Poljska Proti draginji na Poljskem VARŠAVA, 28. Ministrski svet je začasno odpravii carino za uvoz živil, poseb^ no moke, riža, testenin, krompirja in mas sti. Za pobijanje stalno naraščajoče dragi-nje bodo tudi znižane železniške pristojbine za prevoz živil. Izvoz jajc bo prepo. vedan. Vprašanje Vilne. VARŠAVA, 28. Pogajanja med litvinsko vlado in Poljsko glede priključitve Vilne k t j Se nadalWejo. Na predlog litvinske vlade, da bi o usodi Vilne odločal mednarodni sodni dvor, /e odgovoril poljski zunanji minister Skirmunt, da je Zveza narodov že dovolila V lini, da se svobodno izrazi o svoji državni pripadnosti. Skirmunt nadaljuje, da hoče litvinska vlada spraviti s tem svojim predlogom vso zadevo na njen prvotni stan in spominja, da se je Vilna že odločila za priključitev k Poljski. Končno izraža upanje, da se bo dosegel sporazum in da ne bo ta zadeva ne. ugodna vplivala na odnošaje med obema državama. Romunska Romunski zunanji minister Duca o eduo-šajih med Čehoslovaško in Romunijo BUKAREŠT, 28. Romunski zunanji minister je sprejel dopisnika > Prager Presse« ter mu izjavil sledeče: rRomunska vlada želi stopiti s Čehoslovaško v najprrsrčnejše prijateljske zveze. To nam svetuje naša zemljepisna lega, gospodarski interesi in okolščina, da smo postali dediči habsburške monarhije. Povejte v Pragi, da bom za svoj del posvetil vse svoje moči za dosego naintimnejše zveze med obema državama na političnem kakor tudi gospodarskem polju. Obžalujem, da nisem mogel do danes osebno spoznati Vašega ministrskega predsednika Beneša, vendar vem, da nam ne bo odrekel prijateljstva, ki mu ga ponujam. Nikoli pa ne bom pozabil Masaryka, ki nas je obiskal v Jassyju v najžaloslnejšem momentu Romunije v svetovni vojni. Takrat smo položili temelje bodočemu češko-romunskemu prijateljstvu, ki bo gotovo prineslo obema državama še velike koristi. Francija Beneš o ruskih odnošajih. — Razmerje med Francijo in Malo entento RIM, 28. Beneš je imel v Parizu pogovor z dopisnikom Tribune, tekom katerega je izjavil, da je za takojšnjo vzpostavo trgovskih zvez z Rusijo. Sovjetska vlada bo skoro prišla do spoznanja, da bo morala temeljito spremeniti smernice svoje politike in najbrže jo bodo okolščine prisilile udati se pogojem ,ki ji bodo stavljeni v Genovi. Kar se tiče vesti nekaterih časopisov o pogajanjih za zvezo med Francijo in Malo entento, je Beneš odločno zanikal to trditev ter izjavil, da je v splošnem proti posebnim pogodbam med posameznimi državami. V tem težkem trenotku, ki ga danes doživlja Evropa, je na mestu le geslo: Vse države za eno, vsaka država za vse! Finančna konferenca za razdelitev nemških odškodnin. PARIZ, 28. Finančna konferenca, ki bo določita ključ za razdelitev nemških odškodnin med zavezniki, se bo sešla 6. marca na finančnem ministrstvu v Parizu. Udeležili se je bodo finančni ministri Francije, Italije, Anglije in Belgije- Po sklepanju bo konferenca predložila nemško spomenico za znižanje plačil in proračunsko reformo odškodninski komisiji. Sestanek med Schanzerjem in Poiccarejem. PARIZ, 28. Davi je prispel v La Havre italijanski zunanji ministe>r Schanzer odkocker bo odpotoval z opoldanskim vlakom v Pariz. Menda se bo sešel pri tej priliki s Poincare- jcm. «Matin» piše v članku o prihodu Schanzerja v Pariz, da si mora Francija pred genovsko konferenco zagotoviti prijateljsko sodelovanje Ita&je. Šele tedaj bodo lahko Rusija, Nemčija in nevtralne države lahko občutile moč zaveznikiov, ko bodo videle sebi nasproti Anglijo, Francijo in Italijo v trdnem prijateljstvu, ki bo nudilo svojo močno roko v pomoč Mali ententi in zvezi baltiških držav. Francija lahko izkoristi prisotnost Schanzerja v Parizu, da v parurnem pogovoru razprši vsa nesporazum! jen ia med obema državama, ki jih naši politiki tako skrbno redijo že dve leti, fflemšiia Mednarodna socialistična konferenca FRANKOBROD OB MENU, 28. Na včerajšnji seji mednarodne socialistične kon- _ _ _ Ižvence je Leon Blub razložil stališče fran- programa. Lenin je malik sovjetske Rusije. * coske socialistične stranke v vprašanja ' odikodnin in razorožitve, Shaw pa nazor angleške delavske stranke o odškodninah-Obe poročili sta bili predloženi posebni komisiji v proučavanje. Včeraj so se sešli izvršilni odbori in dunajska internacionala. Razpravljalo se je vprašanje sklicanja konference izvršilnih odborov v Berolinu. Iz KremKna vodi on usodo Rusije. Rusko - japonski spor zaradi Sibirije. — Japonska ne namerava še izprazniti Sibirije LONDON, 27. Iz Pekinga javljajo, da so se rusko - poljska pogajanja v Pekingu prekinila. Ruski delegati so zahtevali izpraznitev Šaha lina in takojšnjo udejstvi-tev zagotovitve japonske delegacije na konferenci v Washingtonu glede izpraznitve ruskega ozemlja in revizije dogovora o ribolovu. Japonsko sporočilo, da se namerava tokijska vlada glede dogovora o ribolovu pogajati direktno z vlado v Vladivo-stoku, je vzbudilo odločen protest s strani sovjetske republike na skrajnem vzhodu, d si pridržuje izključno pravico do kontrole nad vsemi sibirskimi pokrajinami. Vsled tega Japonska bržkone ne bo iz- Ogrska Sprememba volilnega reda na Ogrskem BUDIMPEŠTA, 28. Sestanek izvedencev za javno pravo je izrekel, da ima vlada pravico spremeniti volilni red. Izvedenci so svetovali vladi, da naj deluje na lastno vzpodbudo s popolnoma prostimi rokami in na svojo odgovornost. Rešitev tega vprašanja bo dana zakonodajnim potom, nakar bo narodna skupščina določila volilno reformo. Dnevne vesti AH smo že Tripolitaoci? Naš ljubi paša Salata, ki iz Rima meče svoje «fermaTie» v našo ubogo deželo, ivas je osrečil zopet z enim umotvorom svoje državne modrosti. S svojim najnovejšim ukazom ustanavlja namreč iz-praševalne komisije za izpite vzposobljenja za poučevanje na trgovskih šolah. Dotični izpiti se bodo vršili meseca junija na višji trgovski šoli v Trstu, Salatov «ferman» obstaja iz sedem točk, ki predvidjajo poleg italijanskih tudi za —nemške kandidate! Gosp. Salata je torej svojo državno modrost dotiral že tako daleč, da enostavno izključuje možnost slovanskih kandidatov. Nič ga ne moti pri tem dejstvo, da Nemcev tu sploh ni kot avtohtonega prebivalstva. Poskrbel je s tem le za eventuelne potrebe južnotirolskih Nemcev. Ne omer-jamo pa tega morda zato, ker bi bili iNepncem, nevoščljivi. Nasprotno! Naglašamo, da je sveta dolžnost Italije, da skrbi za vse potrebe svojih novih neitaJJjanskih prebivalcev — torej tudi nemških! Tem bolj pa nas ogcrca to Salatovo očitno preziranje naš-^a naroda, ki tvori dokazano večino te pokrajine in ki mu je Trst priznano in naravno središče. Vsa zlohotnost se nam razkriva še v dejstvu, da gosp. Salata dobro ve, da smo že imeli tu cvetočo trgovsko šolo s slovenskim učnim jezikom do onega dne, ko so nam jo sedanji oblastniki — morda iz golega strahu pred pretvezmm * iredentizmom* naše mladine — brezobzirno zaprli. In ta ^srečevatelj našega ljudstva ve tudi dobro, kako nujno to šolo rabimo in kako odločno jo tudi zahtevamo! Najbolj nezaslišano pa je, da ta rimski samodržec meče v deželo ukaze, ki ji očitno škodijo. Neomajno dejstvo je namreč, da je naš gospodarski propadajoči Trst skrajno potreben trgovskih zvez s svojim zaledjem. A ker je to veliko zaledje slovansko po veliki večini, mora biti pač jasno tudi vsakemu trgovskemu začetniku, da gospoa, ki potiska naš narod na nižino — Tripolitancev, katerim, seveda, ni treba priznavati potrebe trgovskih šol. To je zopet očividen praktičen primer, kako nesrečno se upravlja ta nesrečna dežela! Pameten glas. «Lavoratore Socialista^ je priobčil v svoji včerajšnji številki zanimiv članek pod naslovom ^Italija in srednja Evropa*. Pisec tega zares krasnega članka je Angelo Treves. Clankar je brez usmiljenja razkrinkal vso grdobo zunanje^ politike markiza Della Torrette. Della Torretta je dosegel s svojo politiko le eno, namreč, da je Itaii,a (zgubila vse simpatije pri državah srednje Evrope. Rapalska pogodba ni bila sprejeta v dobri veri. Izvrševala se je le toliko, kolikor je šlo Italiji prav, Jugoslavija rn^toja že osem mesecev, da naj Italija izprazni tretjo zono^ v Dalmaciji. Della Torretta se je vedno oglušc-val, češ da je treba najprej urediti vprašanje ustave za dalmatinske Italijane in pa vprašanje ribolova ob dalmatinski obali. To je — pravi Treves — v nasprotju s pogodbo samo, ker ni v njej nikakih določb te vrste. Nesrečno vprašanje Burgenlanda je razjezilo na Italijo Cehoslovaško, tako da je postala zveza med tema dvema slovanskima državama naravna. Njima se je pridružila tudi Romunska, tako da šteje sedaj Mali sporazum 45 miljo-nov duš, ki živijo na ozemlju, ki je mnogo večje kot Italija. Gotovo je, da se bosta v najkrajšem času pridružili Poljska in Grška, in osrovala se bo velika srednjeevropska zveza, ki bo izključna gospodarica srednje Evrope od Belta do Egejskega morja, Treves opozarja predvsem na nesramnost pisanja laških nacionalističnih listov, ki rabijo žaljive besede na naslov Slovanov, kakor n. pr. svinjski pastirji, fcčavi itd. Vsled tega se smatrajo Čehi in Ju-gosloveni tudi za zaščitnike časti vsega slovanskega plemena. Vse to je povzročilo, da je ozemlje Malega sporazuma za italijansko gospodarstvo Izgubljeno, dočim se je na mesto bližnje Italije vgniezcfila daljna Francija. — Takšna so v glavnem izvajanja gosp, Trevesa. •Lavoratore Socialista* je napisal k temu članku s svoje strani kratek uvod, v katerem pravi med! drugim: «Vprašanje proste luke v Trstu je na dnevnem redu. O njem se govori sedaj tudi izven Trsta. Nihče pa še ni naglasil, da to vprašanje ne obstoja samo zase, temveč da je tesno zvezano z italijansko zunanjo politiko.* Podpisujemo z obema rokama in obenem opozarjamo socialistično glasilo na krivico, ki nam jo fe napravilo s tem, da je prezrlo vse naše tozadevno pisanje. Italijanski glas o Benešu, Slava čehoslo-vaškega ministrskega predsednika Beneša postaja z vsakim dnem večja. Obenem raste tudi njegov vpliv v evropski diploma- ciji, dočim ta čehoslorvaiki državnik izsiljuje s svojim smotrenim delovanjem na polja obnovitve Evrope, s svojim inteligentnim posezanjem v najvažnejša in najkočljivejša vprašanja evropske politike splošno spoštovanje v vseh krogih malega in velikega sporazuma. Glasilo Giolittijeve demokracije veliki rimski list »Tribuna« je priobčilo preteklo soboto uvodni članek pod naslovom »Modrost drugih«, v katerem se naglašajo izredne sposobnosti odličnega predsednika čehoslovaške vlade. Pisec tega članka — znani publicist Rastignac —-pravi o njem sledeče: »Gospod Beneš je spreten diplomat in — treba je priznati — tudi izvežban glasbenik. Ima čut za tempo in pa korak, ki je temu čutu poslušen. Njegov nastop v zadevi genovske konference je to, kar se imenuje v pravem pomenu besede »udariti o pravem času«. Ker je videl, da je Italija odsotna, je iz-poznal, da se da nekaj napraviti, da je treba zasesti prazno mesto v evropski politiki ter je stopil naprej. In dobro je storil toliko v svojem interesu kolikor v interesu svojih zaveznikov. Naš kompliment! Ne more se tajiti, da je bilo njegovo prizadevanje, da bi popravil odnosa je med Francijo in Anglijo v zadnjih dnevih mnogo bolj inteligentno in mnogo bolj koristonos-no, kot je bilo delo naših diplomatov tedaj, ko so brez ozira na naš ugled in na sebičnost prevzemali vlogo »pomirjevalcev« zaveznikov, On je uspešno postavil vprašanje. Francija in Anglija ne smeta postaviti Mali sp. pred izbero, naj se odloči za eno ali za drugo. Obe velesili morata ostati skupaj, da preprečita tako izbero, pri kateri bi se moč malega sporazuma razpršila, tako da bi se ne mogla porabiti kot pomoč Franciji in Angliji pri pomirjevanju Evrope. Bilo bi odveč tuhtati, ali je Beneš hotel pri tem napraviti večjo uslugo Franciji ali Angliji Dejstvo je, da je dosegel cilj, ki ga je imel pred očmi. Države malega sporazuma je predstavil kot enotno skupnost, kot velesilo, enako Angliji in Franciji, katero je avtomatično vtaknil na mesto Italije, ki je bila odsotna. Italija ima seveda danes važnejše opravke po hodnikih poslanske zbornice.« Rastignac je pisal te vrstice pred rešitvijo vladne krize. Kriza je bila med tem rešena, toda njegove besede so še vedno veljavne. Mestni magistrat za pomoč brezposelnim. V poadeljek je imel novoizvoljeni občinski odbor svojo prvo sejo, katere se je udeležil tudi izjemni komisar kom. Cavalieri Razpravljalo se je o stanju občinskih financ in način za zboljšanje mestnega gospodarskega položaja- Seja se je posebno bavila s vprašanjem brezposelnih in določila načrt za vrsto ukrepov, ki bi odpomogli bedi brezposelnih in zmanjšali tudi brezposelnost samo. Izvoz ječmena, graha in masti. Carinarnice so bile pooblaščene, da lahko dovolijo direkten izvoz ječmena, graha in masti letine 1921. Zopet umor iz zasede. Včerajšnji tržaški listi prinašajo zopet vest o žalostnem dogodku. Blizu Pule so našli mrtvo truplo nekega fašista. Umorjen je "bil iz zasede. Kdor človeški čuti, se mora zgražati nad takimi zločini, nad takim barbarstvom. Pa tudi, kdor ljubi to našo zemljo, mora obsojati take po-živinjene načine političnega boja. Nesreča so za deželo, ker so v sramoto zanjo pred civiliziranim svetom in obenem v neizmerno škodo za življenje v deželi. Razburjajo duhove in jih zastrupljajo. Zato obsojamo najstrožje take zločinske dogodke, pa naj so se izvršili na škodo te ali one strani in naj jih zagrešil ta aU oni! Zločin je zločin! Ne more ga kazati v milejši luči nobena strankarska ali narodna pripadnost zločinca, oziroma njegove žrtve. Ravno zato podčrtujemo neko posebnost: «Piccok>» ne govori to pot nič o »Hrvatih*! Seveda ni še rečeno s tem, da ne bi pozneje «dopolniL»t kar je v prvem poročilu zamudil. Treba je tudi počakati pojasnila, ali je bil to res političen, ali pa morda le navaden zločin? Šentjakobski Sokol. Odborova seja se vrši v sredo 1. marca ob 20. uri v navadnih prostorih. Prosim odbornike, da se seje polno-številno in točno udeleže. — Tajnik. Kmetijska zadruga v Trstu bo imela prihodnjo nedeljo, dne 5. marca točno ob 9. uri v navadnih prostorih skupno sejo celotnega odbora in nadzorništva. Ker >e seja izvanredne važnosti, se prosijo vsi gg. odborniki in člani nadzorstva, da se seje gotovo in ob določeni uri ločno udeleže. Iz tržaškega življenja Tatovi skušali prevrtati železno blagajno s «thermosom»! Preteklo noč so udrli neznani tatovi v urade »Societa Ano nima di ferra-menta Adriatica» (prej Greinitz) na tekališču Vitt. Era. III. in začeli vrtati železno blagajno s *thermosom». Toda tatovi niso izvršili svojega dela do konca, kajti «thermos» je povzročil veliko šumenje kar je bilo nevarno. V blagajni je ležalo 200.000 lir, ki »o pa ostale sc- v*da nedotaknjene. Moderni tatovi so pustili pri hlafrgm «thermos» in dve kisikovi bombi, ki služijo za tajenje železa. Te potrebščine sc vredne 5000 lir. Pustno ione in razjarjeni hožffaf Živimo v blaženem postnem času in zato ni čudo, da je prišlo včeraj nekemu Inocentu Fabrisu na misel, da bi se preoblekel v žensko. Tako je ludi storiL Ko je bil v krilu in v elegantnih čeveljčkih z visokimi petami, se je podal na ulico. Tedaj se je nabralo okoli njega mlado in staro. Toda «ženska* ni hotela, da jo ljudje občudujejo. Zato se je spustila v divji beg, tržaški pobaiini ki so bili namazani s sajami po obrazu, so se pa spustili za njo. To jc bilo kričanja in žvižganja! Ker pa je biia pustna šema umih nog, je kanalu izginila nadležnim pobalinom izpred oči. Nato se^ je podala «maškera» v gostilno, kjer so jo opili prijatelji« ki so ga imeli že toliko «pod kapo», da niso mog!i stati niti na nogah. Popoldne so zapustili «lustni ljudje« gostilno. Fabris je bil močno vinjen. Komaj se je prigugal iz gostilne na Borzni trg. Tu je vstopil v kočijo, da bi se peljal domov. Toda kocijaž je opozoril moža, naj izstopi, ker je prepovedano voziti «maškere». Ker se pa ni «maŠkera» pokorila temu ukazu, je prišlo do sporekanja med njo in kočijažem. Beseda je dala besedo in tako sta si skočila moža v lase. Ko je bil najhujši pretep, je prišel neki mestni redar, resnega obraza, in je pomiril duhove. Fabris je bil močno potolčen. Zato so ga odpeljali v mestno bolnišnico, kjer so mu dali prvo pomoč ter ga nato spravili v posebno sobo, ki se nahaja pod policijskim nadzorstvom. Ognjegasce so imeli cs norca* Družba navi-hancev je telefonirala včeraj zjutraj na glavno postajo ognjegascev, češ da je izbruhnil silen požar v hiši št 10 v ulici della Tesa. Ognje-gasci so s« podali nemudoma na lice mesta, toda o «silnem požaru* ni bilo ne duha ne sluha. . Za las je manjkalo da ni atouL Strasten vinski brat je zapustil pred snočnjim pozno po noči neko stacomesko gostilno in jo nato mahnil proti kanalu pri cerkvi sv. Antona novega. Možakar je bil tako nepreviden, da je stopal ob kanalu TeJaj je fcgubil ravnotežje in je padel v vodo. Iz nevarnega položaja so ga io&fc nekateri stražniki, ki so se nahajali v bližini. Moža so odpeljali v nevarnem stanju v mestno bolnišnico. Njegovo ime m znano, ker se ni našla pri njem nikakršna listina, ki bi izkazala njegovo ime. On pa tudi ni pri zavesti da bi povedal, kako se imenuje. Jetnik, ki je stavkal z lakoto. Jetnik v zaporu Coroneo Ernest Contini, ki je obdolžen, da je razpečaval ponarejene bankovce, ni jedel in ne pil že osem dni. Včeraj je opešal. Odpeljali so ga v bolnišnico. Tudi tam noče ničesar jesti, zato mu bodo dajali jesti potom cevi. Vesti z GorKkega Gorica. Pred včerajšnjim se je vršila seja goriškega izrednega deželnega odbora. Prisotni so bili vsi odbornki. Na dnevnem redu je bilo vprašanje avtonomije Goriške. Predsednik Pettarin je predložil resolucijo-, v kateri se zahteva uvedba avtonomije. Drugo resolucijo je predložil g, dr. Besednjak, ki ie predlagal priključitev kanalske doline ter idrijskega in postojnskega političnega okraja h goriški deželi. Senator Bombig je predložil resolucijo o sestavi deželnega zbora. Italijani bi imeli 20, Slovenci pa 19 zastopnikov. Tržiški župan Bonavia je predložil resolucijo proti avtonomiji in proti deželnemu zboru- Razprave c- je udeležil tudi g. dr. Turna, ki je intl in važen govor. Prve tri resolucije so bile enoglasno sprejete. Resolucija g. B:>-navie je bila odklonjena. Iz Repentabra. Naše pevsko-iaobraževalno društvo «Tabor» je priredilo dne 26 t. m, svojo veselico v dvorani gosp. župana Furlana s šaljivim sporedom, kakor je bil n. pr. prizor: < Kakršen gospodar, tak sluga»! Vsa hvala gre društvu in njegovemu pevovodji. Sodeloval je tudi tamburaški zbor s Prošeka. Potem je bila svobodna zabava, ki je trajala do polnoči Hvala občinstvu, da je prihitelo v tolikem Številu. Slednjič se zahvaljujemo iikreno tudi gosp. Adamiču iz Gorice in njegovim prijateljem. Cerkljanska podružnica «Slov. planinskega društva* ima; redni občni zbor v nedeljo, dne 5. marca t. L v gostilni gosp. Pavla Obida v Cerknem. Vabljeni so vsi člani in prijatelji planinstva! ___ prehodna in da se razmere skoro zopei ugladžjo. V tem smislu apeliramo na vse strani Saj vendar vsi ljubimo svoj narod in mu želimo čim lepšega napredka. Sedanji časi pač ne dovoljujejo takih nesoglasij radi malenkostnih vzrokov, marveč nas kličejo vse na delo v bratski slogi. DAROVI Ivan Ferluga nabral za «Rusko družino* L 20.—. R. S. 10.—. ZA GOSTILNE in kavarne najbolje esence rum, cognac, likerje, malinovce ima v zali lekarna v II. Bistrici. ZLATO in arebrne krone plačam veS kot drog£ kupci. Albert Povfa, 'jcar. Matzini 46 (v blriki drvenega trga). 10» STRUŽNIK, za egaliziranje (Egalisierdreh-bank) malo rabljen, stružna dolzana 2'8 m. in več drugih strojev, na prodaj. Naslov poc upravništvo. 222 Borzna parocila. Tečaji* Trst, dne 28 februarja 1922. Jadranska banka •••••••••••••• 130 Cosulicb •■«•«••• •••»•••••• 255 Dal m a ti a 135 Gerolimich ................1*30 Libera Triestica • • .*.•••»•••*• 436 LIoyd t • 1290 Lussino /00 Martinolich 130 Oceanla.........................230 j Premuda 345 i Tripcovich..................................260! Ampelea..................590 Cement Dalrnatia . . . .....................395' Cement Spalato . • . *....... . . * . 260 Tuja valuta na tržaškem trgu: Trst, dne 28 februarja 1922. —. 2.60 2.75 —.31.--.37 33.30.— 33.45 23.50.— 24.50 14.50.— 15.50 POZOR1 Srebrne krone in zlato po najviših cenah plačuje edini grosist Bellell Vita, Vi Madonnina 10, I. la 16 PRVOVRSTNA zavarovalnica vseh panog išea podagente za mesto Gorico in deželo. Pojasnila v G rici, via Bertolini {' 7, II. 44/? SVINEC, med, stara, težko železo kupuje Bra-nich čl Snidersich, Trst, via della Tesa 16. 47 • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • ogrske krone..... avstrijsko-nemške krone češkoslovaške krone • dinarji • • • • • • • leji .«»*«*••• marke.....................8 40.— 9.40 dolarji •••••«••••»•• 18.45.— 18.65 francoski franki ••••••••• 173.—.—173.75 švicarski franki 363.—.—367.— angleški funti papirnati 83.20— 8 '.— angleški funti, zlati..............100.-.—102,— napoleoni.................80.— 81.— Urarna in zlatarna Trst, Via Scalinata št. 1 sprejema vsakovrstna popravila. — Cene vedno najnižje. 18 Kupuje srebrno krene« Pozor na naslov! Pozor na naslrv! Dobro vpeljana in kompletno opremljena nova MaSi ^nlas s se računajo po 20 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 2'—. Debele črke 40 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4*—. Kdor išč«; službo- plača polovično ceco. POROČNA SPALNICA, jesenova, svetla, slavonsko delo, tovarniška cena L 2100.—, druga bukova, zajamčeno suha, psiha, zrcala L 1550.—. Velika Lzbera po konkurenčnih cenah. Turk, Via Rossini 20. 386 ŽVEPLO dvakrat rafinirano, cif Trst po L 780 Trobec, Sv, Ivan 626. 385 NOVE POSELJE L 70.—, vzmeti 55.—, žimnice L 45.—t volnene L 90.—, Nočne omarice, umivalniki, chiffonniers, spalnice itd. po zmernih cenah v ul. Fonderia 3. 46 PRODAJALNA s koncesijo in vso opravo se prodia. Lazar Anton, Skedenj, Ponte S. Anna št. 960. 379 NOVE POSTELJE iz trdega lesa L 100, vzmeti 55.—, žimnice 40.—, umivalniki, nočne omarice, chiffoniers, spalne sobe od L 1900 dalje. Fonderia 12, I. desno. 25 v Slovenjgradcu, blizu Maribora, radi bolezni tak ©s na prodaje , Poleg tovarne stoji skoraj novo. moderno, enonadstropno poslopje s 4 stanovanji, ki so takoj na razpolago. Eventuelno sprejmem enega ali dva Interesenti dobijo natančne podatke pri; 120 Hribarju, SlouenjMc, Slcuenija. Vesti Iz Istre Iz BoršU. V nedeljo, dne 26. m. m. je priredilo naše pevsko in bralno društvo «Slovenec» svojo predpustno veselico Sodelovalo je god-beno društvo iz. Ricmanj, ki se mu zahvalimo na tej pomoči (ker je bila naša godba drugje zaposlena) m pa na daru. Društveno življenje se je začelo tudi pri nas lepo razvijati. Ravno zato pa obžalujemo tem bolj, ker obstoje neka nesoglasja med «Slovencem* in «Prosveto». To pa ne morda radi kakih navskrižij v ciljih. Saj stremimo vsi po isiem cilju: po profiveti našega ljudstva. Nesoglasja izvirajo Ie iz prevelike osebne občutljivosti. Toda nadejamo se, da je ta nepriličnost le PODLISTEK KAPITAN MARRYAT Leteči Holandec Roman (79) Nadalje se je izkazalo, da so namišljeni sodi ta moko vsebovali po dvatisoč zlatnikov, o-stali pa srebrne novce in so to pretvezo uporabljali le za slučaj če bi ladjo zajeli. Da je jadernica odplula proti Limi ni bilo nobenega dvoma več In vzrok, čemu nista Španca hotela pustiti črncu na «Dort 'i ležal v bojazni, da bo ta vse razkril. Kar se je tikalo pilota so bili Španci prepričani, da je zanesljiv, vsled česar je zamorec Filipa svaril naj nanj pazi, da jim ne bo povzročil nepriljk. Fflip se je zdaj močno kesal, da je ladjo izpustil, ker je bil prepričan, da bo imel o-praviti s sovražno premočjo še p redno bo v stanu zapustiti to vodovje; toda dalo se ni ničesar več izpremeniti. Posvetoval ie je s Krancem in oba sta sklenila, da je treba vse moStvo zbrati fai ga obvestiti o morebitnih predstoječih dogodkih. Oba sta bila prepričana, da bo mornarje zavest tako obilnega plena spodbudila k odločnemu proUboju in razplamtela upanje k zmagovitem izhodu. Mor-iiarji so vest sprejeli z navdušenjem m obljubili* da so pripravljeni kljubovati dvakratni premoči sovražnika. Nato je eapovedal Filip prinesti sode na krov in izsuti denar. Vsega skupaj je bilo okrog pol miljona dolarjev, ki jih je dal naš junak razdeliti, sode pa postaviti nazaj, dokler jih ne bi mogli prodali. Naslednjih šest tednov je plul «Dort» vzporedno z obrežjem, ne da bi se srečal s kako larfjo. Poštna fradernica je oči vidno raznesla o dogodku vest, kajti vse velike in maie ladje so bile pripravljene na spodaj in čakale zasidrane. «Dort» je prejaidral skoro vso obalo in FiEp je že sklenil obrniti proti Batavi& ko je zapazil, da drvi neka jader ni ca proti Limi. Kmalu se je začel Jov; ker je bila voda plitva, so vprašali pilota; če |e mogoče pluti še bolj v notranjost. Oa je pritrdil, češ, da so zdaj na najpKrtvejšem mestu, dalje naprej pa je spet globlje Mornar z lotom je dobil naročilo naj izmeri globino, to. B0a sta precej veBki oklopni j&dennci In španske zastave, ki so plapolale na jamborih so dovolj jasno pričale, da bo imeti opravka s sovražniki. Prva je bila fregata, ki je bila večja od «Dorttf», tftnApa korveta z dvaindvajset topovi Motoo flUpove ladje ni bilo nič fnookjnio, čeravno je vedelo, da so sovražniki v presoB, s* »» z zlatniki in sklenilo po& nobenim potfofcn sc ne udati in prlstapflo k topovom.. .-X. - ~ (Dalje). Ponujamo za n§i§ Ženski oddelek. Volneni crepe, v vseh barvah 105 cm visok.....L 19.- Mušlin volnen, moderne barve 105 cm visok • . . . „ 19.-Gabardine, sama volna, bogata izbera 110 cm . . . „ 20,- Blago angleške vrste, športni tailieur, 140 cm .... „ 25.-Gabardine, močne vrste, nove barve, 130 cm • . . . „ 38.- Gabardine, posebna vrsta, za plašče, tailleur, 130 cm . „ 48.-Covercoat angleški, svetle barve 130 cm . * . * „ 60.- Bogata izbera črnega in in ženske obleke Corso 0. LIII. 16 Ttlifen 10-08 Moški oddelek. I Blago angleška vrste, reklam-! no blago, 140 cm . . .L 25.— Pettinato, moderne risbe, 140 cm........ 28.— Blago fine vrste, risbe fantazija, 140 cm.....„36.— Angleško blago za športne obleke 150 cm . . . . „ 36.— Angleško blago za športne 0- bleke,najboljša vrsta, 150 cm „ 42.— Pettinato posebne moderne -j! barve 140 cm . . . * „ 55.—- ^Pettinato najfinejše vrste, mo--1! derne risbe...... 65,— modrega blaga za moške po različnih cenah. -Corso 0. EIII. 16 Telefon 24-24 [Tvrtka Prliss | Via GoriMi 18 — Gorica — Ula M Teatra 1 s Na drobno Velika zaloga. Na debelo S Bencin, petrolej, karbur, navadna in fina mazila, glazure, barve, laki, vrvi, špaga, ovojni papir i. t. d. je ■■ Dobave za avtomobile in motore v vsaki uri. ===== ■ B Lastna zaloga v Tolminu pri „Konsumnem društvu za tolminski okraj v Tolminu". |fj = NaJzmeriteJSe cene. I m* l&io se ZASTOPNIKI m PREPRODAJALCI v vse] JuIUrtl KdM Saimil HM IMHIHIHIMIIMII