Kmetiške pesmi. ¦   •     .    i.
Pomlad z motiko na rami,              Očke so si pomencali:
pomlad z žuljavo roko                    .Kaj ste že tukaj, o, tetka ?
tam iz presrečne dežele          •        Ah,  kako sladko smo spalif
prišla k nam spet je na loko.         Tudi vi spali ste, tetka ?" —
Prišla na njive je speče,       '         Škrlec iz grudi rjavih
prišla na brazde spočite:                vzdignil se, pa je zapel:
.Murnčki trni — zaspančki,           ,,Mi smo zbudili se, kmetič!
zrnca drobna, vstanite!"                  Kaj še ne bodeš prišel?"
Brana in plug se zbudila, vranca sta zarezgetala. .Sveti križ boiji! Bog  srečo daj!" in sta na polje zdirjala.
II.
Zora prva ga objanie,                     ,,Daj, nebo mi ti dobrotno,
solnce prvo ga poljubi;                   vsiplji blagoslov na brazde,
pa klobuk si truden sname              v hladni zemeljski daj grudi
in obriše čelo potno:                       zrnje drobno, daj mi zbudi!"
In zadiše preko njive duh iz brazdic razoranih, in zaklije drobno zrnje v brazdah svežih, zaživi.
III.
V  urah mladih, v urah ranih,        Kot da kapljice krvave ko se vse tmdi,                               jo rodile bi,
tudi v brazdah razoranih                kot vse kmetove težave
vse kipeče zaživi.                            v žile se ji ziile bi!
V  mehki posteljici zrna                   Pa na delo trudno zjutraj se budijo brž.                                   kmet gre mlmo brazd. ,,Venkaj, venkaj, kjer srebrna          Čez obraz izraz veselja — zora sije!" — Vstaja rž.                 ,,Bodi Ti, Dobrotni, čast!"
Cvetko Gorjančev.