Leto TIH._T Celjn, dne 22. maja 1913._Št. 21. NARODNI LIST »Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za I Oglasi se računijo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri Četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 v. I večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine NaroCnina se plaCuje vnaprej. Posamezna številka I za oglase je plaCevati po pošti na naslov: »Narodni stane 10 vinarje*. ' _List" v Celju._ Izhaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: ^Narodni List" v Celju. Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Rotovška cesta štev. 3. Resnica o posojilnici v Šoštanju. V Šoštanju, 20. maja. O tem zavodu pišejo klerikalni in nemški listi zopet netočnosti, ki pa ne bodo napravile prav nikakega vtisa tamkaj, kamor so namerjene. Dovolj znano je, da je ta nekdaj lepi zavod po vsakovrstnih Vošnjakih, s katerimi napredna stranka nikdar ni imela zvez, trpel zlasti pred 5 leti izgubo, ko je Ivan Vošnjak, tovarnar z asnjem, v konkurz prišel. Temu dano posojilo ni prišlo v konkurzu do pokritja. Izgubo je posojilnica tem težje občutila, ker so si rezervni fond nekdanji člani načelstva Hans Woschnagg, Franc Woschnagg starejši in Franc Wosch-nagg ml., sedanji župan šoštanjski, Miha Tošnjak, klerikalni vodja Pirtnšek iz Rečice, klerikalni žnpan velenjski Skaza in drugi razdelili. Edini Miha Tošnjak je sprejeti znesek vrnil. Iz posebne požrtvovalnosti za prebivalstvo okraja je celjska Zadružna Zveza prevzela ureditev razmer te posojilnice, kar se ji je v znatni meri posrečilo s prispevki drugih in sicer samo »liberalnih" posojilnic in liberalcev, ki morajo skoro obžalovati trud za ljudi, ki se niso izkazali istega vredni. Ob priliki, ko vlada prispeva za nemško posojilnico v Laškem trgu in ko prosijo pomoči tudi klerikalci za Marenberg in Laški trg, je vsled posredovanja deželnega poslanca dr. V. Kukovca štajerski namestnik grof Clary obljubil v enaki meri podpirati tudi prošnjo šoštanjske posojilnice. Da bi se akcija še bolj zasigurala, sklicala je celjska Zadružna Zveza člane pretekli petek in soboto v Šoštanj, da prevzamejo kot poroki za primerne zneske morebitnega primanjkljaja jamstvo, ker ni pričakovati, da bi vlada pomagala, če člani sami niso nič žrtvovali. Novi luteranski nemški odvetnik dr. Pet.itschek se je pa združil s klerikalnim malharjem Pirtušekom in sta kmete javno na ulici hujskala zoper sanacijsko akcijo. To se je zgodilo samo iz sebičnih namenov, ki se pa prejkone ne bodo dosegli, ki so pa v največji kvar zapeljanim žrtvam. Ker ima posojilnica v Šoštanju je še manj nego 100.000 K zasebnih hranilnih vlog in je članov, ki so do konca tega leta v obvezi, še 612, merebitni konkurz te posojilnice danes ne bi imel prevelikega pomena. Člani predstavliajo po izvršeni cenitvi nad pol milijona čistega premoženja, s katerim jamčijo. Skusilo se jih bode sicer brez znatnih žrtev rešiti in obvarovati škode. Če bi pa prišlo do konkurza, bodo upniki, ki smejo svoje terjatve iztirjati izvršilnim potom proti vsakemu članu poljubno, gotovo pritegnili k plačilu v prvi vrsti člane ravnateljstva in nadzorstva in druge posojilnici blizu stoječe člane. Brezobzirno se bode postopalo pa tudi proti onim, ki se dajo naščuvati od dr. Petritscheka in klerikalnih njegovih zaveznikov, da odklanjajo poravnavno posredovanje. Dr. Petritscheku bi svetovali, i!aj posveti svoje talente nemški propadli posojilnici v Laškem trgu, klerikalci naj bi se pa oprijeli pasivnih posojilnic in sicer klerikalnih v Laškem trgu in Marenbergu. Tudi celjski ljudski posojilnici lahko uslugo storijo, če ji dobijo kupce za Rajšterjev hotel v Šoštanju. Nezadružno in ne-ljudsko je pa v današnjih slabih gospodarskih razmerah sanacijske akcije zabranjevati, ki mo- rejo le celim okrajem in celi deželi koristiti. Grdo je toliko bolj, da so se mariborski duhovniški časopisi združili z nemškimi in hujskajo ter lažejo, da bi člane šoštanjske posojilnice v čim večjo nesrečo pripravili. Narodna stranka sploh nima nikake zveze s tem, ker ni imela nikdar nobenega zastopstva v vodstvu šoštanjske posojilnice, zlasti pa niso kaki njeni pristaši v tej posojilnici nikoli imeli odločujoče besede. Tudi sedanjemu načelstvu in nadzorstvu celjske zadružne zveze se ne da glede šoštanjskih homatij ničesar očitati; kvečjemu to, da se je pošteno trudilo za rešitev zavoda. Dolgovi v šoštanjski posojilnici so se napravili že takrat, ko noben član Narodne stranke še ni imel pri posojilništvu kake besede. Povdarjati se mora, da se pri šoštanjski posojilnici še ni dosedaj izkazala nobena zguba. Pač pa bi bila zguba neizogibna v slnčajn, ako bi bilo treba v slabih sedanjih denarnih razmerah posojilnična posestva prodati. Da se mora posojilnica sedaj varovati pred mogočimi večjimi zgubami, je povzročilo sploh samo to, da so mnogi člani članstvo odpovedali in se njih postavna jamstvena obveza konča koncem tega leta. Če bi pustila posojilnica to dobo poteči, bi se večina članov vočigled slabemu stanju posojilnice zmuznila, zlasti pa oni, ki so tega sokrivi in če bi potem prišel kak polom, in bi se moralo pritegniti v smislu postave za pokritje škode člane, bi jih le malo ostalo in še to nepoučeni in ubogi kmetje. Znesek, ki bi odpadel na posameznike, bi bil mnogo večji kakor če se danes pritegnejo k poroštvu vsi, tudi premožnejši člani. Ravno namen, da se k temu poroštvu pritegnejo vsi člani, ki so še danes postavno v obvezi, je imela celjska Zadružna Zveza, ko je poklicala minuli teden člane na dogovor. Mi ne moremo vedeti, ali bo imelo to započeto delo uspeh ali ne, stvar pa je državnega in deželnega poslanca, ki .ta nesrečni kraj zastopa, da se potegne pri vladi za podporo šoštanjski posojilnici. Postopanje takozvanih »liberalnih" mož je glede Šoštanja gotovo popolnoma nesebično in ljudstvu prijazno. Če pa se bode delo, ki ga je začela mariborska »Straža" s hujskanjem proti vsaki pametni rešitvi šoštanjske posojilnice, tako nadaljevalo, ne bodemo mi odgovorni za posledice. Kdor ne uboga, ga tepe nadloga; o tem se bodo še morda prepričali oni, ki poslušajo nemške in klerikalne hujskače, ki samo govorijo, ne storijo pa nič. Shod zaupnikov narodne stranke v Mariboru. Da se razgovorimo o važnih dnevnih vprašanjih in posebej o izpolnitvi strankine organizacije v Podravju in slovenskih Goricah, je sklical iz-vrševalni odbor narodne stranke za minuljo nedeljo svoje zaupnike iz gornjega dela slovenske Štajerske v Maribor. Odzvali so se vsi okraji po odličnih in vplivnih možeh. Shod je otvoril in mu predsedoval strankin predsednik, deželni po: s!anec dr. Vek. Kukovec. K prvi točki dnevnega reda, t. j. o splošnem političnem položaju je govoril obširno in temeljito dr. Y. Kukovec. Opisal je ' zunanje politične do- godke zadnjih mesecev ter njih vpliv na razmere v naši državi. Zmage balkanskih Slovanov so vplivale brezdvomno tudi na avstrijske Jugoslovane, posebej na nas Slovence, dvignile so naš narodni ponos, našo samozavest ter samozaupanje v moč pravice. Vodilnim krogom naše države pa vse to ni po volji, niti svojega veselja nad zmagami balkanskih Slovanov bi ne smeli izražati. Ali Srbi kaj od nas hočejo ali mi kaj od njih, kar bi bilo z našo državljansko dolžnostju v nasprotju? A svojih čustev si ne damo komandirati. Glede nesoglasja med Srbi in Bolgari je naša želja, da ne pride do oboroženega spora. Želimo pa tudi, da se ne bi Bolgari okrepili na račun Srbov, v katerem plemenu je mnogo bolj razvit slovanski čut kot v katerem drugem. V notranji politiki vlada velika razdrapanost. V Galiciji in ua Češkem so se pogajanja za narodnostni mir razbila, kar bo brez dvoma, vplivalo na razvoj notranje - političnih razmer. Vsled neuspehov pogajanj na Češkem bodo prišli morda Čehi še ob tisti vpliv v centralni vladi, ki ga imajo danes, in pritisk uradniške t. j. nemške vlade na Slovane bo še hu ši ko doslej. Na Hrvaškem držijo Mažari Hrvate in Srbe že skoro 2 leti k tlom, vzeli so jim skoraj vsako pravico in svoboščino, in ni videti upanja, da bi bilo kmalu bolje. V zadevo so se vtaknili tudi naši klerikalci, s kakim uspehom, vidimo vsi. Bili so ljudje, ki so mislili, da se bo z zmagami balkanskih Slovanov spremenil tudi duh, ki veje v naši notranji upravi, v korist Slovanom. A godi se nasprotno. Pred 4 leti — ob času aneksijske krize — so nas obdarili s Hochenbur-gerjem, ki je v resnici voditelj avstrijske notranje politike, danes pa se je bati, da bodo slovanski ministri v kratkem izključeni od vlade, posebno še če se izključi parlament, kakor kažejo razmere. Vse to nas mora voditi k še skrbnejšemu varovanju naših narodnih svetinj in vztrajnemu delu. Državni zbor kaže danes večjo neenotnost kot kedaj. Ni upanja, da bo rešil velike predložene mu naloge, ampak je verjetno, da bo raz-puščen ali zaključen. Slovenski narod kot tak glede svojih narodnih zahtev na Dunaju sploh nima zastopstva, zakaj klerikalnih poslancev ne moremo po njihovih dejanjih smatrati za zastopnike slovenskega narodnega programa. Dasi pa mi štajerski napredni Slovenci v parlamentu nimamo zastopstva, vendar nam ne more biti vseeno, če državni zbor obstoji ali ne, kajti videli smo že mnogokrat, da je bilo za nas v narodnem oziru še slabše, če je bilo ljudsko zastopstvo od zakonodajnega dela izključeno. V deželnem zboru kot stranka ne štejemo, in tudi v deželnem gospodarstvu ne vidimo za nas Slovane odločilnega torišča, kjer bi se dalo kaj znatnega doseči. Vendar ne smemo prezreti tega torišča, ker smo k njemu priklopljeni. Ne more nam biti vseeno, če ljudstvo trpi vsled razmer v deželnem zboru občutno škodo. Prebivalstvo samo je začelo vedno bolj kazati prepričanje, da je politika slovenskih klerikalcev zavožena. Opozarjati je tozadevno na soglasni sklep celjskega okoliškega občinskega zastopa, kjer so klerikalci v relativni večini, ter na dejstvo, da so v ormoškem okr. zastopu tudi klerikalni zastopniki s poslancem Meškom vred glasovali zoper oficijelno klerikalno politiko. Farbanje ljudstva s tem, češ da so dosegli, da se deželne doklade niso zvišale, je otročje. , Podružnica LJUBLJANSKE I KREDITNE BANKE, celje l/lUftilS Graška cesta (v hiši g. Kolenca) V l¥SV Od dneva VlOge dO dntYl dviga. obrestuje na hranilne Knjižice po Q na tekoči račun brez pjctih odpovedi po |0 WDim II 01 2 O NARODNI ::::::: DOM obrestuje hranilne vloge pofienši s prvim januarjem 1913 od dne vloge do dne vzdiga po Rentni davek plačuje sama. 5 Vedno rajši voli ljndstvo večja bremena, če so tudi koristi od teh bremen večje. Resnosti v boju klerikalci niso nikdar poznali, to so pokazali že večkrat v državnem zboru, ko so brez vseh narodnih pridobitev ustavili obštrukcijo; resnosti tudi v Gradcu ne kažejo, in so njihove narodne zahteve le pesek v oči, da za stranko pod to predvezo dosežejo kake ugodnosti. Hinavščine ne bo narodna stranka nikdar podpirala. Vseslovenska ljudska ali klerikalna stranka je razvita po vseh slovenskih pokrajinah in ima povsod večino. Veseliti bi moralo vsakega narodnega Slovenca, da imamo vseslovensko stranko, ko bi bila res slovenska. A ona ni slovenska, ni narodna. Z nasiljem se je povzpela do moči, pri tem spravila v težkoče svoje gospodarske naprave; škofi so zadolženi in živijo z vladnim denarjem; kranjska dežela, — ki je v klerikalni vladi — je zadolžena, marsikatera klerikalna gospodarska naprava bi niti 24 ur ne mogla eksistirati, ako bi ne imela podpore od vlade. Stranka pa, ki živi od vlade in [njene milosti, nima moči, da bi ide-jalne cilje proti vladi z uspehom zasledovala, ne more niti v državnem zboru niti drugje izvrševati kakega odločno slovenskega narodnega programa. Danes še vara ljudstvo s popularnim gesli, a s svojo narodno zavoženo politiko pripravlja tla uspehom v resnici narodnih strank. Naše stališče proti taki stranki pa mora biti v danih razmerah stališče boja, ker vidimo, da ni zmožna naš narod glede njegovih gospodarskih in duševnih imetkov na kako višino povzdigniti. Narodna stranka mora obžalovati, da še ni prišlo do koncentracije slovenskih naprednjakov v vseslov9nsko napredno stranko. Delala bo za tem ciljem tudi naprej ter pripravljala obenem tla za ustanovitev jugoslovanske napredne stranke v Avstriji. Kot stranka se moramo posluževati vseh sredstev, da se v javnosti udejstvimo. Okrajni zastopi so danes v velikem delu v nemških rokah, kar je v gospodarskem in narodnem ozirn velika škoda; v drugih okrajih zopet vladajo komisarji. Zanimivo je, da klerikalci niti s prstom ne ganejo, da bi se to sramotno stanje odpravilo. Ko je narodna stranka nastopila za odpravo komisarijata v celjskem okraju, so klerikalci molčali ko grob, ker se jim zdi, da bi pri event. volitvah ne dobili med slovenskimi okrajnimi zastopniki večine. — Udejstvovati se moramo kot stranka tudi pri občinskih volitvah in jim posvečati največjo pozornost. V gospodarskih napravah, zadrugah itd., v obrambni organizaciji, pri Sokolstvu, pri razširjanju naprednega časopisja in osobito našega ljudskega glasila moramo vztrajno in z vnemo sodelovati. Iščimo skupnih poti, bistrimo si pojme, širimo ideje med ljudstvom. 0 jugoslovanskem gibanju in o stališču štajerskih Slovencev napram njemu je lepo govoril g. dr. Anton Božič. Mi odobravamo gibanje za kulturnim zbližanjem vseh Jugoslovanov, smo odločno za politično združitev avstrijskih Jugoslovanov v eno upravno skupino, naš prvi cilj pa, za katerim stremimo, bodi narodna avtonomija in zedinjena Slovenija. Trijalizma brez štajerskih in koroških Slovencev ne pripustimo nikdar. (Predavanje objavimo v celoti). G. dr. Milan Gorišek je razpravljal o načinu organizacije narodne stranke v Podravju in Slov. Goricah in o njenih nalogah. — Ljudstvo v teh krajih moramo potom poučnih predavanj posebno iz slovanske zgodovine vzgojiti k narodni zavednosti; tako si ga bomo obenem vzgojili za stranko. K debati so se oglasili: delavec Fiala, ki je stavil nasvete glede podrobnega dela; dr. Fermevc, ki je slikal razmere v ptujskem okraja, kjer se mora trostrankarstvo nehati in mora narodna stranka pričeti z odločnim delom; dr. Gorišek, ki si enakih shodov želi večkrat; Miloš Stibler, ki poudarja, da mora naša organizacija biti kulturna, gospodarska in politična ter razmotriva jugoslovansko vprašanje glede jezikovnega in teritorialnega zedinjenja; nadrevident Kejžar, ki slika klerikalno delo v obmejnih krajih kot narodu pogubno, in izraža prepričanje, da se ga morajo zopet lotiti naprednjaki; želi tudi, da bi se po- svečalo mnogo pozornosti strokovni organizaciji; dr. Janko Sernec poziva k razširjanju in podpiranju „Narodnega Lista"; dr. Rosina priporoča uvaževanje in podpiranje obrambne organizacije „Branibor", nakar predsednik dr. Kukovec po triinpolurnem poteku zaključi zanimivo zborovanje. Ob koncu balkanske vojske. Odpust rezervistov. V petek dne 17. maja je bila izdana na poveljstva štirnajstih korov odredba, ki določa, da se naj odpusti iz aktivne službe vse rezerviste letnikov 1908 in 1909. Rezervni letnik 1908 se nahaja sedaj v aktivni službi samo pri konjenici. Število teh rezervistov, ki bodo sedaj poslani domu, znaša 35.000. Nadalje se je odredilo, da se še odpustijo donfov nadomestni rezervisti letnikov 1910 in 1911. Teh je 15.000. Naglaša se pa, da rezervistov v Bosni, Hercegovini in Dalmaciji (torej one, ki služijo v 15. in 16. koru) še ne odpustijo, dokler se razmere na Balkanu čisto ne uredijo. Prizadetih je s tem še mnogo slovenskih fantov, zlasti topničarjev. Razmerje med Bolgarijo, Srbijo in Grško. Odnošaji med Bolgarijo, Srbijo in Grško zaradi konečne razdelitve poprej turške Macedo-nije so sicer precej napeti, vendar pa je upati, da se bodo rešili mirnim potom. Bolgarski in srbski ministri se sedaj med seboj pogajajo glede bodoče meje med srbskimi in bolgarskimi krajinami" v Macedoniji. Glede tistih točk, kjer ne bo mogoče doseči sporazuma, bo odločila Rusija. V Parizu so mnenja, da bi posredovala lahko tudi Francoska med posameznimi zavezniki. Ako pa ne bo mogoče doseči sporazuma, bo pa odločila ostala Evropa, ki ne želi nove vojske na Balkanu. Slovanski prostovoljci v balkanski vojni. Balkanske vojne se je udeležilo 2.836 prostovoljcev iz raznih slovanskih dežel. Zdravih se je vrnilo 600, 1400 jih je bilo ubitih, ostali pa še ležijo ranjeni v različnih bolnišnicah. Beležke. • Slovenski fantje — najbolj zdravi vojaki. Vojaški list „Vedette" piše, da je bilo med avstrijskim vojaštvom leta 1911 povprečno najmanj bolezni med slovenskimi fanti in da so ti povprečno izgubili najmanj službenih dni. Umrl ni nihče. Kot najbolj zdrav kraj v celi Avstriji se imenuje Kanal na Goriškem, kjer je bilo najmanj slučajev bolezni. Zanimivo! Med gostilnami, ki jih najdemo navedene v seznamu nemško^a Volksrata med „deutsche und deutschfreundliche Gaststatten", vidimo na Spod. Štajerskem sledeča imena: v Ptuju Tscheh, pri Sv. Barbari v Halozah Blas, v Savodni pri Celju Podgorschek, v Bukovemžlaku Koštomaj, v Žalcu Janitsch, v Mozirju Austria itd. Slov. planinsko društvo. Vsled bližajoče se turistovske sezone je sklenil osrednji odbor S. P. D., da otvori letos tekom sezone »informacijsko pisarno" v sobi S. P. D. v „Narodnemu oomu" v Ljubljani, v katere področje spada sledeče: 1. Izdaja dijaških izkaznic. 2. Razpečavanje knjižic turist, vsebine (markirani poti S. P. D. i. dr.). 3. Informacije o gorskih i. dr. turah ter kočah S. P. D. 4. Sestava potnih načrtov po naših planinah. 5. Vpisovanje članov S. P. D. 6. Naznanila glede stanja markacij, potov v svrho popravil. 7. Reklamacije, pritožbe i. dr. eventualnosti. Pisarna (posluje društ. odbornik R. Badiura) se otvori dne 26. t. m. ter bo odprta trikrat na teden i. s. v pondeljek, sredo in petek od 1. do pol 3. nre popoldne skozi celo sezono do preklica. Naslov za dopise (priloži naj se znamka za odgovor): Informacijska pisarna S. P. D. Ljubljana „Narodnl dom". Shodi o balkanskih dogodkih. Spodnješta-jerski narodni svet nam piše: V preteklih mescih so naši politični in narodni nasprotniki izlivali cele golide gnojnice na nas. Skoraj vsi nemški časopisi od zadnjega zakotnega lista do prvih dunajskih časopisov so v preteklih mescih grdil in blatili nas Jugoslovane vse povprek; sovraštvo do Jugoslovanov sploh se je pokazalo v njihovi pisavi. Naše ljudstvo je ravno sedaj potrebno temeljitega poduka, zakaj so se slovanski narodi na Balkanu kot en mož vzdignili, da smemo in moramo mi avstrijski Jugoslovani ž njimi sočustvovati in [to ni nikakoršn i pregreha proti udanosti, ki jo dolgujemo našemu vladarju in domovini — da so se nemški časopisi samo lagali, ker so si hoteli spet ohladiti svojo mržnjo nad Jugoslovani sploh — da so nas samo zaradi tega obrekovali in ovajali navzgor ter pisali krivično in lažnjivo o balkanskih narodih, o vojski, o grozovitostih, ki so jih baje združene balkanske čete izvršile nad Turki, dočim so ravno isti časopisi branili Turke, kakor da bi bili ti od nekdaj pravični in pohlevni in še nikdar ne bi bili nam Jugoslovanom storili krivice, dasiravno dokaže 600 letna zgodovina, kako so požigali, morili in naše dežele pustošili. Vseh Slovencev želja je ter jo v njih imenu izreka tudi spodnještajerski Narodni svet, da bi naj naša politična društva in vsi deželni in državni poslanci brez razločka svojega političnega stališča ravno sedaj pridno sklicevali shode ter na njih poučevali naše ljudstvo o dogodkih minolih mescev in na ta način razbistrili. mišljenje našega ljudstva, da ne bode verjelo nasprotnim listom, marveč si samo ustvarilo svojo sodbo. Vozni red avtomobilne zve7,e Celje Ljubljana od 26. maja naprej. — Zvečerna vožnja Celje - Vransko se s tem dnem začasno opusti. Vozila bodeta pa od tega dne dva vozova, eden iz Celja, drugi iz Ljubljane. Prvi voz: odhod iz Celja ob 6. uri zjutraj, prihod v Ljubljano ob 9. uri zjutraj, odhod iz Ljubljane ob 3V2 uri popoldne, prihod v Celje ob 6V2 nri zvečer. Drugi voz: Odhod iz Ljubljane ob 6. uri zjutraj, prihod v Celje ob 9. uri dopoldne, odhod iz Celja ob 1V2 ari popoldne, prihod v Ljubljano ob 41/2 uri popoldne. Duhovniške vesti. Župnijo Trbovlje je dobil g. Franc Časi, župnik pri Sv. Lenartu nad Laškim, župnija Sv. Marjeta pri Rimskih toplicah pa je podeljena g. Fr. Tropu, kornemu vikarju v Mariboru. Odvetniški izpit je napravil dne 17. t. m. v Gradcu g. dr. Kari Koderman s prav dobrim vspehom. Častitamo! Mariborski okraj. Ruše. Prihodnjo soboto se vrši v »Narodnem domu" v Mariboru ob 8. uri zvečer koncert Glasbenega društva v prid Ruški koči. Udeležijo se naj mariborski in okoliški Slovenci tega koncerta v velikem številu, da s tem pokažemo, da vemo ceniti Podravsko podružnico slov. planinskega društva in njeno požrtvovalno delovanje. V Jarenini so bili pri pravkar izvršenih občinskih volitvah izvoljeni sami slovenski možje. Maribor. Finančno okrajnj ravnateljstvo nam poroča, da se je preselilo v dneh od 21. do 24. maja v nove uradne prostore. CdjsKi ofcraj. Čudne zgodbe o celjski policiji pripoveduje nedavno „Slov. Narod". Cujmo, kaj piše med drugim: „V gostilno Zamparutti v Celju zahaja veliko Slovencev in ker imajo Nemci tam nabiralne pušice za svoja društva, so dali tudi Slovenci v gostilno Ciril-Metodovo pušico. To je pa iazburilo naše vročekrvne Germane in sam mestni policijski stražmešter Prettner je prišel prigovarjat Zamparuttijevim, naj pušico odstranijo, češ, kaj bi bilo, če bi bila ukradena! Kaj neki briga policaja Prettnerja, če je v kakem lokalu iz upravičenih ozirov na Slovence Ciril-Metodova pušica? In tisti migljaj s kradežem! Ne tremo sigurno, pa slišali smo govoriti, da je Prettner takrat pravil, da bi on sam vzel Ciril-Metodovo pušico, če bi prišel kot civilist v lokal! Tako »nepristranski", objektivni in pošteni so celjski policaji! Tako lepo nas celjske Slovence stražijo in branijo — a višje oblasti so gluhe in Vse bolezni dihal 110 5-1 Kašelj, nahod, influenco in "astmo Izborni, blagodejni učinek izdelka se kmalu opazi. Neprijetno ponočno potenje izgine. Tek in telesna teža rasteta. Sirolinu „Roche" lastna zdravilna moč se je izkazala že skozi 15 let. Manjvredne ponaredbe in takozvane nadomestne izdelke odločno zavrnite in zahtevajte i2recno sirolin „Roche" v originalnem zavoju. Sirolin „Roche" se dobi v vseh lekarnah po 4 " slepe za vse take stvari. Zgodilo pa se je v zadnjem času še sledeče: Nekaj mariborskih višje-gimnazijcev je pijančevalo in razsajalo v družbi z nekaterimi visokošolci po Celju tako hudo, da so jih policaji prijeli. Fantje so bili Nemci s — slovanskimi imeni. Naznanilo se jih je na gimnazijsko vodstvo v Mariboru in bili so seveda po zaslugi kaznovani. No, in zopet pravi govorica, da so v Celju tačas zvedeli, da se je šlo za nemške gimnazijce in sam župan Jabornegg je sporočil v Maribor, da dotični fantje niso ničesar krivi. Jabornegg, Ambroschitz in Prettner bodo že vedeli, kaj je na obeh slučajih resnice in želeti bi bilo, da bi tudi v slovenskih časopisih pojasnili zadevi, drugače bi imeli nove jasne dokaze za pristranost celjske policije." Kaj bodo neki gospodje na to rekli?! Menda nič, a poštena javnost si bo lahko ustvarila svojo sodbo. Slovensko gledališče v Celju. Dramatično društvo v Celju priredi v soboto in nedeljo gledališki predstavi in sicer bodo gostovali igralci deželnega gledališča v Ljubljani pod vodstvom g. R. Bukšeka. V soboto se uprizori drama »Nepošteni," v nedeljo pa burka »Gospod senator". Začetek vsakikrat ob pol 9. uri, cene navadne, pred-prodaja vstopnic z Zvezni trgovini. Celje. Za tajnika okrajne bolniške blagajne po umrlem Oechsu je imenovan Albert ftiha, knjigovodja nemške tiskarne. Pred celjsko poroto se bodo v prihodnjem zasedanju obravnavali sledeči slučaji: 26. maja Franc Pirsch, dninar in potepuh (tatvina); 27. maja Ana Skornik, posestniška hči iz Dobrine pri Žetalah (detomor); 28. maja Cecilija Blakšič in Franc Dobrina iz Srebrnika (zavratni umor); 29. in 30. maja Mihael Bohoslavič, knjigoveški pomočnik iz Zarzecz in Valentin Krstan, pekovski pomočnik (tatvina in prestopek zoper javne naprave). Iz Celja. (G. okr. glavarju baronu Mullerju!) Iz neke velike slovenske občine v celjskem političnem okraju nam je došla sledeča pritožba: Pri nas smo npeljaii popolnoma slovensko uradovanje, kar menda prav posebno boli nekatere konceptne uradnike pri celjskem okrajnem glavarstvu. Na slovenske vloge se nam pošiljajo nalašč po večkrat nemški odgovori. Oči-vidno nas hočejo zagrizeni nemškonacijonalni konceptni uradniki pri glavarstvu s šikanami prisiliti, da bi sprejemali nemške odgovore in rešitve naših vlog. S tem tratimo mi po nepotrebnem čas in tudi uradniki pri glavarstvu. Ali nimajo nobenega drugega posla, ko s takimi šikanami dražiti Slovence ? Ker glavar baron Miiller za to drzno obnašanje svojih podrejenih uradnikov, ki nočejo pozabiti na čase, ko so se še po Gradcu kretali kot burši, gotovo ne ve ali ni dovolj o njem podučen, ga s tem javno opozarjamo, naj napravi red in konča izzivanje teh v burševskih tradicijah vzgojenih uradnikov. Saj je menda on njihov šef in ne dr. Ambroschitz. Iz Žalca. Poročil se je na Dunaju učitelj na tukajšnji ljudski šoli gosp. Rajko Vrečer z vdovo go. Globočnikovo. Bilo srečno! Iz Zidanega mosta. Piše se nam: Zavist je menda ena izmed najbolj razširjenih bolezni naših privandranih nemškutarjev na Zidanem mostu. Kar pozabiti ne morejo, kako slabo je uspela zadnja nemškutarska slavnost in kako lep je bil in dostojen protestni shod Slovencev. V tej bolezni ustrelč včasih tudi takega kozla, da se ga še nemški Mihel zboji. Tako so zadnjič nabrali na kolodvoru lepo vsoto denarja za nekega vojaka, o katerem so mislili, da je pri belgijcih, torej pri 27. pešpolku. Kar prehvaliti ga niso mogli in objemali so ga brez konca. Fant se je seveda za denar lepo zahvalil in ko se je že dobro najedel in napil, je pokazal svojo barvo, da je — Slovenec - Savinjčan in da naj gospodje oproste, če jim naznani, da ni pri 27. belgijskem pešpolku, ampak pri 22. zaderskem. Samo mislite si, kako so se spogledali ti nemški junaki. Da, zavist! V Št. Jurju ob juž. žel. je priredil preteklo nedeljo tamošnji pevski zbor »pomladanski koncert", ki se je vsestransko krasno obnesel. Občinstva se je nabralo toliko, da je bila Nendlova dvorana skoraj premajhna. Št. Jurski pevski zbor pod ka-pelnikom g. Culekom zasluži pač občno pohvalo. Vrlo naprej! — Breg pri Celju. G. M. Stibler nam je predaval preteklo nedeljo o balkanski vojski. Zanimivo predavanje je bilo dobro obiskano in gre vsa hvala g. predavatelju. — V soboto 31. t m. ob 8 url zvečer pa priredi Bralno društvo v gostilni Radej predavanje s skioptičnimi slikami. Društveniki in prijatelji so prisrčno vabljeni. V Št. Jurju ob juž. žel. gostujejo člani slov. dež. gledališča v Ljubljani pod okriljem tamošnje Ljudske knjižnice dne 21. maja ob pol 9. uri zvečer v dvorani pri Nendlu z burko »Gospod senator". Sv. Štefan pri Šmarju. Pri nas so v občinskem odboru res čndne postave. Ako želi kakšen napredni odbornik kaj brezplačno storiti za blagor občine, katera je tako zelo zadolžena, ga zavrnejo, češ, če mi nič ne storimo brezplačno, še vam ni treba, da se potem ne more nič oporekati. Zato je pa naša občina tako v dolgove zabredla, ker se mora za vsak korak mastno plačati. Tudi na cestah se pozna, da sedanji župan skrbi za redno cesto, in splošno se govori, da on rad popravlja. Občan. Sv. Rupert pri Gomilskl. Dne 14. t. m. se je poslovil od nas g. Bogomir Zdolšek, učitelj v Grižah. Bil je leta pevovodja Št. Ruperskega pevskega društva. Vsled oddaljenosti in druge izpre-membe je primoran g. Zdolšek to službo opustiti. Vseedno pa še ne razpade društvo, kajti prevzel je ta posel g. Čatar, učitelj iz Gomilske. Pevsko društvo se gospodu začetniku in ustanovitelju prav iskreno zahvaljuje za ves njegov trud in požrtvovalnost ter mu obenem kliče krepek nazdar! — Novemu gospodu pevovodju pa želimo skupno ravno toliko sijajnih uspehov, kakor jih je dosegel g. učitelj Zdolšek iz Griž. Ptujski okraj. Iz Ormoža. Okrajni odbor in okrajni zastop ormoški sta v seji oziroma na občnem zboru dne 10. majnika na predlog okrajnega odbornika g. Jak. Zadravca enoglasno in z odobravanjem sprejela sledečo rezolucijo: »Okrajni zastopi se imajo zavzemati za vse gospodarske, prometne in kulturne potrebe v okraju. Tudi šolstvo je kulturna potreba in sicer najvišja kulturna potreba. Da mora biti tndi šolstvo okrajnemu zastopu mar, o tem smo prepričani mi sami, o tem je prepričana tudi učna uprava, ki sestavlja iz zastopnikov okrajnega zastopa okrajne šolske svete. Učna uprava torej sama hoče, da se zavzemajo okrajni zastopi tudi za svoje okrajuo šolstvo in učiteljstvo. Ta okolnost na eni strani in obče znana in priznana beda in pomanjkanje, ki tlači učiteljstvo, daje ormoškemu okrajnemu zastopu povod, da se obrača s to rezolucijo do visokega štajerskega deželnega odbora, naj v odpravo uprav nesnosnega stanja, v katerem se nahaja učiteljstvo, v dogovoru s c. kr. vlado provizorično takoj nekaj ukrene, zatem pa zastavi ves svoj upliv, da postane štaj. deželni zbor vendar že enkrat delazmožen, da se izvršijo različne gospodarske in kulturne potrebe, ki čakajo nujne rešitve in da se kmalu tudi izvede definitivna regulacija učiteljskih plač, kakor jih imajo državni uradniki od XI. do VIII. činovnega reda, saj je vsak pošten delavec vreden tudi primernega plačila." Iz Žetal. Tukaj se je vršila dne 15. maja volitev starešinstva v občini Čermožiše. Izvoljeni so sledeči: Letonja Filip, župan, Simon Potočnik in Kitak Jožef, svetovalca. Seveda je tudi tukaj hotel naš kaplan komandirati. Poslal je po občini znanega postaranega mladeniča z nekim papirjem, na katerem sta imela označene može, ki bi morali biti po njiju mišljenju izvoljeni in kateri ne smejo hiti. Čeravno si je kupil ta mladeniški agitator novo kapco, ni vse nič pomagalo, ampak so ga naši možje slabo odpravili. S tem se vidi, da je Kranjčevi politiki pri odklenkalo. Čeravno vsi možaki pri občini sodijo ali veljajo v starešinstvo, je občina Čermožiše tiste volila, ki jih ni kaplan svetoval. Mi smo na neko zadnjih nedelj predobro slišali raz prižnice besede: ..Klerikalec je bolj zvit ko kača in hujši ko hudič", zato se jih ogibljimo. BrežBKi okraj. Iz Zabukovja pri Sevnici nam pošilja gdčna Pepica Senica popravek, da ni bila obsojena zaradi razžaljenja g. Božič na 6 dni zapora. Obsojena je bila zaradi obrekovanja — to je dejstvo, in če ta vrla »katoliška" mladenka še tako hoče zaviti stvar! Ejutotnerski okraj. Prepovedani javni ljudski shod Narodne stranke v Ljudomeru. Javni shod Narodne stranke, ki bi se imel vršiti v nedeljo dne 18. maja pred-poldne pri Sršenu v Ljutomem, je ljutomersko glavarstvo prepovedalo in sicer s sledečo salo-monsko utemeljitvijo: »Sklepajoč po besedah 2. točke dnevnega reda (Vpliv balkanskih vojnih dogodkov na gospodarske in politične razmere v naši državi.), se namerava pretresovati o predmetih, ki bi z ozirom na sedanje zunanje stališče (!) bili bržkone ali neposredno naperjeni proti delovanju (!) avstro - ogrske monarhije, bi toraj imela državi sovražni značaj in bi bili še posebno pripravni na ugled in veljavo monarhije neugodno vplivati..." Proti tej prepovedi se bo izvrševalni odbor Narodne stranke kot sklicatelj ljutomerskega shoda seveda pritožil na namestnijo, že zaradi tega, da bo videl, kako v Gradcu mislijo o »nevarnostih," ki prete državi od kakega javnega ljudskega shoda. O odgovoru namestnije, če ga bodemo sploh doživeli, bomo že svoje bralce obvestili. JloVenjegrajki okraj. Iz Šoštanja. Dne 11. majnika t. 1. se je poročil naš član in odbornik vseh tuk. narodnih društev g. Miloš Tajnik, učitelj in duša narodnega življenja v Šoštanju, z gospico Rizo Fister, hčerko c. kr. davčnega nadupravitelja. Z željo, da ostaneta oba tudi v bodoče neustrašena brani-telja narodnih pravic, jima najiskrenejše častitamo! — Pri tej slavnosti je daroval g. Miloš Tajnik 200 kron v narodne namene. Iskrena hvala in živeli posnemovalci. Na zdar! jz raznih slovenskih KrajcV. V Libučah pri Pliberku so pri občinskih volitvah Slovenci v vseh treh razredih zmagali. V Zagrebu je za župana zopet izvoljen narodni Hrvat g. Janko Holjac. Za škofa v Poreču je imenovan italijanaš dr. Trifon Pederzolli. DrnžtVene in druge prireditve. Hlub slovenskih kolesarjev v Celju priredi dne 1. junija 1.1. v gostilni Krušič ob Ljubljanski cesti večjo veselico. — Ker bo na sporedu tudi polževa dirka (od K?ušiča naprej do mosta), petje ter bo igrala izvrstna godba, se slavno občinstvo uljudno vabi na to prireditev. Darila za kolesarje so jako lepa. Kolesarji, na noge! Učiteljsko društvo za celjski okraj izleti — pri kakršnemkoli vremenu — v nedeljo, dne 1. junija t. L v Šoštanj, kjer zboruje ta dan Šaleško učiteljsko društvo. Radi skupnega obeda se je zanesljivo in pravočasno pri g. J. Koropcu v Šoštanju. _ Hmeljarsko društvo v Žalcu priredi po že objavljenem dnevnem redu v nedeljo, dne 25. t. m. dva poučna shoda in sicer predpoldne po sv. opravilu v društvenem domu v Št. Petru in popoldne ob 3. uri v šoli v Št. Pavlu pri Preboldu. Hmeljarji, pridite vsi! Iz Žalca. (Moška in ženska podružnica C. M. D. v Žalcu) priredite v nedeljo, dne 25. t. m. ob pol 8. uri zvečer v dvorani g. Hodnika gledališko predstavo »Zlodjeve skale". Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo novega odra, pričakujemo obilne udeležbe. Prostovoljno gasilno društvo v Trbovljah naznanja, da je preložilo veselico, ki bi se imela vršiti dne 1. junija, na 5. junija t. 1., to pa radi prireditve prost. gas. društva v Gaberju pri Celju. Šaleško učiteljsko društvo zboruje v nedeljo, dne 1. junija 1.1. v Šoštanju. Spored: 1. Ob 10. uri dopoldne zborovanje v veliki dvorani pri Rajšterju: a) najnujnejši dopisi; b) »Laž v ljudski šoli ter druge šolarske napake." Govori g. ravnatelj H. Schreiner. 2. Opoldne skupni obed pri Rajšterju; vsak udeleženec naj se oglasi najkasneje do 30. t. m. pri tov. Koropcu, učitelju v Šoštanju. 3. Popoldne izlet v Topolšico ali bližnjo okolico. Cenjeni gosti bodo srčno dobrodošli! Akad. teh. društvo „Tabor" v Gradcu ima svoj I. redni občni zbor letnega tečaja v soboto, dne 24. maja 1913 ob 8. uri zvečer v gostilni »zur Universitat" z običajnim sporedom. Akad. društvo slovenskih veterinarjev na Dunaju priredi svoj II. redni občni zbor v soboto, dne 24. maja 1913 ob pol 8. uri zvečer v rest. »Siegel" III. Neulingg. 28. s sledečim sporedom. „Sava", društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov na Dunaju je konstituiralo svoj odbor, izvoljen na I. rednem občnem zboru XXI. tečaja 10. maja sledeče: Predsednik: Jože Samec, cand. med. vet. Podpredsednik: Anton Cizelj, stud. med. Tajnik: Vladislav Turk, stud. cem. Blagajnik: Bogdan Žužek, stud. iur. Knjižničar: Božidar Kri-stančič, stud. exp. Arhivar: Robert Salloker, cand. iur. Namestnika: Franc Drašler, stud. exp. Josip Ermenc, stud. med. Pregledniki: Franc Košraelj, cand. iur. Srečko Lapajne, cand. for. Vinko La-pajne, cand. iur. JlaJa narodna obramba. Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. Miloš Grmovšek, predsednik kozjanskega učiteljskega društva K 7. G. nadučitelj Valentin Pulko je poslal povodom imenovanja častnim članom znesek 7 K za sodček piva, društveniki pa so je položili »domu na altar". G. Edmund Kocmut, Sv. Jurij ob Ščavnici, je poslal K 10, dar vesele družbe iz gostilne g. Vuka v »Trbegovski grabi". Hvala! Za Ciril - Metodov obrambni sklad je prijavljenih doslej 1095 kamnov. Nov vir dohodkov za Ciril - Metodovo družbo! Piše se nam od prijatelja družbe to-le: Večkrat se je po časopisih povdarjalo, da naj družba skrbi za nove vire dohodkov. Nov družbeni vir bi bil ta: Vsako leto nabirajo Nemci v Gradcu ob stoletnici Schillerjeve smrti dne 3. decembra za nemški »Schulverein". Tudi mi Slovenci imamo vsako leto narodni praznik, ta je dne 5. julija, dan sv. Cirila in Metoda, Na ta dan se naj pobira za družbo! Vsakdo naj daruje na ta dan »mal dar družbi na oltar". Ako daruje vsak deseti Slovenec povprečno 1« 10 vinarjev, dobi družba vsako leto nad 10000 kron. Objednem pa svetujemo, naj vsa narodna društva in vsi Slovenci sploh smatrajo nedeljo po prazniku sv. Cirila in Metoda, t. j. po 5. juliju kakor dan družbe sv. Cirila in Metoda. GospodarsHi paberKi. Grozdni sukač ali »seneni črv" in „kiseljak". Grozje še ne cvete, a že se je prikazal grozdni sukač, ki nam preti uničiti še ono grozdje, ki nam ga je še pust 1 mraz. Nujno je torai da se ukrene potrebno proti temu škodi|iveu, ki se pojavlja v naših krajih od leta do leta pogosteje. Priporočamo našim gospodinjam pravi kavni pridatek z tovarniško znamko :kavni mlinček: iz zpgro.bške tovarne. l.oFSilU lUBkt Sovražnika je treba najpreje spoznati, in še le potem je mogoče se lotiti pravega sredstva v njegovo pokončevanje. V to svrho naj sledi kratek popis tega mrčesa, a pozneje se navedejo sredstva proti njemu Enopasati grozdni sukač zaplodi v enem polletju dva zaroda. Metulj prvega zaroda se prijavi navadno sred mesca maja; sprednja krila so svetlorumena. čez sredo metuljevih kril gre modrorujavi prečni pas. (Odtod metuljevo ime.) Zadnja krila so svetlorumena; telo je iste barve ter 5 do 8 milimetrov dolgo. Z razpetimi krili meri metulj 12 do 14 milimetrov; živi 8 do 10 dnij, ter roji le zgodaj v jutro in zvečer v mraku. Metulj zleže 30-50 jajčic, ki jib polaga na mladi grozdni zarod. Jaj-čica so V2 do % milimetra velika, stisnjena, skraja svetla, belkasta, postanejo pozneje rumena in trdna in dobe končno rudeče pege. EK&i Za 10 do 14 dnij izvalijo se iz jajčic gosenice, ki cvet zapredejo in izjedo. Ker se gosenica prvega zaroda pojavlja najbolj ob seneni košnji, jo imenujejo »seneni črv". Gosenica ima 16 nog, je 12 do 14 milimetrov dolga, skraja rumenorudeča, pozneje rdeče rjava in red-kodlakasta; glava, vrat in oprsje so črnorujavi. Seneni črv je zelo požrešen! En sam črv požre 2 do 3 cvete; ker se nahaja na enem trsu mnogokrat po 8 do 10 črvov, se lahko presodi, da zamore ta črv mnogokrat požreti ves grozdni zarod. Seneni črv (gosenice prvega zaroda) se zabubi, ko se je nekolikokrat prelevil, koncem meseca junija ali početkom julija v slamnih rezeh, v razpoklinah kolja, za staro trtno skorjo, v listju in enakih predmetih. Koncem julija izide metulj drugega zaroda. Ta je mnogo živahnejši od prvega; iz jajčic, ki jih polaga na grozdne jagode, izležejo se za 10 do 14 dni gosenice, ki se takoj zavrtajo v jagode in jih izgrizejo. Take jagode se ne morejo dalje razvijati, ostanejo vsled tega trde in kisle; tudi vino iz njih je zelo kislo. Zaradi tega imenujemo gosenico drugega zaroda „kiseljak". Ker se nahaja na enem grozdu gostokrat po 6 do 7 kiseljakov, more nastati škoda, ki jo povzroča kiseljak, zelo velika. Po kiseljaku oškodovane jagode tudi lahko gnijejo; gniloba se prime še zdravih sosednih jagod in na ta način zgnije vsled kiseljaka mnogokrat večji del grozdja. Koncem septembra zapuste kiseljaki grozd, spusteč se ob tanki niti navzdol, ter se zabubijo v stari trsni skorji, v razpoklinah kolja, v slamnih vezeh, v listju i. t. d., kjer prezimijo. Bube so 6 do 8 milimetrov dolge, svetlorujave in se nahajajo v sivih ali rjavkastih zapredkih. Pokončevanje grozdnega sukača in njegovega zaroda je mogoče le, ako se ga zasleduje cel čas, dokler se prikazuje in v vseh njegovih oblikah; potrebno je tudi, da se vrši pokončevanje tega škodljivca obče, t. j. od strani vseh vinogradnikov in v vseh občinah in vinskih okoliših. Zakon glede hroščev, gosenic i. t. d. celo nalaga občinam skupno zatiranje pustošujoče nastopajočih škodljivcev kakor je grozdni sukač. Saj bi tudi res bilo potrebno, da bi občinski predstojniki vestno skrbeli za to, da se ta zakon v resnici izvršuje. Pri pokončevanju grozdnega sukača pride v poštev 1.) lovitev metuljev obeh zarodov, 2.) pokončevanje senenega črva na grozdnem cvetju in v zapredkih, 3.) pokončevanje kiseljaka, 4.) pokončevanje bub. Metulje je loviti v večernem in jutranjem mraku ko rojijo, s pahljačami, ki so namazane z limom ali z drugimi lepljivimi tvarinami. Senene črve lahko poiščemo z ostrimi lesenimi bodkali, z iglami ali z žico v zapredkih na grozdnem cvetn, ter jih usmrtimo; tudi s prsti jih lahko zmečkamo. Razun tega rabijo se proti senenemu črvu strupene tekočine, ki jih vbrizgamo v cvetje in črvove zaprede in s tem črve ugonobimo. V to svrho se najbolj rabi mešanica, ki se napravi iz 11/2 kile mrčesnega praška i 3 kil maz-ljivega črnega mila. Ta tekočina se napravi takole: Milo se raztopi v 10 litrih vrele vode; ko se je ta raztopina ohladila, vmeša se ji mrčesni prašek, potem se prilije toliko vode, da znaša raztopina 100 litrov. Ta tekočina se vbrizga v grozdičje in črvne zaprede s peronosporno škropilko, kateri se v to svrho namesti pripravno brizgal. Tudi raztopina 3 kil samega mazljivega mila na 100 litrov vode se baje dobro obnese. Kiseljaki so za škropivo nedostopni, ker se nahajajo v notranjosti jagode; moremo jih pa z uspehom pokončevati, ako po njih napadene jagode pobiramo in sežgemo. Take jagode se lahko spoznajo na modrorjavih lisah, ki značijo vhod kiseljakov v jagodo, Pobiranje takih jagod je tem važnejše, ker se kiseljak, ako ga ne motimo, ne zadovolji z eno samo jagodo, marveč jih po 16 do 17 navrta in pokvari. Bube moremo pokončati, ako odpadli, oziroma odrezani les, vej ni k, slamne in vrbove vezi, staro listje in enake predmete že ob rezitvi skrbno pobiramo in sežgemo, Pri rezanju trsa naj se tudi skrbno preiščejo razpokline na kolju; stara trsna skorja in trtni les, kjer bube prezimijo, naj se sežge. V zadnjem času se trdi, da se bube kiseljaka morejo tudi pokončati, ako se trta v zimi osiplje in pokrije z zemljo. Ta način zatiranja bi seveda mogel biti le takrat uspešen, ako se z zemljo ne pokrije le enoletno rožje, marveč tudi star les, ker ravno na tem bube prezimujejo. Ako se gori navedena opravila skrbno in splošno ter pravočasno izvedejo, moglo bi se razširjanje grozdnega sukača izdatno omejiti. Skupno z enopasatim grozdnim sukačem nastopa navadno tudi križasti grozdni sukač, ki je enako kvarljiv in čegar žitje je slično gore popisanemu škodljivcu. Le barva metulja in gosenice razločuje kri-žastega sukača od enopasatega. Gosenice križastega grozdnega sukača imajo namreč svetlorjavo glavo, metulju pa manjka modrojavi pas. Njegova prednja krila so marveč rdečerjava, ter modrosivo mra-mornata. Zatiranje križastega grozdnega sukača vrši se na isti način, kakor je navedeno gori glede enopasatega grozdnega sukača. F. M. Bergmann & Co., Dečin n. L. (Tetschen a. E.) ostane slejkoprej nedoseženo v učinku zoper pege ter pri umnem negovanju kože in lepote, kar je z dnevno prihajajočimi priznanji nepobitno dokazano. Po 80 v se dobi v lekarnah, drogerijah, parfimerijah itd. — Istotako izborna je Bergmannova lilijna krema „Ma-nera" za ohranjenje nežnih ženskih rok; v tubah po 70 v se dobi povsod. 147 50-8 LISTEK. Uboj v Jeksovem dvorcu. Iz skušenj policijskega nadzornika Battleja. (Dalje.) Dne 22. vinotoka zarana je šel zgodaj doli, skrbneje oblečen kakor ponavadi in je hodil še pred zajutrkom okrog staje. Delal sera se, kakor da ne bi opazil tega sumljivega obnašanja in sem sprejel povabilo Miss Lewsomove, naj jo spremim na sprehod v Bekston. Oba sva se pripravljala na pot. V tem trenotku je zapustil Jeks sobo. Krenil je k staji; opazil sem ga skozi okno svoje spalnice. Pohitel sem doli, pripravljen na to, kar je moralo priti. Skril sem se za visok tišin plot. V tem sem zaslišal hitre korake hlapca v drevoredu; takoj na to je odprl vrata na stežaj in v njih se je pojavil Jeks, ki je sedel v ko-leslju. Namignil je hlapcu, naj sede k njemu na voz. V tem sem skočil tadi jaz iz svojega skrivališča. „Hola, gospod Jeks, vam se pa danes nekako mudi!" „Res je, ognite se s pota, sicer vas povozim!" Švignil je po konju in se je hotel odpeljati mimo mene. „Počasi, gospod — počasi, prosim!" Zgrabil sem konja za uzdo in sem ga vstavil. „Kaj to pomeni?" „Ali mislite dohiteti vlak, gospod Jeks?" Obotavljal se je z odgovorom. »Imate ravno najlepši čas k popoldanskemu vlaku. Najbrže mislite iti v London, ne?" „Ne-n-e-ne mislim. Grem naproti svojemu prijatelju do Lenghama." „Ali me ne bi vzeli s seboj, gospod Jeks?" „Ni prostora, inšpektor. Moj prijatelj in njegova prtljaga in moj hlapec zasedejo celi voz." „Pustite Sama doma. Konje vam bom jaz prijel na kolodvoru." Zaklel je, toda ni bilo pomoči. „Skočite torej na voz," je rekel nejevoljno. rSam", se je obrnil k hlapcu, „lahko se vrneš h konjem." v. Sedel sem poleg njega in peljala sva se precej lep kos pota do postaje. Spregovorila nisva niti pol tucata besed. Najbrže je premišljal, kako bo izvedel svoj načrt, in to sem premišljal tudi jaz. Vedel sem, kaj se je godilo v njegovi glavi. Premišljeval je, kako bi se mogel zmuzniti v železničen ,voz med tem, ko bom jaz stal zunaj pri njegovem konju. Pozabil pa je na brzojav. Imeti posel s temi kmetiškimi zločinci in njihovimi nerodnimi zvija čami je za nas londonske uradnike, ki smo navajeni vso svojo bistroumnost spraviti v pest, kadar imamo opravka z najzvitejšimi mestnimi potepuhi, precej nečastno. Pripeljala sva se ob pravem času na postajo. Ravno je oznanjal signal prihod vlaka, ko sva se pripeljala do ograje. „Sedaj, gospod Jeks, pojdete naproti svojemu prijatelju, ali naj podržim za ta čas vašega konja?" „Napravite tako, gospod Battle," je rekel Jeks. »Pojdite z njim, kakih dve sto korakov gori po cesti in tam za onim poslopjem počakajte, da vlak oddrdra, konj je malo plašen. Ali napravite to?" Nasmehnil sem se na tihem njegovi pripros-tosti. Dragi bratec, nadzornika Battleja iz Scot-land Yarda ne boš tako lahko prevaril! »Dobro, dajte sem vajeti! Hola, hej, pozabili ste v vozu kovček! Ta je pripravljen za prijateljeve manjše stvari!" Ozrl sem se gori in doli po železničnih tračnicah; vlaka še ni bilo videti; ni bilo treba torej hiteti. Obrnil sem se z vozom in sem se peljal počasi proti poslopju, katerega mi je Jeks pokazal, in videl sem, da je gledal nekaj časa za menoj, predno je stopil na postajo. Kakor hitr« je izginil, sem poklical dečka, ki je stal blizo. „Tu imaš, fant, krono, pojdeš s konjem tja za ono poslopje in tam počakaš, da vlak odide. Ali si razumel?" Nato sem smuknil v postajališče in tu sem videl oddaljen po strani — kar sem čakal — kupovati Jeksa listek. (Dalje sledi.) Občina Št. Pavel v Savinjski dolini. (Piše Josip Vidic.) (Dalje.) Kolja. Deloma iz pobočnih in podnožnih izvirkov in studencev Mrzliške planine nastane potok Kolja, ki teče in se vije po kameniti strugi deloma v ozkem grabnu od Mrzličnega podnožja do vasi Matko in potem dalje po razširjeni mični dolini mimo Homa dalje proti severu skozi šeško vas in polje, ter se izlije naposled v Savinjo. Tudi ob tem potoku so žage in mlini postavljeni. — Izvirnica je eden najmanjših potokov v Št. Pavelski dolini in izvira v podnožju grašinske gore na severni strani, iz precejšnje skalne razpokline v toliki množini, da bi voda pri izvirku koj lahko mlinsko kolo gnala, teče potem proti severu in spotoma napolnjuje graščinske ribnike, napaja graščinske travnike in daje Št. Pavlanoa toplo perišče za perilo. Od tam se vije v Zani-jerjev ribnik mimo spodnjega farovža, (po domače spodnjega Kunjšta, čez farovško polje, travnike napajaje, v Boljsko. — Voda je pri izvirku jako čista in za piti zdrava. Po leti hodijo Št. Pavelski sprehajalci pogosto to študenčnico vživat. Napeljana je po ceveh tudi na dvorišče Prebolske graščine za ljudi in živino! Tukaj naj bo še pripomnjeno sledeče: Ko je leta 1880. bila na cerkvenem trgu v Št. Pavlu postavljena lepa statua Brezmadežni Devici Mariji, so Št. Pavijani želeli pri tem spomeniku tudi vodnjak (skakalnik z bazenom) in so prosili večkrat po posameznih osebah in 3 krat po celem občinskem odboru takratnega lastnika graščinskega posestva gosp. barona Hackelberga, znanega nemškega Verfassungstreuerja in podpornika Siid-marke in Schulvereina, naj bi dovolil, da bi si smela ob ina napeljati ozko vodno cev od izvirka do Marijine štatue, da bi tako blizo cerkve lahko bili deležni požirka dobre čvrste študenčne vode iz graščinskega izvirka. Vkljub zagotovilu, da bi občina v času suše ali pomanjkanju vode cev zaprla i ju skrbela, da bi graščina nobene škode ne imela, on — posebno pa Ona — nista v to dobro delo privolila, temveč vselej odločno odbila. — Žal! Kak lep vidni spomin bi bila si s tem dobrim delom pri Št. Pavlanih postavila, ki bi ga bila voda oživljala, dokler bi bila Božja volja. — Saj druzega spomina Št. Pavlanom itak ni zapustil. Dalje sledi. Velik požar v Požuriu na Ogrskem. — > V soboto ob 2. uri. .popoldne je izbruhnil v Požunu in sicer v starem delu mesta, v ulici PetOfi velikanski požar. Ko je bila alarmirana požarna bramba, je gorelo že 20 hiš. Prebivalci so begali v divjem strahu sem in tja, gašenje je bilo nemogoče. Ob 3. nri popoldne so gorele že 4 ulice. Ob 6. uri popoldne je gorelo že v 8 ulicah in ob 7. uri zvečer že v 9 ulicah. Pogled na mesto je bil strašen. Pogorelci so begali blazni od strahu po ulicah klicaje pomoči. Erik, jok in stok se je razlegal daleč po mestu, vmes pa je prasketal ogenj in divje nadaljeval svoje uničevalno delo. — Po 7. uri je ponehal vihar in obrnilo se je na bolje. S silnim trudom se je posrečilo ogenj omejiti. Požar je uničil v 9 ulicah okoli 100 hiš. Večina teh hiš so male delavske hiše, nekaj pa tudi večjih in lepih stavb. Popolnoma uničenih je okoli 400 stanovanj, v celem pa je okoli 10.000 Ijndi, večinoma delavcev, brez strehe, ker je vojaštvo izpraznilo vsled nevarnosti, da se požar ponovi, skoro celo staro mesto. Žrtve, ki jih je zahteval požar, so velikanske, cel del mesta je uničen. Zgorel je k sreči samo 1 otrok, smrtno ponesrečil se je gasilec Huber, ki je umrl na pogorišču. Več kot 300 oseb pa je ranjenih, nekateri težko, nekateri lahko. Več oseb je od strahu zblaznelo. Posledice prehlajenja se lažje prestoje, če se jemlje nekaj časa Scottova emulzija in se privedejo s tem telesu nove moči. Učinek Scottove emulzije je tako priznan in izkušan, da jo mnogi, odrasli in otroci, v časih hladnega vremena ali pred nastopom mrzlih dni redno jemljejo, da se obvarujejo prehlada. Odpornost telesa se s tem znatno zviša, učinek, ki je potreben posebno za slabotne osebe, ki imajo sicer pri vsaki vremenski premeni opraviti z znanimi neprilikami prehlajenja. Scottova emulzija, sestavljena iz najčistejših in najbolj učinkujočih sestavin, vsled posebnega Scottovega postopanja okusno in vžitno pripravljena, je zanesljivo, jako pripravno sredstvo, da se zdravje hitro in trajno utrdi. Cena originalni steklenici 2 K 50 v. Dobi se v vseh lekarnah. Kdor pošlje 50 vin. v znamkah na Scott & Bowne A. Z. O. Z. Dunaj VII. in se sklicuje na ta časopis, dobi enkratno poskusno pošiljatev od ene lekarne. 144 1 Popisi. Iz Rajhenburga ob Savi. Zadnje volitve obrtniške zadruge za sevniški okraj so se iztekle za Slovence neugodno. Nemčurji so prodrli s 4 glasovi večine. Zanimivo je ne samo za nas, tadi za merodajne oblasti, kako in s kakimi pripomočki so se vršile te volitve. Ti blaženi sinovi matere Germanije so zbobnali to klaverno večino v znamenju pijančevanja. Ni bil pa glavni namen tega ,,Ehren und Kulturvolka", da bi volilce preslepili, da volijo z njimi, jasnejši namen so imeli s tem, da so jih vrhu vsega še nahujskali proti Slovencem, ker so imeli strah, da propadejo. Višek nesramnosti se je pokazal, še pred no se je volitev sama pričela, s tem, da je vstal nek možakar (ime na razpolago) in zagrozil, da v slučaju, da Slovenci zmagajo, jih on sam vzame kar tri na svojo vest, češ, da jih kratko malo zakolje. To bi se znalo v resnici tudi zgodili, da se ni odločno postavil Agež, čevljarski mojster iz Rajhenburga, ter zahteval, da se legitimira in da protestira proti takim nasilnim sredstvom. Junaku je sicer ob tem nastopu srce takoj v hlače zlezlo, a njegovi, njega vredni bratci so hoteli stvar takoj potlačiti in omiliti. Pa ne bo šlo, gospoda. Ta bi bila lepa, da bi si na lastni zemlji ne bili še svesti življenja in to od divjakov, privan-drancev, ki žive izključno od slovenskih žuljev. Zato odločno zahtevamo, da se take in enake surovine postavno kaznujejo, ker sedaj hvala bogu še nismo pod albanskim režimom, sicer je pa v naši ljubi Avstriji mogoče vse. Sevniške Slovence pa prosimo, da stopijo tem ptičem na prste, da se v bodoče kaj enakega ne zgodi in da bomo vsaj varni življenja; store se naj koraki da se volicve ovržejo, ker so se zgodile tudi nekatere nepostav-nosti. Po toči ne pomaga zvoniti. Vsa čast gre rajhenburškim in okoliškim obrtnikom, ki se niso ustrašili ne truda ne dolge poti ob tako neugodnem času ter so se udeležili volitev v polnem številu. Povsod ste iz pahnili to gadjo zalego, pa bi je ne še iz naše obrtniške zadruge ? ! Na delo torej — zastavite vse sile, da jih zatremo; rajhenburški obrtniki vam stoje vedno ob boku. Nemčurčkom pa kličemo: kdor se zadnji smeje, se smeje najbolje ! Na zdar Žetale. „Slov. Gospodar" napada v svoji 19. štev. tukajšnega trgovca g. Maksa Berlisga, da je mesto blagajnika pri krajnem šol. svetu odložil. Kdo se zopet skriva za uredništvo in razliva gnojnico na osebe, ki mu nočejo biti pokorne, to že ve vsak otrok tukaj uganiti. To je znani hujskač, ki ima povsod svoj nos in ki vse vidi, kar drugi ne bi smeli storiti, seveda po njegovi domišljiji, in je tudi obenem kaplan tukaj. Zakaj si hoče s svojim pisarenjem v časnike jezo hladiti? Tudi to že ve vsak otrok. Jezi se, da ima tožne stroške plačati, ker se je sklenila poravnava z županom A. Pekličem, in se je zayezal njegov zastopnik iz Maribora, da plača kaplan vse stroške, ki so nastali iz te tožbe. Dokaz, da ga to boli in da bi ga moralo biti sram, je njegov zagovor zadnjo nedeljo t. j. 4. t. m. pred cerkvijo in v cerkvi. Zjutraj po rani maši je nam več sam sebe lepšal in zagovarjal. Ko je navadni razglasitelj prebral svoje razglase, je začel kaplan čitati svoj zagovor. Trdil je, kakor so ljudje slišali, da je popolnoma od obtožbe oproščen. Povedal pa ni, da je bil zaradi 5 paragrafov obtožen. Pri sodniji je bil oproščen le zaradi 2 paragrafov. Zaradi drugih treh mu je Anton Peklič odpustil, ker ga je njegov zagovornik za to prosil. To je resnica. Kdor ne verjame, naj gre k sodniji vprašat, kako govori zapisniK o obravnavi in poravnavi. Kaplan pa trosi laži po „Slov. Gospodarju" in sam osebno razoaša laži, da je oproščen. Imel je toliko navdušenja za svoje laži, da je celo rekel, naj mu pridejo tisti povedat, ki bodo slišali o tej stvari koga drugače govoriti, da ga bo sodnijsko zgrabil. Revež, ki hoče na tak način resnico prikriti! Ali meniš, da so tukajšnji ljudje že res kakor si ti, da bodo tvojim lažem verjeli? Izgubljena pravda je prvi vzrok tvoje jeze. Drugi vzrok je, da nima kaplan nič prave sreče pri svoji hujskariji. Zdaj že zopet ima predrznost, da piše v svoje liste, kdo je kriv, da se je zemljišče za stavbo šole tako drago plačalo, namreč po 1800 K. Pred kratkim pa je bilo baje za 800 K na prodaj. Takih zavijanj je zmožen le lažnjivi kaplan Krajnc. Ko je okrajni šolski svet pritiskal da se mora preskrbeti selo za šolsko stavbo, je kaplan vse bližnje posestnike odgovarjal, naj nihče ne da zemlje za šolo, ker potem ne bo treba šole staviti. Tista dva, ki sta mu verjela, se že davno kesata, da sta ga ubogala. Ta pa ki je za šolske namene zemljo prodal, je visoko ceno zahteval, ker je vedel, da šolska oblastnija ne odjenja poprej, da se primerno selo kupi. Edini kaplan je kriv, če se je zemljišče predrago plačalo. Zdaj pa ko vidi, da ni mogel zabraniti kupčije, bi rad svojo krivdo na druge zvalil. Le tako naprej! Cim dalje bo tukaj laži trosil, tem manje mu bodo ljudje verjeli. Kaj bo kaplan tukaj uganjal, so nam iz Hoč ljudje že povedali. Ti so resnico govorili, čeravno jih je kaplan sovražil. Kaznc noVosti. Morilec poslanca schuhmaierja obsojen na vislice. Te dni se je vršila na Dunaju porotna obravnava proti Kunschaku, ki je ustrelil svoj čas socijaldemokratičnega poslanca Schuh-meierja iz političnega sovraštva. Kunschak je obsojen v smrt na vislicah. Glavno mesto Avstralije. Dosedaj Avstralija pravzaprav ni imela glavnega mesta. V to prvenstvo sta se delili mesti Sidney in Melbourne. Lansko leto pa se je sklenilo zidati glavno mesto, kojega temeljni kamen se je položil minolo sredo. Mesto dobi pristno avstralska ime „Canberra" ter leži na visokem mestu, obdanem od gričev. Skozi mesto teče reka Molongla. Upajo, da bo mesto v osmih letih dograjeno. Zadnji dopisi. Državni zbor. Dunaj, 20. maja. V današnji seji je govoril ministerski predsednik grof Stiirgkh; govoril je o notranji in zunanji politiki. Povdaril je, da je dolžnost državnega zbora, da obrani delazmožnost. Slikal je razmere na Češkem in v Galiciji kot zelo resne. Naglašal je, da ni mogoče razbiti zveze med novimi davki in raznimi za prebivalstvo važnimi postavami, kakor uradniška službena pragmatika. Glede zunanje politike zadnjih mescev je dejal, da je naša zunajna politika sledila načelu : „Balkan balkanskim narodom". Izrekel je upanje, da bodo balkanske države prijateljsko (??) postopanje avstrijske države po zaslugi vpoštevale. Popolna de-mobilizacija v južnih krajih države se bo izvršila, ko bodo razmere na Balkanu popolnoma urejene. LISTNICA UREDNIŠTVA Novaštifta: Glede pašnikov smo vendar prinesli precej obširen doniš. — Št. Peter na M. 8., Rogatec, Št. Juri ob juž. žel.: Danes ni več šlo, ker smo morali list izdati že v sredo. Gotovo govejo juho najboljšega okusa dajo +MAGGi" kocke h Pazi naj se natančno na ime MAGGI in na varstveno znamko zvezdo s križem. Druge kocke niso MAGGI1EVE. 287 i Mala oznanila. Vsaka mastno tiskana beseda stane 10 Vin., navadno tiskane pa po 6 Vin. Znesek se mora vposlati vnaprej, ker se sicer = inserat ne priobči. - Lepo posestvo za živinorejo, z velikimi sadovnjaki, pri Št. Jurju ob juž. žel., meri 41 oralov, dobro ohranjena hiša in gospodarska poslopja, je z ali brez živine takoj po ceni na prodaj. — Vpraša se pri lastniku: Janezu Brečko, Štore. 282 3-1 ,'di .. Aparat za valenje K —'45 vali boljše ko vsaka kokoš. Zastonj na poskušnjo. G. Mucke, Pottendorf 161 pri Dunaju. Stotine priporočil in spričeval iz cele države gratis in franko. 78 10-2 Priden učenec iz dobre hiše in dobrimi šolskimi spričevali, se sprejme v trgovino mešanega blaga pri Iv. Traun, trgovcu na Ptujski Gori; prednost imajo in na kiajšo učno dobo tisti, katero imajo kako gimnazijo ali realko in pa oni, kateri so se že kje učili. 281 3-1 2 krepka učenca s primerno šolsko izobrazbo, poštenih stari Še v za trgovino mešanega blaga, sprejme tvrdka Anton Vo-Ža denik v Žalcu. 285 2-1 Nova hiša s 3 sobami, vežo, kuhinjo, lepo veliko vinsko kletjo, za 34 hektolitrov vinske posode, velika preša. stroji za grozdje mleti, 2 škropilnice za trsje, 1 gospodarsko poslopje, novi svinjak s tremi štalami, novi bučelnjak (bučele so na okvirjih), veliki novi vrt pri hiši, blizu hiše brajde, na kojih se pridela v dobrih letih od 6 — 9 polovnjakov vina, (vino se je skozi 7 let točilo pod vejo), sadonosno drevje katero da okoli 4 polovnjake sadjevca, travnik, 2 njive, gozdič, vse ena parcela, cena 7500 kron, 3000 kron je vknjiženega. drugo je takoj za izplačati, '/< nre od tovarne, postaje na štorah, Laška vas št. 88 290 3-1 Steckenpferd-bay-rum Bergmannn & Co., Dečin n. L. (Tetschen a. E.) ostane slejkoprej najboljša voda za glavo, za umno negovanje las, zabranjuje tvorbo luskin, predčasno osivelost in izpadanje las in krepi lasne korenine. Mnogoštevilna priznanja! V steklenicah po 2 K in 4 K se dobi v vseh lekarnah, drogerijah, parfimerijah in brivnicah. 148 20-7 Kavarna firušič se da v najeit ali proda. . 289 1 Sprejmem registratorja veščega slovenščine in nemščine takoj ali pozneje. Uslužbene ponudbe, v katerih je navesti dosedajno službovanje, dan mogočega vstopa in plačilni zahtevek, naj se vpošljejo na: Peter Majdič, Celje. tmmmmmmmmmMm Proda se posestvo V4 ure od Št. Jurja ob j. ž.; novo zidana, z opeko krita hiša (12 let davka prosta), 4 orale zemlje (njive, travniki); v hiši je trgovina z vinom, pivom in mrzlimi jedili čez cesto. Vknjiženega ni nič, Polovico se plača sedaj, polovico pozneje po dogovoru. Hiša je pripravna za vsakega rokodelca, trgovino ali gostilno. Franc Dobič, Št. Jur ob južni železnici. 270 4-3 33 morskih parnikov. 33 morskih parnikov. Redno prevažanje potnikov in blaga v Sev. in Južno Ameriko, Kanado, Grško, Italijo, Severno Afriko in Špansko. Nova črta Trst-Kanada. 31. maja dvovijačni parnik „Polonia" v Ouebec in IMontreal. Pojasnila daje ravnateljstvo v Trstu, Via Molino Piccolo št. 2, in A. Kiffmanna nasl., Maribor. 279 2-2 o Gostilna in ekonomija s trgovino z mešanim blagom t veliki spodnještajerski občini (okraj Šoštanj), 10 minnt od kolodvora, nemška in slovenska šola, stara, dobra obrt brez konkurence, na jako prometnem prostora. 14 oralov polj in travnikov, l'l2 orala vinogradov. 8 oralov gozda (za posekati), 250 sadnih dreves, 2 lepi hiši, v najboljšem stanjn, skoro novi, viničarija, veliki hlevi itd. — Cena z živino in inventarjem vred 60.00o K. Plačilni pogoji po dogovoru. — Pojasnila daje kupcem brezplačno nprava uRealitaten-Markt", Graz. Hamerlingg 6. (2975). 286 1 mmm 158 20-4 rry v Pregradi pri Rogatcu, Dobi se v večini lekarn. — Na debelo v medieinalnih drogerijah. 175 -11 Nova, stara vina in droženko lastnega pridelka prodaja v poljubni množini Fr. Ferlinc jj Šmarji pri Jelšah. pridnega in poštenega, sprejme takoj Marko Banko, usnjarski mojster, Rečica v Savinjski dolini. 274 3-3 Redka priložnost i Proda se nova hiša z dvema sobama, kuhinjo, kletjo in gospodarskim poslopjem, nekaj izabele in dreves, dva vrta; je par let davka prosta. Vse je z opeko krito in v dobrem stanu, hiša stoji na Teznu pri Mariboru od mesta 5 minut. Cena se izve pri Franc Sorko na Teznu pri Mariboru ali pa pri Janezu Lačen, Ljutomer (Hišna ulica). 272 3-3 ssssssazfflsss Odvetnik 284 2 2 dr. Ernest Kalan naznanja, da je ffr otvoril svojo odvetniško pisarno v Celju, Graška cesta 4. Konrad Rosenbauer & Kneitschel tovarna gasilnega orodja v LINCU NA DONAVI. — Prva tovarna v Avstriji, katera izdeluje BENC1NMOTORNE TURBINSKE BRIZGALNICE. Novosti Model 1913. Novost! BENCINMOTORNA BRIZGALNICA »MARKA LINC". Po pogonu avtomat čno delovanje! Strojnik nepotreben! Najnovejša iznajdba — patent prijavljen. — Priporočam vse vrste voznih brizgalnic in patent-Kobe-snemalko rTRIUMF". Mehanične lestve, čelade, pasove, sekirice, čepice in vse ostale gasilske predmete, cevi najboljše vrste in sanitetne predmete. Ceniki in ponudbe zastonj, obisk društev brezplačen. 103 12-7 Slavna štajerska gasilna društva pozor! Naše bri*gal-nice subvencijonira slavni štajerski deželni odbor! Z odličnim spoštovanjem Konrad Rosenbauer v Lincu. FR. SAMSA, Zagreb, zastop. za vse juž. dežele. Nagrobne vence v raznih velikostih in cenah s trakovi in brez trakov ima v zalogi Zvezna trgovina (Goričar & Leskovšek) v Celju. 40 12-5 Naročila se izvršujejo z obratno pošto. — Brzojavni naslov: Zvezna trgovina, (Goričar & Leskovšek, Celje JL Vplačani deleži R 126.100'--Rezervni zaklad K 344.683'87. — Lastno premoženje zadruge K 534.382'17. POSOJILNICA V MARIBORU Y LASTNI HIŠ t V NARODNEM DOMU. Sprejema hranilne vloge na knjižice in jih obrestuje po S: 4 I 01 oziroma vloge proti 12 10 odpovedi po £31 01 ^ 4 O Naložbe v tekočem računu se obrestujejo po dogovoru 117 12-± Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila se dajejo na zastavo in osebni kredit.--Eskomptujejo se menice ter otvarjajo krediti v tekočem računu Po ceni nalinpife postelje......od 12 K naprej madrace......od 11 K naprej mrežnate vstavke (Einsatze) od 9 K naprej divane . . . . . . . od 30 K naprej in drugo razno pohištvo pri Anton-u Baongartner Celje, Gosposka »lica št. 25. Pozor! A. Gruden, Kdor hoče priti poceni v Ameriko, naj se obrne zaupno na mene. Vsakomur dam natančna pojasnila 187 -11 Geestemiinde (Bremerhaven). malisno štupo, suhe gobe, vinski kamen, med v satovju, satovje, HOSek, jabolka namizna in hruške za mošt, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučne peške, koruzno slamo, smrekove storže, želod, krompir, sploh vse deželne pridelke, kakor tudi petrolejske in oljnate sode ter močnate, solne in otrobne vreče kupi vsako množino veletrgovina Anton Koleno, Celje, Graška cesta 22. is 35-21 Najsigurnejše sredstvo proti PERONOSPORI" je večkrat izboljšana bor-deleška mešanica t gotovem stanju. Ostane celo na mokrem listju. Se lahko rabi pri vsaki rosi. Ne ostane nič na dnu Nešteto priznalnih pisem. Sadjereici in vinogradniki SfiiS; bakreno zvepleni prah proti strupeni rosi, bagol zoper kiseljaka, kalifornski lug proti škodljivcem sadnega drevja, gosenčji lim zoper pednjaCa itd. Laurino za pokončavanje škodljivcev po letu, lauril karbolineum po zimi, lauril drevesni vosel za požlahtnenje. ihneumin za nežne cvetlice, nikotin - kvasia - izvleček za škropljenje drevesnic, topomor zoper poljske miši, pampil zoper ose in žuželke. Zahtevajte obširni popis in navodilo za rabo gratis in franko od glavnega zastopstva „FORHINA", tovarna za orodje za škropljenje vinogradov KONSTANTIN ZIFFER, Dunaj, 100 XIX: Gatterbnrgh. 23. 30-15' Stanovanje, 3 sobe in kuhinja, se odda s 1. junijem 1913 v Celju, Dolgo polje 1. proč z gepljem! Prizanašajte svoji dragoceni živini! Prihranite denar in mnogo jeze z nakupom hisfer-Ieueaa originalnega angleškega bencin-motorja ki je edini priprosti motor, ki teče brez pritožb. Mala poraba kuriva ugodno plačilo. 254 30—5 R. A. Lister & Co, d. z o. z, Wien III|2 Hintere Zollamlssfrasse 9. - Preprodajalci in agenti se iščejo! - promenadne, lovske, telovadne, planinske in sploh vse vrste izdeluje Adolf Bursik v Celju Cene zmerne. Postrežba točna # I ♦ Zdravilišče z žveplom. Zdravilišče z žveplom Varaždinske Toplice (Hrvaško). Železniška in poštna postaja, telefon, brzojav. Novo zdravilišče z električno razsvetljavo. — Staro- £ znano radioaktivno zdravilišče z žveplom + 58 0 C <| jako priporočljivo proti protinu, revmatizmu, ischias ♦ itd. — Zdravljenje s pitno vodo pri boleznih v vratu, £ grlu, prsih, jetrah, želodcu in črevesnih boleznih. — X Električna masaža. — Blatne in solnčne kopeli. — ♦ Odprto celo leto. — Moderna oprema. — Novi hotel. ▼ Krasna okolica. — Vojaška godba. ♦ Prospekte pošilja gratis. Zdravnik dr. i. Lohert. % Ra7posll|alna dalmatinskih Din zaloga kjkj Glavni trg 8 CELJE Glavni trg 8 ima v svoji zalogi vsakovrstna najboljša vina, ter prodaja na debelo in drobno. Zahtevajte cenik! 232 13-7 Zahtevajte ceniki Največja trgovina in velikanska zaloga ur, zlatnine, srebmine, verig, uhanov, zaponk, priveskov, prstanov z demanti, brilanti in drugimi kamni. 66 50-19 Za ženine in negestice ££ ** SST ZALOGA očal, naoč nkov, daljnogledov td. Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto! R. Salmič, Celje, Narodni dom Velika narodna trgovina Karol Vanič, s e >0 — e n •* E « S A — «N e « te L *« B ffl ■= e B. Mi Narodni dom 77 49-17 priporoča bogato zalogo manufakturnega In modnega blaga, posebno krasne novosti za spomladanske obleke po zelo nizkih cenah. — Ostanki pod lastno ceno! 1 N t) s N — a < ® N ■ S 10 2 LIKAR « PLESKAR prevzame vsa dela dekoracijske. slikarske in pleskarske stroke, katera izvršuje solidno in po najnižjih cenah. MIHAEL DOBRAVO, CELJE Gosposka ulica štev« 5. 46 51-20 proti peronospori, škodljivcem sadnega drevja, krompirja in rastlin se doseže popolnoma z IHIAYFARTH-OVO samotvorno škropilnico „SYPHONIA" 197 11-10 dalje špecijalno izdelovanje vinskih in sadnih stiskalnic :: Herkules s: hidravličnih stiskalnic mlinov za grozdje in sadje kompletnih moštarnic itd. dalje vse poljedelske stroje in orodja v najboljši izpeljavi Ph. Mayfai*th & Co., T^JrT*: Dunaj II. Taboi*sip. 71. Frankfurt o. IW. Berolin Pariz Ilustriran bogat cenik št. 054 zastonj in franko. Iščejo se zastopniki. 5UKar in plesHar prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela kakor slikanje sob, : cerkev, gledaliških : odrov, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Zmerne cene. — Priporoča se za obilna naročila. Svoji ksvojim! Viktor Bevc, Celje 76 Graška cesta št. 43. 49-18 Franc Strupi Celje, Graška cesta priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk, raznovrstnih šip itd. Najnižje cene. PreTzetje vseh steklarskih 35 del' 52-21 Na debelo! Na drobno I 1 r Sila Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, puljenega 2 K, boljšega 2 K 40 h; prima polbelega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, ) puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega, puljevega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K; 7 K; belega, Snega 10 E, najfinejši prsni pnh 12 K. — Kdor vzame 5 kg. 16 dobi franko. 26-21 Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega naokinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm Široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm Širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 3 K, 3 K BO h, 4 K. — Pernice 200 cm dolge, 140 cm Široke K 13—, K 14-70, K 17 80 in K 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm Širok K 4*50, K 5'20, K 6'70; podpernica iz močnega rižastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm Široka, K 12 80, K 14 80. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za neugajoče se povrne denar. S. Benisch v Dešenici, štev. 773, Češko. Bogato ilustrirani ceniki zastonj ia Zapomnite si sliko in ime svalčičnega papirja ??Otloma^ ker se hoče s ponaredbami konzumenta zapeljati. i0 a m n Radi poprave hiše in prenovljenja trgovine I izložbeno okno s kamenitim okvirom, I vrata in 3 okna z okviri po nizki ceni. = Ivan Ravnikar, trgovec v Celju, prodam Goričar & Iseskoušek, Celje Graška ulica št. 7, podružnica Rotouška ulica št. 2. Spomladna in poletna sezona: Nahrbtniki (Rucksacke) v veliki izberi po raznih cenah. Caše iz papirja in aluminija. Za veselice: konfeti, serpentine, papirnati krožniki, servijete. Lampijoni, predmeti za šaljive pošte in srečolove. 39 52-21 Tovarniška zaloga šolskih in pisarniških potrebščin. Lastna zaloga ljudskošolskih zvezkov in vseh tiskovin za urade. Nagrobni venci in tpaki. Dopisnice Savinjskih planin in druge. Zaloga različnega papirja. Solidno blago. Nizke cene. Točna postrežba. 5-M > o 03 O ca '<*> E S a a S » ce ca •■-> c 2 N N O t- > PQ N gHTB ■■D ■V ZVEZNA TISKARNA V CELJU. Kft« -i-—t-iVii Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez nčinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa Deprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in delnje v tem smisla, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Cene nizke. "S o o ® S? g" S. s B Cr" "" ju -1 a s>= K. c»< « 3 P P ' 3. -a P* o bo • K tO -) Lastna knjigoveznica. m UM i>egisti>ovana kreditna in stavbena zadpuga z omejeno zavezo v GABERJU pri CELJU sprejema hranilne vloge od vsakega, je član za- i I 1 1 j Mil 111 druge ali ne in jih obrestuje nepretrgano, to je ||f| HDT IN II flH FTfl H' " od vložitvi sledečega dne do dne vzdiga |iU [IBI lil |JUI Ml dlll U |Z jO Rentni davek plačuje zadruga sama in ga ne odteguje vlagateljem. 86 49- 19 Avstr. poštne hranilnice račun štev. 54.366. Ogrske pošt. hranilnice račun štev. 26.283. Telefon št. 48 Pisarna je v Celju, Eotovška ulica št. 12 xxxxxxxxxxxxxxx Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.-12. ure XXX dopoldne. XXX bb Južnoštajerska hranilnica v Celju i| B M __ Oprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12, ^ dopoldne in jih obrestuje po -w- 1 1 « 1 od dneva po vlogi do dneva dviga A 11 (I v Narodnem domu. ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. — Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šmarje, So- 4 2 0 . ure štanj, Sevnica, Vransko In Gornjl-grad In rezervna zaklada, katera znašata že nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občeko-ristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. 125 -14 F "Tvosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12.000 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačalo okolo 45.000 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 100.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje Last Narodne založbe v Celju. Izdajatelj: dr. Vekoslav Kukovec. Odgovorni urednik: Vekoslav Spindler. Tisk Zvezne tiskarne v Celju.