Stev. 13. Y Mariboru 28. marca 1878. Tečaj XII.
Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vre<i in v Mariboru s pošiljanjem na don» za celo leto 3 gld. — kr. „ pol leta I „ 60 .. , četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravniitvu v škofijsk. poslopju (Bischofhof.) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
List ljudstvu v poduk.
Po8ame8ne liste
prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi
se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. —
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice , če se natisne enkrat 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
¡MT* Komur z koncem, prvega četrtletja naročnina poteče, naj se kmalu dalje naroči, sicer bode si sam kriv, če mu list redno ne bo dohajal. Tudi zaostala naročnina se nam naj kmalu dopoUje !
0/»'«r»iišii'« S t. f^itHfutthifJtf.
Pogoji rusko-tnrškega miru.
Mnogokrat so se kristijani borili zoper divjega Turka in ga tudi večkrat slavno premagali. V zgodovini lastne svoje avstrijske domovine beremo radostni in ponosni o zmagah princa Eugena, slovitega Laudona. Vendar tako strahovito še Turka nihče ni potrl, kakor so to lani in letos storili slovanski naši bratje in junaki. Celih 424 let je Carigrad sedež turškim sultanom. Nobena sovražna vojska v tern dolgem času ni mogla do vrat sta-roslavnega Carigrada prodreti. Sedaj pa je sultan Abdul-Hamid II. v tržiču sv. Štefana, eno uro pred glavnim svojim mestom, moral sklenoti mir z ruskim višjim poveljnikom, zmagovitim velikim knezom Nikolajem. Vpričo turškega Carigrada se je podpisal mir, čigar pogoji so Turčijo v Evropi razdjali. Glavni zadržaj je pa ta-le:
1. Črnej-gori prizna turški sultan enkrat za vselej njeno neodvisnost in jej prepusti dežele in mesta od Bojane, Antivara, potem nad Ijičevsko jezero, severo - albanske planine do Suhe planine in Rožaja na Ibarju, potem v Hercegovini od Grahove nad Bilek, Gacko, Hum, Fočo do Lima in kraj te vode do Prepolja. Mejaške prepire med Črnogorci in Turki razsodijo ruski in avstrijski komisarji. 2. Srbija postane od turškega sultana neodvisna in se njej meje znatno raztegnejo. Nova meja gre kraj Deženice vode, Raške rečice, mimo Novega-pazarja črez Bosur-planino v Ribanico in od ondot kraj Ibarja, Sitnice, Labe črez Gropah-nico planino do Kalimancev na Moravi, potem kraj Morave, Vlasine črez Subo-planino v Krupec blizu Pirota ia od ondot do stare izhodnje srbske meje. 3. Rumunija postane neodvisna in dobi delež vojne odškodnine. 4. Bolgarija se osnuje kot samoupravna
kuježevina, ki pa plačuje sultanu nekaj davka vsako leto. Nova Bolgarija obsega vse pokrajine, kder prebiva bolgarski narod od nove srbske meje, od Albanije in od Donava do Črnega morja, ali tukaj le od Mangalije do Hekim Tabiasi, potem do Egejskega morja od Strume do Buragurja. V Macedoniji sega meja od Janice do izliva reke Vardar, potem gre nad Behičko jezero do Strume. Meja ojl Egejskega morja črez Rodopske-planine gre do Čirmena blizu Adrijanopelna, se zavije potem okoli tega mesta, ki še Turkom ostane, in drži potem v Ljule-Burgas in do Črnega morja. Kneza bolgarskega izvoli ljudstvo, sultan pa ga v porazumu evropskih vlad potrdi. Izvoliti se ne more noben princ bodi katerekoli vladajoče evropske rodbine. Poseben ruski komisar nadzoruje vpeljavo nove bolgarske vlade skozi 2 leti. Tako dolgo ostane tudi 50.000 Rusov v deželi na obrambo in se ima v tem času prirediti domača bolgarska armada. Turški vojaki morajo Bolgarijo zapustiti, turške trdnjave pa se razdreti. 5. Bosniji in Hercegovini dovoli sultan tako samoupravo, kakoršno so evropski poslaniki 1. 1877 za ti deželi sklenoli; zaostala dača se ne sme iztirjati, dohodki pa do 1. 1880. se morajo obrnoti za nesrečneže, ki so v dosedanjem boju škodo trpeli. Kaj se ima potem zgoditi in koliko denarja v Carigrad pošiljati, to bo avstrijska in ruska vlada v porazumu z sultanom določila. Tudi Macedoniji, Albaniji, Epiru, Tesaliji in Kandiji mora sultan dovoliti precejšnje samouprave in kristijanskih uradnikov. 6. Turški sultan plača ruskemu carju a) vojne odškodnine 900 milijonov rubljev (rubelj velja 1 fl. 80 kr.), b) 400 milijonov za škodo, katero so ruski trgovci, obrtniki in železnice vsled vojske trpele, c) 100 milijonov za škodo, katero so Turki v Kavkazu naredili, č) 10 milijonov odškodnine ruskim prebivalcem in zavodom na Turškem, skup 1410 milijonov (2537 milijonov goldinarjev). Ker je pa Turčija v denarnih zadregah, vzame ruski car za 1100 milijonov zemlje, namreč v Evropi Dobrudžo, katero bode z rumunsko Besarabijo zamenil, v Aziji pa izhodnji del Armenije z mesti: Batum, Ardahan,
Kars in Bajazid. Ostalih 310 milijonov plača Turek po pogojih, ki se bodo pogovorili med carjem in sultanom. 7. Ruski duhovniki, romarji in menihi, potujoči po Turškem, potem menihi na sv. gori Atonski so pod pokroviteljstvom ruskega carja. 8. Morski ožini, Dardanelska in Bosporska, ste odprti trgovinskim ladijam vseh držav. 9. Ruska vojska zapusti turške dežele, v Evropi 3 mesece v Aziji pa 6 mesecev potem, ko se je mir popolnem sklenil, turški ulovljenci se pa spustijo domov brž, ko je te pogoje miru podpisal ruski car iu turški sultan.
O teh pogojih miru se bo še veliko govorilo in pisalo. Pomenljivo je pa to, da se v njih na Avstrijo vedno dobrohotno ozir jemlje na Grke in Angleže pa nič. Zato so pa ti že tako srditi, da žugajo vsak trenutek Rusom napovedati boj.
Katoliška (politična) društva.
II. Veliko deželno katol. polit, društvo na Češkem izdaja 2 vrla lista, prvi za Nemce, drugi za Cehe, in je pouzročilo ustanovitev mnogo društev po deželi, izmed katerih je „posojilnica sv. Vaclava" najimenitniše. Društvo je zadruga z neomejenim poroštvom, šteje 2000 udov in je 1. 1875. imelo 6 milijonov dohodka in 35000 fl. v reser-vinem fondu. Glavni namen društvu je izposoje-vanje denarjev menjšim posestnikom in obrtnikom proti mogoče malim obrestim. Na Moravskem štejemo 20 katoliških društev, v Šleziji pa 23. Mala Salcburška vojvodina ima tudi že okoli 15 takih društev; najsrečniše deluje ono v Salcburgu, kder je pretečeni teden pri volitvah v mestni zastop sijajno zmagalo. Jako živahno je pa delovanje takih društev v Gornji - Avstriji. Tukaj je blagi grof Henrik Braudis osnoval deželno društvo, ki sme na vsakem mestu cele dežele zborovati, katere pravice se res marljivo poslužuje in napravi vsako leto več velikanskih občnih zborov; na tisoče ljudi privrč izbornih govornikov poslušat; katoliški kmetje, iu sedaj tudi že tržani, so ondi o lažnji-vosti in nevarnosti liberalnih obetanj iu naukov tako podučeni in prepričani, da se liberalni kau-didatje pri kmetih še niti oglasiti, še menje pa ponuditi upajo. Društvo šteje 25.000 udov. Zraven političnih je še mnogo drugih društev, n. pr. društvo za stavljenje nove stolne cerkve v Lincu. Ta cerkva bo med najkrasniše gotiške stavbe pripadala. Spodnja-Avstrija ima tudi veliko deželno društvo. Osnoval ga je 1. 1870. namestnijski svetovalec dr. Harant, izvrsten govornik in iskren domoljub. Veliko mesto Dunaj pa ima 13 političnih društev, ki marljivo zborujejo in liberalizmu v glavnem mestu cesarstva tla izpodkopavajo. Ondi je tudi sedež družbi sv. Mihaela, katero je I. 1860. osnoval rajni katoliški učenjak dr. Filips z pomočjo 22 pleme-nitašev. Društvo podpira sv. očeta, rimskega papeža, dokler ne dobijo ta svojih dežel, svoje po-
polne neodvisnosti od deželne vlade nazaj. Društvo ima podružnic po vseh škofijah. Prav preprežena z katoliškimi društvi je Tirolska iu Predarlska. Ti deželi ste pravi trdnjavi krepkega katoličanstva neomahljivega domoljubja avstrijskega. Skoro vsako mesto, vsaki trg iu ves ima svojo društvo. Liberalci se nad tem močno jezijo in skušajo na vse kri pije ondi prodreti, a dosedaj sem jim ni posrečilo. Tirolci branijo krepko pravice svoje dežele pa tudi pravice katoliške vere; posebno upirajo se uaselitvi prusačkih lutrovcev, ki se po vsej sili hočejo vgnezditi. Pravijo, če se ti enkrat v deželi pripustijo, potem je verska edinost razdrta pa tudi dežela Tirolska ne bo dolgo — cela ostala. Kolikor slabši je pa liberalizem na Tirolskem, toliko huje razsaja iu se grdo šopiri v sosedni Koroški. Tukaj je res kakor v kakem močnem gradu uta-borjen iu že prav predrzno po „p! ajzovskem" poje, zraven pa uboge Slovence v nemško mavho tlači ter povsod nevero in razuzdanost širi. Naposled je to presedalo Nemcem in Slovencem, začeli so se upirati po katoliških društvih. Uže 1. 1869. je neutrujljivi domoljub, č. g. Andrej Einspieler v Celovcu ustanovil društvo za obrambo katoliških in konservativnih koristij iu v dvema letoma je bilo 10 drugih takih društev za Nemce osnovanih po raznih krajih dežele. Veliko zaslug kot govornik si je tukaj pridobil blagorodui baron Raver. Slovenci imajo 9 kat. političnih društev. Prvo in najstarejše je ono v Borovljah 1. 1870. osnovano za srednjo Rožuo dolino. Najmlajše je pa od 1. 1875. v št. Kancijanu. Ostala društva so v Čačah (1871), v Tijttmannsdorfu (1871), v Pokrčah (1871), pri št. Janžu v Rožni dolini, pri sv. Štefanu v Štab-njem (1871), v Svečah (1871)_, in v Kotaričah (1871). Zraven teh je še precejšnje število nepolitičnih društev, ki vsa delujejo v katoliškem smislu za blagor in čast nemškega in slovenskega prebivalstva. Vse pa nadkriluje veličastuo drevo, vzrastlo iz semena, katero je nepozabljivi buditelj Slovencev, blagi Slomšek, vsejal v slovensko zemljo — družba sv. Mohorja. L. 1860. ustanovljena in od papeža Pija IX. potrjena je lani štela 25.863 udov, iuiola 28.249 fl. dohodka ter med Slovence razposlala 154,998 zvezkov dobrih knjig. Hvala Bogu in vsem blagim domoljubom, ki so družbi do tolikega vspeha pripomagali!	(Konec prih).
f
Gospodarske stvari.
Pšenica, kako z njo spomladi ravnati.
M. Kder se pšenica v posebno težko zemljo seje, tam se skoraj ni ubraniti, da bi jeseni po posejatvi ne obležale debele grude na njivi, ki so jih pa kmetovavci jeseni še le prav veseli, ker po pravici trdijo, da take grude mlado setev varujejo, da po zimi ne pozebe. Spomladi pa so te grude pšenici na kvar, ker rast ovirajo in košnjo, kder
PN
x
se pšenica kosi, obtožujejo. Zato jih je treba odpraviti, za ktero delo se ali brane ali valjarja poslužujejo. Brana se pri slabih posejatvib le redko in prav varno rabiti sme, ker se sicer preveč mla dih rastlinic podere in pokonča. Valjar se pa le tedaj z pridom rabi, če je zemlja nekaj vlažna. ČJe je zemlja premokra je valjanje ravno tako škodljivo, kakor brezkoristno, če je zemlja presuha. Boljše je pšenico povlačiti z verižno vlačuljo, ktero si vsak kmet sam lahko napravi. Na 3—4 metre dolgi drog se na koncih privežejo nektere verige ali lauci in potem v sredi zvesijo, tako, da razno velike obloke narejajo. Na nasprotni strani na koncih droga se vpreže živina in z to napravo njiva po vlači.
M. Izvrstno, debelo zelje. Kakor pri vsakem sadežu je treba tudi pri zelju gledati na to, da se vzame dobro semo. Na dobro seme bi moral kmetovavec vedno skrbno gledati naj potem zelje že sadi samo za domačo potrebo ali za ua prodaj. Kdor zelje za na prodaj sadi, bode moral tudi še na okus kupcev ozir jemati. Med mnogimi sortami zelja, ki se več manj priporočajo pa tudi priporočati smejo, je zelje, kterega pridelujejo ua Nemškem posebno okoli mesta Schweinfurta najbolj izvrstno. To zelje je rane ali poletne sorte in ima debelo, trdno, belo glavo, je posebno nježno in prav rodovitno, vse lastnosti, ki ga našim kmeto-vavcem posebno za nasajanje priporočajo. Seme se dobiva pri trgovcu Berdajsu v Mariboru po dosti primerni ceni.
M. Proti davici pri svinjah. Pomoček zoper to silno nevarno bolezen se priporoča rž. ki se je v konjski scavnici namakala. Na vsako svinjo pride 0 7 litra take rži, ki se je 24 ur v rečeni tekočini namakala. Zjutraj, brž ko se svinje iz svinjakov izpustč, se jim te rži v korito, iz kterega se napajajo, nasuje, ki jo brž hlastno povžijcjo Živali skoraj vsaka začne ali bljuvati ali pa dobi drisko po povžiti rži. Nekoliko časa potem se ne smejo k vodi puščati tudi ne v senco ali hlev nazaj. Treba pa je skrbeti, da se poznej svinje vedno z čisto, črstvo vodo napajajo in v nji kopljejo. Dobro je tudi, če le mogoče, da se jim večkrat paša, če se sploh ua pašo gonijo, spreminja.
M. Krompir za seme. Ni dobro, da krompir za seme v kleti predolge cime poganja, ker ga to preveč oslabi. Boljše je ga na hladnem vendar pa tudi na kraju hranjevati, ki je proti mrazu dobro zavarovan, da krompir za seme ne zmrzne. Ko bi krompir že ne bil na takem mestu, naj se še zdaj tje prenesti da.
M. Fnra ali mešana klaja. V krajih, v kte-rih detelja preveč rada no stori, se priporoča fura ali mešana, klaja. Fura se sme sejati tudi na novo pognojene njive in sicer brž spomladi, ko se zem-
lja posuši. Kdor si ne seje detelje, in vendar dosti živinske klaje potrebuje, ta naj si vsakih 14 dni poseje kos njive z furo. V ta namen se vzame 6 delov grahorice, 4 delov ovsa, 1 del graha in 1 del navadnega boba. V toplejših krajih ali če se bolj pozno seje, je prav dobro, če se še nekaj turšico med imenovano zmes pomeša. Za seme se vzame l/i—1/3 več semena, kakor bi bilo semena tieba, ko bi se rajtalo na to, da posejatev dozori. Ko je posejatev 9—12 centimetrov 31/i—4l/2 palca visoka, je jo dobro z malcem ali gipsom potrositi; to rast neizmerno pospešuje. Brž ko začne graho-rica stroke delati, se začne mešana klaja seči ali kositi in sproti pokladati.
M. Za rejo prasec je treba le takih vzeti, ki so se spomladi ulegli, ker taka živinčeta vspeš-neje in lepše rastejo. Meseca februarja vrženi prasci se morejo že meseca novembra k merjascu spuščati, če so dobro rejeni in telesno krepko raščeni.
Sejmovi na Štajerskem. 2. aprila Artiče; 6. apr. sv. Gora pri Podsredi; 8. aprila sv. Duh pri Lo-čah. sv. Križ pri Ljutomeru, Ruše, Sevnica, št. Ilj pri Šoštanju; 10. aprila Koprivnica; 11. aprila Prepolje.
Sejmovi na Koroškem. 2. apr. Špital, Mil-stadt, 8. aprila sv. Mohor; 9. aprila Eberštanj; 11. aprila Africa; 12. aprila sv. Andraž, Gmind; 15. aprila Požarnica; 16. zg. Drauberg.
Dopisi.
Iz Maribora. (Okrajni za s top) in jegov načelnik Seidl oskrbujeta tudi veliko hišo, kder je bil poprej: Kreisamt. Nekdo nas je vprašal: koliko se na leto ondi dobi najemščine in kde so denarji zaračunjeni ? Ali važnemu prašanju ne vemo za odgovor! Objavljeni proračun za 1. 1878. kaže v oddelku za dohodke (Empfange). „Razni dohodki'1 (Verschiedenes) 100 fl., t. j. sto goldinarjev. V teh 100 fl. bo težko ona uajemščiua. Hiša in vrt morata vendar več dati, ali ne? — Pri zadnji seji okrajnega zastopa se je Seidl kregal, kako sodnije kazenskih denarjev (Strafgelder) ne dopošiljajo več srenjam za siromake, ampak fajmoštrom že skoro povsod (? Menda le v Kamci in po enakih županih, kakoršen je bil Seidl, slavno znanih srenjah. Ured.) Zbrani Seidlijanci so skle-noli pritožiti se zoper sodnije pri deželnem odboru. Ovadnikom grozdnih tatov, potem vinogradnim čuvarjem je lani okrajni zastop podaril 30 fl. Jc tudi nekaj. — Železniška postaja Pesnica je tako v stranjski kot potisnjena, da se od št. lenartske okrajne ceste po sila dolgem ovinku zamore k njej. Vozači so torej začeli vedno bolj voziti po sreujski stezi skozi srenji: Pesnica in Narauca. Ker je pa zarad mnogih voženj steza vedno popravce potrebna,
jo hočete srenji popolnem prepovedati. Zoper to pa ugovarjajo: št. Lenart, grad Hrastovec, Gru-šova, sv. Marjeta, Tragučova in zahtevajo, naj «teza ostane in se dobro popravlja. Aii kdo bi jo naj popravljal? Pesnici in Naranci samima se to ne more naložiti. Enkrat so namislili ovo stezo proglasiti za dovozno cesto; ali ker št. lenartski okraj ni hotel dovoliti nobene doplače, je vse bilo zap-stonj. Št. Lenartski trg je sicer nekaj malega obe-čal, a nikoli ne krajcerja ni izplačal. Srenjčani pri sv. Marjeti in v Grušovi želijo, naj bi se proglasila za okrajno cesto (Bezirksstrasse). Temu se pa ustavlja okrajni zastop, ker bi steza veljala 12.000 fl.' in z odkupom zemljišč celó 16.000 fl. Zato bodo za vzdržanje omenjene steze skušali sestaviti in pridobiti pripomoč ali konkurenco vseh, ki želijo, da cesta še dalje ostane in se po potrebi popravlja. Stroški bi se torej vrgli na tiste, ki ovo stezo najbolj potrebujejo. Leta 1875. so začeli Murino strugo popravljati, da bi povodnje ne delale toliko škode, kakor do sedaj. Poprav-ljenje se ima v 20 letih zgotoviti in bo stalo 1,530.000 fl. razun tega pa še 35.000A. za ohranjanje dodelane poprave. Mariborski okraj doplaču je samo 23 fl. vsako leto. Sedaj hočejo začeto delo pospešiti in ga v 10 letih dokončati in je torej naš okraj sklenil 46 fl. doplačevati. Reguliranje Mure je res drago in želeti je, da ne bodo denarjev zapstonj v Muro spogaujali!
Iz Rečice v Savinjski dolini. (Poziv). Slovenec v cerkvi rad sam poje pa tudi rad posluša umetno petje pri orglah. Sedaj pa je zlasti za novega orglavca velika sitnoba, ker nikdar ni dovolj cerkvenih pesnij priskrbljenih. Težava je tem večji, ker skoro povsod druge napeve in druge pesni pojó. Želim torej v tej zadevi slovenskim orglavcem nekoliko pomagati in ob enem precejšnjih slovenskih pesnij in napevov gotovega pogina oteti z tem, da jih v posebni zbirki tiskane izdam. Sklenil sem v dogovoru z nekaterimi slovenskimi pesniki in skladatelji izdajati veliko zbirko slovenskih cerkvenih pesnij. Ta zbirka bo obsegala: a) celo cerkveno leto, b) mrtvaške pesni, c) Matere božje in drugih svetnikov pesni, d) blagoslovne pesni, e) pesni za posebne priložnosti,/) meše, g) ob-hajilne in druge pobožne pesni. Poživljam torej slovenske orglavce, naj mi blagovolijo o tej zadevi svoje misli naznaniti in mnogo pesnij doposlati. Ce mogoče, se pri pesnih naj imenuje pesnik, pri napevih pa skladatelj. V zbirko se bo uvrstilo tudi mnogo uže natisnjenih pesnij, toda vsaka bode prej morala prestati ostro kritiko. Da torej kaj prida na dan spravimo, poživljam uljudno na obilno in brzo udeležbo.
Srečko Pire, učitelj in orglavec na Rečici pošta: Prassberg.
Iz Runča pri Veliki nedelji. (Slabo drevo ro d i slab sad); tej resnici imamo tukaj nov dokaz. Premožen kmetski sin je svoje dni snubil bodikaj viničarsko hčer ter je ž njo v kratkem
vse zapravil zraven paveč malovrednih otrok dobil, ki so posebno učiteljem delali mnogo sitnob. Predrzna mati je celó enkrat učitelju zaušnico dala, ker je njenega paglavca hotel kazniti. No, sedaj je ta paglavec dorastel v tata. Imeli so ga nedavno že 10 dni v Ormužu zapitega v kajhi. Pri odhodu iz zapora je pa zopet začel krasti in je nekemu kovaču fajfo vzel. Komaj je prišel domu, že je šel na novo krajo. Nekej ubogej viničarici je na 2 sežnja od tal visoke dile vlezel in odnesel vse meso od ene svinje, tudi kožo je vzel seboj. Nekaj mesa so potem doma skuhali in kolikor ga niso pojedli, shranili na sosedovi kovačnici, sirovo meso pa poskrili pri drugem sosedu in 6icer na hlevu v slami. Vendar tatbina se je brž izvedela in tat ugrabljen. Srditi ljudje so mu roke zvezali, na hrbet namesto „burmosa" djali ukradjeno svinjsko kožo, črez rame pa obesili meso. Tako so ga gnali zopet v Ormuž v kajho!
Iz Koroškega. (Razne n o v o s ti). V Celovcu imajo, kakor drugod, katoliški rokodelci svojo posebno društvo. Taka društva so neizmerno koristna. Marsikateri rokodelec je tako vero ohranil, časno in večno srečen postal, ki bi sicer bil zgubljen. Letos so ti rokodelci imeli prelepe duhovne vaje, katere je č. g. Švarcel iz št. Andreja vodil. To je res najboljša priprava na veliko noč! — Koroška hranilnica je že precej bogata in ima vsako leto mnogo čistega dobička, iz katerega daruje raznim blagonosnim namenom in zavodom veliko lepega denarja. Lani je razdelila 43.470 fl. Tudi je za stavljenje kmetijske in rudarske šole dala 53,000 fl. in je sedaj voljna na pozidanje posebne velike palače za zgodovinski muzej, zgodovinsko društvo in obrtnijsko dvorano posoditi denarjev brez obresti. Vse to je prav hvale vredno, želeti je še, da bi hranilnica tudi na svoje uboge upnike zmislila in začela posojila dajati proti menjšim obrestim! — V gornjem Koroškem je začel legar hudo razsajati, mnogo ljudi je že umrlo. — Mesto št. Vid pretresa večen strah pred tati in požigalci; v malo dnevih so 5—6krat zvonovi dali glas, da gori. — Posebna nesreča se je 13. t. m. zgodila blizu Velikovca. Istega dne sta se namreč nek kmet iz št. Kancijanske fare in njegova žena peljala iz sejma v Velikovcu na vozičku, pred katerim je bil še mlad konjič vprežen. Na bližnjem hribu spusti zavor, vozič prestraši konja, ki naglo uide nazdol, poškodi več vozev. Kmetico vrže iz voza v graben, kmetu pa polomi roke in noge, ko se je naposled voz nanj zvrnil. — Pri kmetijski družbi v Celovcu morajo sedeti precejšnji prijatelji oderuhov, ker so nasvet g. Gorgey-ja, naj se pod-družnica potegne za upeljanje oderuških postav zavrgli. To so nam lepi prijatelji kmetov, katere oderuhi najnesramniše odirajo.
Iz Središča, (t G. A. Šeinkovič). Nemila smrt nam je zopet pobrala odličnega narodnjaka in moža značajnega, kakoršnih slovenski narod žalibog še jako pogreša. Preteklo soboto 23. t. m.
je umrl na plučni bolezni g. Andraš Seinkovič, c. kr. poštar, cerkveni ključar, bivši župan itd. v vsakem oziru kinč in ponos narodnemu Središču, vseskozi občečislan poštenjak. Zgubila je v njem cerkev vernega sina, narodnost nevstiašenega brani-telja, znanci njegovi pa prijatelja dragega pa ne-pozabljenega; kajti rajni se je odlikoval po vernem in blagem srcu in po čistem in odkritem značaju, kar morajo tudi njegovi najhujši nasprotniki priznati. Za mnogobrojno rodbino, za celi narodni trg in prijatelje in znance vse je zguba sicer britka pa naše v žalost vtopljena srca hladi vsaj nekoliko vendar le misel, da je smrt rajnemu okrajšala hudo bolezen in črez vse grenko domačo življenje. Naj počiva v miru!
Iz slovenskih goric.
M o
HH
TU
hH
o
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Malo je manjkalo, da nas magjarski slovanožreci in judovski pisuni nemških novin niso naščuvali v nevarni boj zoper Rusijo. Hvala Bogu, to se jim ni posrečilo. V delegacijah so skoro vsi poslanci govorili, a videlo se je, kako
magjarsko — nemčurska stranka že močno peša in nima prejšnje sigurnosti več. Andrassy-ju seje dovolilo 60 milijonov in slišali smo iz ust raznih govornikov res avstrijanskih besed. Zla-ti besede nemškega poslanca Greuterja so nam Slovanom jako zanimive. Grajal je namreč nemške liberalce, ki hočejo avstrijske Slovane k „steni pritisniti", ter rekel: le pritiskajte Slovane k steni, naposled se bo stena podrla in bote ž njimi vred v rusko Mos-kavo pali! Sploh Nemci in Magjari so o poprej zaničevanih Slovanih v Avstriji toliko govorili, kolikor še nikoli poprej. Menda jim huda vest nagaja? Kaj bo Andrassy sedaj storil, kdo vč? Večina avstrijskih listov pravi, da se bo z ruskim poslanikom Ignatijevem, ki je prišel na Dunaj, pogodil in vzel Bosnijo in Hercegovino. Omeniti še moramo, da so zoper 60 milijonov, t. j. zoper An-drassy-ja, glasovali najhujši nemčurji in liberalci: Giskra, Herbst, itd. — V državnem zboru sta se slovenska poslanca g. dr. Vošnjak in g. Pfeifer vrlo odlikovala in sta posebno izvrstno udrihala po ustavovercih, ki se v svoji sili že za c. k. okrajne glavarje skrivajo in c. k. uradnike postavljajo za kandidate, ker se sicer ne upajo zmagati. Iz njunih govorov bodemo prihodnjič najvažniše točke posneli in tako zopet pokazali, da ne gre c. kr. glavarjev voliti za deželne poslance. — Tudi za-stran šolstva so liberalci slišali marsikatero grenko, posebno od pl. Pfltlgelna in g. Greuterja. Obadva sta grajala ljudske šole, drugi pa tudi sedanje latinske šole, v katerih se strahovita šara v glave mladih ljudi pše tako, da na duši in telesu hirajo. Prvi je pa močno šibal brezverstvo, stavljenje dragih učilnic in 81etno posilno obiskovanje šol. Greu-ter je zastran ljudskih šol rekel: „200.000 Dunaj-čanov ima namesto primernih cerkvA samo 4 kapele, temu nasproti pa samo v eni šoli 8 judovskih učiteljev, 4 lutrovske in 1 razkolnika. Bodi jim, a mi Tirolci tega pri sebi ne trpimo; mi zahtevamo takih šol, takih učiteljev, da se katoliškim starišem ni bati za vero svojih otročičev. Ako hočejo liberalci brezverskih šol, naj jih stavijo in plačujejo iz lastnega žepa, katoliškim vernikom pa na miru pustč katoliške šole". Poslanec Fischer je naravnost tirjal, naj se šolska postava prena-redi. Njegov predlog je pa takrat bil še zavržen. Ali dolgo tako ne bo ostalo. Sad novega šolstva tirja čedalje bolj prenaredbe. Dalmatinski poslanec g. Monti je tožil, kako se v Dalmaciji slaba godi zastran šol. Slovanski otroci se izučijo naj-prvlje v slovanskih malih šolah, potem pridejo na italijanske gimnazije in naposled na nemške višje šole, kar vspešno napredovanje slovanskih mla-denčev neizmerno zavira! Poslanec Ručka je pa zahteval, naj se po 431etnem prestanku Krakov-skej škofiji da potrebni višji pastir. — Celih 23 milijonov goldinarjev imamo letos več stroškov naloženih, kakor bodo dače zmogle; minister bo torej zopet šel na posodo jemat in novih dolgov delat. Tudi kase ima precej prazne, ker so mu
dovolili 20 rail jonov izdati zakladaib listov (Schatz scheine). Iz turškega bojišča se bliža Avstriji st;ašua bolezen, ki se je ondi iz nepokopanih gnjijoČih trupel rodila in jej pravijo : rnočuh ali legar z ma-rogami (Flecktyphus). V Galiciji in Erdelskem se je že prikazala ta strašna kužna bolezen. — Močno se govori, da bo v kratkem avstrijska vojska mar-širala v Bosnijo!
Vnanje države. Pomenljivo in veselo znamenje, da se morebiti katoliškej Cerkvi na Ruskem in Nemškem koncu bližajo žalostne razmere in preganjanja, smemo zapaziti v tem, da sta ruski car in nemški cesar na pismo sv. očeta Leona XIII. prijazno odgovorila; ruski car je celó posebnega poslanca v Rim poslal; tudi je slišati, da je kardinal Hohenlohe od papeža odločen, da skuša z nemškim cesarjem pogajati se in neumno „kulturno borbo" ali preganjanje katoličanov na Nemškem ustaviti. Upanja imamo sedaj že več, kakor zadnjič. Kajti ta teden so začeli dosedanji prusko-nemški ministri in vodje kulturoborcev šila in kopita pobirati. Odstopila sta že dva, Bismark sam je začel liberalce v svojih novinah napadati ter se hoče podati v pokoj, ker je dobil grofa Stol-berga za namestnika. Mogoče tudi je, da 821etni cesar Viljelm tudi kedaj zmisli na konec in na račun pred Bogom, zakaj je toliko nedolžnih in vedno mu zvestih podložnikov zarad vere preganjati dal; brez dvombe pa ga tudi straši vedno rastoča moč nevernih novih ajdov - socijalistov! Italijanski liberalci so cerkveno premoženje zapravili zraven pa celo kraljestvo in skoro vsako večje mesto v silne dolgove strmoglavili; mestni zastop v Florenciji je napovedal krido in v Neapoli se je punta bati, ker hočejo ljudje mestnega župana in jegove svetovalce zarad slabega gospodarjenja ubiti. Stari Garibaldi pa je novim ministrom pisal, naj se žurijo Avstriji vzeti Triden-tinsko in Trst. — Na Francoskem so nesložni konservativci popolnem ob tla vrženi, liberalni republikanci in jihov glavač, judovski Gambetta, delajo z predsednikom republike, z postavami in državnimi denarji, kar hočejo; Francozi še se ne bodo brž spametovali. — Lepo mesto Filadelfija v Ameriki je postalo nesrečno, velik požar se je vnel in več kakor za 1 milijon dolarjev škode učinil. Angleško ladijo „Euridiko" je nagli vihar prevrgel, da je 300 ljudi hipoma utonilo. — Perzijski šah je nastopil svojo drugo potovanje v Evropo; v Beču se bo mudil 10 dni, vendar najprej potuje na Rusko. — Zastran turških zadev se reči vedno bolj motajo. Naznanjeni in od našega ministra toliko zaželjeni kongres v Berolinu je že pokopan. Angleži se ga nečejo udeležiti, ker se jim Rusi ne mislijo vkloniti in popravljanje mirovnih pogojev z Turkom prepustiti. Zavidljivi in kramarski Angleži torej močno z sabljo rožljajo in delajo silne vojne priprave, oklopnice pomnožujejo v Mar-marskem morju, v Ameriki nakupujejo 18,000 konj, pod puško so sklicali 50.000 mož, Grke pa sču-
jejo proti Slovanom in skušajo tudi Avstrijo in Turč'jo pridobiti. Temu nasproti se pa Rusi čedalje bolj srdito zoper Angleže držijo; na Dunaj so poslali Ignatijeva, da od našega cesarja z v 6, ali bo Avstrija z Rusom ali Angležem potegnila ali pa mirna ostala. Ob enem skušajo tudi sultana pridobiti. Poslali so mu Osman-pašo domov, katerega je sultan častno sprejel in mu takoj izročil višjo poveljništvo črez vse vojake. Tudi je veliki knez Nikolaj obiskal sultana v Carigradu in je bil potem od sultana obiskovan. Ruska garda je dobila ukaz ostati in delati silne šauce pri Čorli in Rodosti in se pripravljati, da Angležem zabraui stopiti na kopno in se polastiti morebiti Galipolja, Dardanel, Carigrada ali Bosporja. Novo vojsko zbirajo Rusi ob Volgi, ki je namenjena nad Turkistan udariti v Indijo in vneti punt tamošnjih angleških podložnikov, ki tudi komaj čakajo, da bi otresli angleško gospodstvo. V Berolinu so naročili izdelati 200.000 šotorjev in govori se, da so z Severno-Ameriko skrivno zvezo sklenili proti Angležem. Glavno mesto bolgarske knježevine bo staroslavna Trnova, nekdanji sedež bolgarskih carjev. V Adrija-nopelnu in v Armeniji razsaja legar strašno. Tukaj so umrli 3 zaslužni generali, med njimi slavni Solovijev, tisti, ki je zmago na gori Aladagh pred Karsom odločil. Na otoku Kandiji je turška oblast skoro popolnem zatrta. Prebivalci v Siriji in Palestini tudi nečejo dalje ostati pod turškim sultanom, in želijo priti pod Egipčanskega vicekralja. Bati se je na vseh straneh novega krvi prelivanja!
Za poduk in kratek čas.
Nove črtice iz slovanskega bojišča v Aziji in Evropi.
VI. Preden toliko rado čitane „črtice" iz slovanskega bojišča dokončamo, treba nam je še omeniti zadnjega velikega udarca, ki je turško silo v Evropi zlomil. Ta udarec je Turčiji prizadjal slavni general Gurko v 3dnevneru boju okoli Fili-popelna 15., 16., 17. januarja. Skoro mesec dni je preteklo, preden se je vse natančniše k nam i zvedelo. Bilo je pa tako! Dne 3. jan. so Rusi veselo obhajali svoj vhod v Sofijo, od koder so bili Turke zapodili v pobeg proti jugu in izhodu. Večina Turkov je bežala proti izhodu v Tatarba-zarčik in Filipopel, kateri mesti ste že v lepi dolini slovite reke Marice, ki svoje lepo zelene valove vali sredi krasne zemlje t je doli mimo Adrijanopelna v Egejsko morje. Po tej dolini drži tudi velika cesta in pa železnica, prva do Filipopelna na severnem, druga pa na južnem pobrežju. Gurko je svojo vojsko, ki je štela 38.000 pešakov, 5400 konjenikov in 250 kanonov razdelil tako na 3 krdela, da je vsako posebej marširalo, pri Bazarčiku in Filipopolnu, kder seje nadjal na Turka trčiti, zopet skupaj grabilo. To je bilo res močno prebrisano i in previdno. Kajti Sulejman - paša je tudi zbral
3 velika krdela, kojih dva je po železnici iz Her-manlija in Adrijanopelna dobil. S temi je sklenol še enkrat vojno srečo zoper Ruse poskusiti na priličnem mestu. Ko so Rusi v Maričino dolino začeli prodirati, se je pred njimi vedno pomikal nazaj in poidoč vse vasi in mesta požigal, bolgarske prebivalce umarjal, turške pa, deco ženske in starce, odpošiljal naprej proti Adrijanopelnu. Ljudje so neizmerno trpeli strahu, glada in mraza. Rusi pa so povsod našli vse zapuščeno, požgano in i azdjano. Bazarčik so zaseli 14. januarja in 15. jan. že par ur pred Filipopelnom zadeli na Turke. Pričel se je na obojem pobrežju Marice strahovit boj. Ruski vojaki so v naglici večkrat prekoračili Marico, kakor je ravno treba bilo; vojaki so do ram bili mokri od srežne vode, ali izstopivši iz nje so kakor silni medvedovje napali Turka; proti večeru je bila turška vojska na dvoje razklana: Fuad-paša je ukrenol proti južni strani od Filipopelna v planine pri Dermederu, Sulejman-paša pa ravno tako v Stanimak. Nekaj Turkov je še ostalo v Filipopelnu, da bi v noči lepo mesto užgali. Vendar tega niso utegnili več. Tisoč ruskih prostovoljcev je po noči vdrlo v mesto, kar je Turke tako prestrašilo, da so na drugi strani iz mesta hipoma pete odnesli, slavni Gurko pa in jegovi junaki so 16. jan. obhajali slavni vhod v Filipopel in se Bogu v stolni cerkvi pravoslavnega bolgarskega škofa zahvalili. Gurko je sprva mislil, da bodo Turki pred njim dalje naprej bežali. Toda kmalu se je prepričal, da stoji 40.000 Turkov od Dermedera do Staoimaka poprečkem nastavljenih in se pripravlja na boj. To je bila največja nesreča za Turke. Kajti Gurko je 16. jan. Turke celi den samo na videž z streljanjem motil, v noči dobil pomoči od generala Korzova, ki je Balkan prekoračil skozi Trojansko sotesko. Dne 17. jan. je imel Gurko zbranih 53.000 pešakov, 7000 konjenikov in 350 kanonov. Boj se je začel. Turki so bili prvi. Z veliko silo so se Turki večkrat zavalili sedaj na levo, sedaj na desno, naposled na sredino, da bi Ruse prevrgli in v Marico potisnoli. Kakor obupne vokulje, ki iščejo svoje mladiče ubraniti, tako so se zaganjale turške čete proti gostim ruskim bajonetom; cele vrste sc obležale mrtve pod ruskimi krogljami in zopet nove so se črez mrliče zakadile v Rusa, ali vse je bilo zastonj. Ruski bataljoni so stali, kakor stene. Ko je Gurko zapazil, da so Turki že silno spehani, je dal znamenje! Občni ruski naskok se je začel. Kanoni utihnejo, bataljoni se hipoma sklenejo v naskokna krdela, gromoviti hurra-klic zadoni in kakor velikanske železne kače švignejo bliskama iz doline proti višavam. Temu strašnemu napadu se ne ubrani nič, cele kompanije in bataljoni turške vojske so v par trenutkih prevrženi, pomandrani, pobiti, kar jih ni vlovljenih ali v pobeg ugnanih: 4000 Turkov obleži mrtvih ali ranjenih, 9500 je vjetih in 78 kanonov zaplenjenih, i Fuad-paša je z razbitimi ostanki bežal v planine in še zgubil 11 kanonov, Sulejman-paša pa je
mahnil proti Haskioj, da še vsaj nekaj reši in spravi v Adrianopel. Vendar to upanje mu je prazno. Prvič je Gurko precej drugi den naglo za njim pritisnil in mu vzel še 40 kanonov; vojaki, kateri so ove kanone imeli braniti, so bili tako zdelani in upešani, da so se takoj Rusom udali. Drugič pa je od Sipkinega klanca general Radecki že bil prišel v Hermanli in je slavni Skobeljev zvedel za namero Sulejmanovo. Takoj odpošlje generala Panjutina. Ta hiti Sulejmanu nasproti, mu vzame vse vozove, 20.000, in ga zapodi v planine za Fuad-pašem. Tako je bila slednja velika turška vojska tepena, razbita in skoro popolnem uničena. Od 40.000 mož je samo kakih 12.000 prišlo črez planine do Egejskega morja. Vozovi in 129 kanonov je bilo zgubljenih. To je bil zadnji veliki ruski udarec, ki je zlomil turško silo v Evropi in slovanske brate rešil mohamedan-skega jarma!
Smešničar 13. Mir, kakoršen bi bil turko-ljubnim Magjarom všeč: 1. Rus se ima opravičiti in za odpuščanje prositi v Pešti, zakaj je proti volji Magjarov vojsko pričel z Turkom in tega celo premagal; 2. Vojno odškodnino, ktero plača Turk (1410 milijonov), dobijo Magjari, isto tako tudi vse dežele, kar jih je Rus osvobodil; 3. Turčija in Rusija postanete podružnici Magjar-orzsaga in temu plačujete toliko davka, kolikor ga Magjari potrebujejo; 4. Zemljevid se prenaredi tako, da se na njem vidi samo Magjarsko. 5. Kjerkoli se prikaže kak Magjar, se ga mora vse ogibati in se mu ponižno odkrivati; 6. Kdor ne zna magjarski, ni človek.	„Brencelj."
Razne stvari.
(Na vinorejski Šoli) pri Mariboru bo II. raz-kazivanje 30. marca, 1/i3. uri popoldne. Kazalo se bo, kako se imajo novi vinogradi zasajati, kake mlada drevesca v drevesnicah uasajati in obrezavati. Koristnim razkazivanjem je želeti obilne udeležitvo.
(Živinozdraviško službo) z 300 fl. letne plače je do 10. maja razpisal okrajni zastop ptujski.
(Za družbo duhovnikov) so vplačali čč. gg. Kos 11 gl., Altman 11 gl., Prešern 21 gl., Šlander Ant. 12 gl. (vsi ustn. dopl.), Lendovšek 11 gl., Iuvančič 1 gl. (letn.), Terstenjak Jak. 5 gl. (letn.).
(Spremembe v Lavantinski Škofiji.) Prestavljena sta čč. gg. kaplana: Vinc. Bauman k sv. Jakobu v si. gor. in Fr. Ferk k sv. Urbanu v slov. gor.
Dražbe III. 3. aprila Jakob Grobelnik v Lopati 1380 fl.; 5. aprila Franc Koren v Polani 2455 fl., Franc Falež v Slivnici 10.942 fl., Tomaž Reš v Oberhaagu 5905 fl.
Loterij ne številke:
V	Trstu 9. marca 1878: 44, 33, 17, 35, 51.
V	Lincu „ „ 55, 51, 2, 79, 35.
Prihodnje srečkanje: 6. aprila 1878.
S varjen Je«
Podpisani opominjam, da na moje ime nihče nič ne posojuje, ker jaz nisem za nikogar plačnik.
Martin Naraks,
2—3	mar v Zalogu pri Celju.
AV Tiskarnica družbe sv. Mohora
Dobra
Obče čislano privatno sol, ki je za 14°/» boljša od morske v Piranu, ter navadno sol v gručah več kakor nadomestuje, dopošilja lepo po- j sušeno in v žakljih trdno vloženo po najnižji ceni in svoje solne zaloge. Rapert .Tvul 3—3	v Celja.
Semena
za polje, travnike, vrte in gojzde več sort sunaj-skega krompirja kakor tudi vsake vrste cvetličic priporoča po solidni nizki ceni
X
3-4
M. Berdajs
trgovec v Mariboru.

3—3
Priporoma.
Vljudno podpisani naznanja častitemu p. n. občinstvu, da je krčmo v g. Sraml-ovej hiši (Rathausplatz), kjer je tudi slov. čitalnica, prevzel, in se priporoča v obilno obiskovanje ter zagotavlja, da bode vedno z dobrimi jedili in zdravo pijačo postregel.
Z osobitim spoštovanjem
.Suneš V it/1.
4	——
v Celovcu
je izdala in založila:
Ant. Mart. Slomšeka
ZBRANI SPISI.
Druga knjiga:
Basni, prilike ixi povesti.
Zbral in uredil M. Lendovšek, katehet vPtuji. Cena broš. iztis 1 gold. 20 kr., trdo vezan 1 „ 30 ,,
Prva knjiga te zbirke: A. M. Slom-šekove Pesmi se tudi še dobiva, broširan iztis po 90 kr., trdo vezan 1 fl.
V	založbi tiskarnice družbe sv. Mohora se še dobi:
Anton Janežičev slovensko - nemški slovar.
Drugi popravljeni in pomnoženi natis. Broširan fl. 2.20, trdo vezan fl. 2.50 Naročila sprejemajo vse bukvarnice.
V	Ljubljani Bamberg & Kleinmayr in M. Gerber. V Terstu F. H. Schimpff. V Gorici Wokulat. V Mariboru A. Fer-linc. V Celji J. Geiger. V Ptujem W. Blanke. V Radgoni J. Weitzinger. V Novemmestu C. Tandler. V Gradcu Leuschner & Lubensky in U. Moser.
Kdor pa znesek franko poilje tiskarnici družbe sv. Mohora v Celovec (najceneje po nakaznici [Postanweitung]) dobi tudi knjigo franko poslano.	2—6
vcu X\
L-


5—12
Daniel Rakuš
1
trgovec z železjem
v graški ulici — y Celju — Grrazergasse priporoča	% 6 1 6K O
za težke vozove, kočije, za križe, igle zaponke (šliese) itd. ter zamore vsled jako ugodnega nakupa oddajati po
močno znižani ceni.
I

Tudi ima v zalogi razno ključarsko blago za stavbe na primer: okenske in dverinske okove, ključence itd. vsega je mnogo na izbiro in dobiti po najnižji ceni.
Bogata izbira kuhinjskega orodja in sprave.
JPriloi/tt l£ „Slov. Gost»." štev. 13.
Četrti letni račun in poročilo
družbe duhovnikov Ijavantinske škofije
za leto
1877
sklenjen 31. decembra 1877 in potrjen v odborovi seji 20. marca 1878.
D
ružba duhovnikov je tudi v tem letu povoljno napredovala; vstanovninski imetek se je memo leta 1876 zdatno pomnožil, akoravno je družba za podpore 122 gld. več potrošila, kakor prejšnje leto.
Družba šteje 244 družbenikov, izmed kterih je 36 vplačalo ustanovnino in letnino enkrat za vselej, 89 pa celo ustanovnino.
Umrlo je 8 družbenikov, in sicer čč. gg. Jožef Turin, Ivan Kumik mlj., Jožef Skrta, Matija Urlaub, Jožef Gospodaric, Anton Stajnko, Jožef Masten, Dr. Ivan Vošnjak; zmed kterih sta dva poslednja ustanovnino vplačala popolnoma, drugi deloma. Podpore pa sta v bolezni prejela: g. Turin 100 gl. in g. Masten 69 gl. G. Turin je družbi sporočil 50 gl. in g. Skrta 20 gl.
Častiti gospod Dr. Jožef Muršec, Lavantinski kn. šk. duhovni svetovalec in dosluženi profesor verozakona v Gradci, je poslal družbi predrago vezilo od 1000 gl., in sicer v spomin škofovskega jubileja pokojnega sv. Očeta Pija IX. Bodi velikodušnemu dobrotniku v imenu družbe najsrčnejša zahvala izrečena!
Za podporo je prosilo pri družbi 9 družbenikov; prejeli so: dva po 100 gl., dva po 80 gl., eden 70 gl., dva po 60 gl., eden 50 gl. in eden 30 gl.
Milostljivi knez in škof so obdarovali z obresti svoje ustanovnine 5 družbenikov; prejeli so po 80, 50, 30 in dva po 40 gl.
Da bi se stanje družbenega premoženja koncem leta natanjko poznalo, je odbor tudi letos v Mariborski hranilnici pozvedel, koliko so znesle do konca leta 1877 nevzdignjene obresti od istine tamkaj založene.
Po stanji premoženja soditi utegne družba v tekočem letu imeti na porabo okoli 1400 gl., to je: toliko bi se smelo po društvenih pravilih med potrebne in proseče družbenike razdeliti.
Pregled dohodkov in postroškov.
I. Dohodki.
Premoženje koncem leta 1876 . Vplačilo ustanovnine in letnine . Obresti od državnih obligacij z agijo vred Obresti od istine v Graški zastavnici založene Dar čast. g. Dr. Fr. Muršeca Volilo pokojnega družbenika J. Turina
„ „ »J- Skrta V Mariborski hranilnici založenih Dve nakupljeni obligaciji a) 1000 gl. Do 31. decembra 1877 v Mariborski hrauilnici natekle pa ne njene obresti....... . .
Založnina
rt
floT
Gotovina
vzdig
II. JPotrofcki.
Podpore družbenikom določene V Mariborski hranilnici založenih Za dve nakupljeni obligaciji a) 1000 gl. . Za tisk lanskega računa .... Poštnina in nagrade ....
Ako se od dohodkov ....
Odštejejo potroški.....
se kaže stanje premoženja koncem 1. 1877
skup
skup
24.730 I 22

605 j 35
2.000
821 9
28.156 66
28.156 I 66
28.156 I 66
¿40 1441 379 121 1000 50 20
kr.
10 78
3251 88
870 605 1244 10 9
35 80 70 62
2740 47
3251 2740
511
88 47
41
1. Iz premoženja prejšnje družbe za „d o s 1 u ž e n eJ.
3. Iz novega družbenega premoženja.
Založnina se sestavlja:
V	mariborski hranilnici z na tekiimi obresti vred . .
V	„Gratzer Versatzamt"
6551 gl. 73 kr. 2200 „ - „
Iz ustanovnine milostljivega kneza in škofa.
enot. drž.
skup obl. sreb. .

v n n n n n rt r n n n pap;
mariborski hranilnici natekl. obrest. vred
a 2300 gl. k 1000 „ -a 500 „ ■ k 1650 „ ■
60 „ 03
kr. n
n n
skup
6 enot. drž. obl. srbr. a 100 gl. = 600 gl.
1	„ „ „ „ k 50 „= 50 „
2	„ „ „ pap. a 100 B = 200 „
1 srečka drž. "lotr. 1. 1860
¿i 1000 „ =2000
500
8751 gl. 73 kr.
5510 „ 03 „
V maribor. hran. dve knjižici z natekl. obresti vred:
perva knjižica...... 580 „ 08 kr.
druga
9964 „ 82 „
skup
13.894 „ 90 „
Kar daje spredej stoječih
28.156 „ 66 „
Odbor družbe duhovnikov Lavantinske škofije
v Mariboru dne 20. marca 1878.
Franc Košar m./p.,	Matija Modrinjak m./p.,
predsednik.	denarničar.
Račun so pregledali in odobrili:
Ignacij Orožen m./p., Lovro Hrg m./p., Jožef Hržič m./p„
kanonik.	župnik.	kaplan stolne cerkve.
J. M. Pajk-ova tiskarna v Maribora.